Dolciijslie Novice iuliajajo vsak jietok ; ako : : je U (lan jiraznik, tlan iiO|>rcj. : :
Cciia jim je za ccio ieto (oil aiirila do aprila) ;í li, za pol leta 1-50 K. Naro(!iiina za Nemčijo, Bosno in cinij^e evropske države znaša S'ôO K, za Ameriko -t-ňO K. liisit ill ojçliisi so i»liiřiiJ(íJo im]n(\j.
A'se dopisi*, iiaroÉiiiuo in oznanila sprejema tiskarna J. Krajcc nasi.
Obletnica.
Dne 28. junija je preteklo eno leto dni, odkar je v Sarajevu zločinska zarota končala življenje ljubljenega našega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove blage soproge Zofije. Mirno počivata trupli sarajevskih žrtev v grobišču tihega gradu Arsteten, obžalovana od svojih nesrečnih otrok ter objokana od vseh narodov mogočne Avstrije, dočim vživate duši Visokih pokojnikov rajski mir pri Bogu. — Vnovič prisezamo ob grobu zvestobo spominu mrtvega Franca Ferdinanda; prisezamo zvestobo pa tudi našemu presvitlemu vladarju ! Zvestobe do vladarja nam še ni nikdar manjkalo in tem manj sedaj, ko nas kliče, da obračunamo s hudodelci, ki so zakrivili sarajevsko katastrofo in da prejmejo tudi vsi drugi sovražniki naše Avstrije zasluženo plačilo. Večna slava Francu Ferdinandu in njegovi soprogi Zofiji! Večno živela Avstrija!
Od 28. junija 1914 —28. junija Í915.
28. junija 1914 jc padci avstrg-p^rski pr^stolonashidiiik iiadvojvoda Kraiic Kenli-naiKl s soprogo vojvodinjo Zofijo kot žrtev srbske zarote v Sarajevu, (-iibaiijc, ki je izšlo iz Srbije in ki si je stavilo za cilj, odtrgati jugoslovanski del Avstrijsko-Ogrskega 0(1 iiionarliije, je imelo glavni sedež v Belgradii pod pokroviteljstvoni srbske vlade. lUivolucijonarno di'uštvo, „Narodna obrana", ki so ga v življenje ])ok!icali srbski vojaški in civilni fiinkcijonarji iti ki je vodilo vse gibanje proti naši nionarliiji, jo bilo ]H)po]nonia odvisno od belgrajskega nrada za zunanje stvari. Delovanje „Na-]'odue obrane" je postalo po aneksiji Bosne in licrcegoviiie silno akutno. Prvi agresivni pojav tega gibanja je bil napad lui deželnega šefa Bosne in Mereegovine, fcldcajgmajstra pl. Varešaiiina, ki ga je izvršil liogdan Zerajevié v Sarajevt! 15. dne junija 1 910 t. l)nigi pojav je atentat zoper kraljevega komisarja pl. Čuvaja v Zagrebu, ki ga je izvršil .Tukič H, dne junija 1;)I2 1. Tretji pojav je napad, ki ga je izvršil 18. dne avgusta 1913 Štefan DojčiC v Zagrebu zoper ki'aljevega komisarja baroJia Sker-lecza. U'u(ii ta napad je bilo delo „zunanje" propagande „Nai'odne obrane" in njenili somišljenikov.
Jedva i)0 preteku jednega leta je bil Zagreb zopet pozorišče napada. 2U. dne maja je poskusil Jakob Scbiiler v zagrebškem gledališču naklep ua barona Skerlecza. V zadnjetii bipu pa uni je to preprečil policijski uradnik. Duša tega komplota je i)il Uudolf [lereigonja, po čegar izpovedbi je tudi ta atentat izšel iz Srbije,
Ker so se atentati na cesarske namestnike izjalovili, je „Narodna obrana" v Belgradu izdala parolo, da se mora vse zločinsko ilelovanje osredotočiti z izvrševanjem atentatov na visoke osebe. V osrudju lijenili načrtov je bila izvj'šitev atentata lui prestolonaslednika nadvojvodo Fninoa Kerdiiianda, ker se je ravno ta zdel „Narodni obrani" zai'adi svojega energičnega znaCaja Srbiji nevaren.
Znamenito pa je, da je edino nevarno vlogo pri tej propagandi dejanja odrinila ediiiole mladini monarhije, ki jo je naščuvala in zapeljala iii ki mora čisto sama nositi bremena tega žalostnega napada, i'rincip in (írabež, ki sta izvršila 28. junija 1914 1, grozni zločin v Sarajevu, nosita tip že v šoli z mislimi „Nai'odne obrane" zastrupljene mladine. Orožje in municijo za napad jima je preskrbel srbski major Voja Tankosié, eden izmed voditeljev „Narodne obrane" in jiri vtihotapenju bomb in orožja v Bosno je pomagal l^iganovič, ki je zarotnikom jiredpisal natančno jiot in jim zagotovil za iijib vtiliotapljeîije v Bosno podporo srbskib mejnih oblastev. Na ta način se je zarotnikom posrečilo iziioluiti „misijo" „Narodne obrane", —
Vse to jc bila le predigra k svetovni vojski, katero igro so igrali od Srbov, Uu-sov in Francozov plačani agenti, misleči, da bojo po umoru pi'estolonaslednika Kranca Ferdinanda Avstro-Ogrsko (íržavo ravno tako raztrgali, kakoj' so evropsko Turčijo v balkanski vojni. Toda vodilni Petri ij) 1'etroviči, Nikolaji in Nikolajeviči so se varali.
Iz nedolžno prelite ki'vi [U'estolona-slediiika l^ranea Ferdinanda se je dvignil maščevalec — e.x ossibus ultor —. Vsi narodi širne donavske monarhije so se zbirali okoii prcljubijenega sivega vladai'ja Franca Jožefa 1. iii vojna, ki se jc na-(»ovedala, jc tesneje zvezala nai'ode s prestolom, kakor kedaj poprej. Zvestoba avstro-ogrskih narodov do vladajoče liiše llabs-buržanov se je izkazala kot tierazrušljiva skala, okoli katere so se razbili vsi napadi sovražnikov. Vse zlobne nakane je vihar naših vrlih bojevnikov razdejal na jugu in na severu. Velikosi'bska propaganda, ki je pretila poži'eti avstro-ogrske Jugoslovane, je poginila v ognju tuišega orožja. Navdušenje in hi'abs'ost. našiíi vojakov je odpodila lakomne sovražnike poražene v njiliovo domovino.
Naša vstrajnost, požrtvovalnost in združene moči bojo tudi zadostovale, da poženemo z božjo pomočjo in združeni z našimi zvestimi zavezniki najnovejšega zalnbtnega sovražnika črez Tiein nazaj tja v njegovo tíavojsko domovino.
Gospodarstvo.
Kako je ravnati s trtami, ki jih pobije toča.
Alesee junij, ki velja za najitolj nevarnega glede toče, je sicei- minil, a izključeno ni, da nas ta neljubi gost še lu pa tam obišče.
].)ne 14, junija je pobila toča v nekaterih občinah metliškega sodnega okiaja, dne 22. pa tudi na Vipavskem, zato jc goto\'o utiiestno i)oiičilo, kako je ravnati s trtami, ki'so zailete od toče, Žalibog luim poleg tega, da vtrpimo vsled toče v vinogi'adu škodo na pridelku, nastane vedno Še delo in stroški s pobitimi ti tami. Komur i)a je ležeče na tem, da se ])ozna škoda po toči le v letu poškodbe iu ne še v naslcdnili letih, ta se tega dela in stroškov ne stite usti'ašiti. Od toče pobita trta oslabi iti je pred vsem jiodvi'žena peronospori (i)aiežuj, ker se skozi i'ane, katere ioča nain'avi ua zelenih delih trte.
prav posebno rada zaredi ta zelo škodljiva gliva v uoti'anjc dele listov. Zato je prav, Če kmalo po toči, najbolje že naslednji dan, trte dobi-o poškroiiimo proti peronospori. Nato nekaj dni počakamo, da se po toči naïu'avljena škoda v polni meri pokaže in potem s pomočjo pravilne režnje ublažimo škodo iu odpravitiio s pravilno režnjo rane, ktere trti, če se celijo, veliko moči odvzamejo. Kako je trto po toČi obrezati, to je zelo različno in je odvisno zlasti od tega, kako močno je toča pobila in v kterem letnem času.
Ce je toča trto le malo obtolkla, bomo odstranili le one dele mladik in listov, ki so močno potolčenc. Če je pobila toča trto zelo močno in zgodaj, tedaj še pred koncem jiuiija, obřežeme lahko trte prav na kralko, da poženejo v novič, zdrave mlailike, podobno kakoj' pri zeleno cep-Ijetiili trtali iz pa'piča. Ta les pri pravilnem negovanju do jeseni še dozori in nam da drugo leto zdrav les za režnjo šjiaronov in ]'eznikov. Zelo priporočljivo je, da trte ob enem pognojimo s čilskim solitrom (20 do 40// na trto), kar zelo ])ospeši raščo in obvaruje trto î)red oslabenjem.
Ůe pa ))obije toča bolj pozno, tedaj od začetka julija naprej do jeseni, ne smemo trto niti na kratko obrezati, niti pognojiti, ker bi novo iz]'astlc mladike do zime ue dozorele. V tem času se omejimo na to, da skušatiio ohraniti na ti'ti to, kar je količkaj zdravo in odstranimo le najbolj pobite dele trt. Obrezati je tedaj trte na naslednji iiačin;
1.	Vse močno ranjene alt razkosane liste (peresa) je stran porezati.
2.	Će so ua šparonih ali napnjencih vse ndadike z grozdjem tako močno pobite, da ni upati lui pi'idelek, porežcmo eele Šparone proč in gledamo le lui to, da ohranimo oni les, ki ga rabimo za ))rilioilnjo režnjo. Ce so mladike na Šparonih le deloma pobite, pustimo samo one, ki imajo še kaj vrednega groïidja in ostale porežemo proč. Mladike z grozdjem pa skrajšamo potem za toliko, kolikor je nujno potreba. Najboljše je, ako ostane nad zadnjim grozdom še 4 do (i listov. Izrastle zalistniko (zaperniee) zaščipnemo jta za drugim listom.
Mladike, ki stoje na rezniku (palcu ali Ščapu) in imajo dati les za režnjo v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti. Ako so takim mladikam odbiti samo vršički, odrežemo le uajljolj poškodovan del in gledamo, da ostane na koncu kak zdrav zalistnik (za-pernica), ki raste takoj napi'ej in nadomesti iidadiki odbiti vršiček. Ostale za-Ustnike za.ščii)nemo za drugiiji Ustom. Zalistniki ozelene in nadomestujejo potem trti odbite glavne liste, kajti brez zelenja ne moi'e trta izhajati in bi sicer najbrže odgnala glavna očesa, ki imajo odgtmti še-le v prihodtijem letu. Vse druge, ti'ti nepotrebne mladike odi ežemo jjroč. Veiidar pa moi-amo na močni trti pustiti v celem vsaj i do V> ndadik, kei' bi se sicer v lastnem soku zadušila. Z večkratnim škropljenjem moramo potem ski beti za to, da peronospora trto ne opali.
Sredi meseca sei)tenibi'a skrajšamo mladike za eno tretjino, da les l)olje dozori. IMeseca novembra, ah v pričetku prihodnje s]iomladi (mai'ca) je ti-eba vituigrad dobro iiognojiti, iiajboljc z lunetnimî gno-
jili, ki hitreje učinkujejo, nego hlevski gnoj, da trte ne oslabe.	Jí. Skalický.
.\li bomo izhajali z novo letino?
še malo časa nas loči od nove letitie in i)rebiU bomo prvo vojskino leto. Hvala Bogu, brez hujšega potiianjkanja! Bali smo se lakote, pa je k sreči vendar le ni bilo vzlic neznosnim cenam za kruh in dj'uga^ živila.
Ue pretresamo težavni položaj naše prehrane v zadnjem času, se nam pokaže dvoje. Prvič, da so bile žitne eene neopravičeno visoke. Bogateli so z njimi na račun revnejših slojev ljudje, ki tega ne zaslužijo. Drugič ])a vidimo, da so trpeli pomanjkanje revni sloji, ker jim je zaradi nastale draginje manjkalo kruha in drugih živil. Te težke izkušnje bodo pripomogle, da se bo z letošnjo letino drugače ravnalo in bolj skrbelo za primernejšo jirehrano ljudij.
Vprašanje pa, ki nas danes zanima glede preživljanja našega prebivalstva, je jia to le. A!i bomo izhajali z letošnjo letino do prihodnje letine ali ne V Nobeden ue ve, kedaj bo svetovne vojne konee in kako sc bo obrnilo naše življenje. Zato je naravno, da se že sedaj vprašujemo, kako bomo izhajali v naši državni polovici z lastnim pridelkom. Ali ga bo dosti za naše potrebe ali bomo zopet navezani na Ogrsko ?
Znano je, da prideluje naša državna polovica manj žita kakor Ogrska. Pri nas iitiamo veliko travorodnega i)laninskcga sveta, ki ni ustvarjen za pridelovanje žita. Ogrska pa ima toliko žitorodjiega sveta, da ga izvaža. Letos se prideluje tudi pri nas več žita in tudi letina nam po dosedanjih poročilih dobro kaže, vendar je veliko vprašanje, če bi se mogli postaviti z žitnim pridelkom na svoje noge.
Poglejmo, koliko se pri nas žita jiri-dela. Če vzamemo na pomoč številke, ki jih najdemo v statističnem letniku poljedelskega ministrstva, vidimo da se ]U'ide-lajo v naši državni polovici sledeče nino-žine žita in sicer:
pšenice .	miljonov metrskih centov
rži . . 25-8 ječmena 16-— ovsa . 21';-i
tnršice . 4'— „	„	„
ajde . 0'3
To je poprečni pridelek iz desetletja 1908 do 1912, Ta pridelek hočemo vzeti za podlago našemu računu, ker je treba za take račune poprečnih letin. Če vzameno za krušno žito poleg pšenice, rži, turšice in ajde še polovico ječmena (8 milj. nietr. cent.), potem bi znašal ves pridelek krušnega žita za letos 53'7 milj. metr, cent.
Od te množine pa odpade velik del žita, ki ga je dajala Galicija, ker je velik del te dežele vsled vojne upostošen^ Tudi v Bukovini ga bo nekaj odpadlo. Če ra-Čuiuimo, da odpade v obeh teh deželah od prejšnjega pridelka okroglih 14 milj. metr. centov, celih 10 milj., nam ostane le Še 43*7. milj. metr. cent. Odšteti je lia tudi poti'tdjno žito za seme. Če ga računamo z fi miij. metr. cent., ostane krušnega žita še 37-7 milj. metr. cent. in če računamo od tega Se lO'Vu slaliega iu za mlenje ne-porabnega žita, nam ostane za kruh le še 34 milj. metr. centov.
Vzciiiimo, da jt; v naši ilržaviii i)o-lovic.i prebivalstva danes (z vojaštvom vred) iJO iiiiljoiiov, i)otetii bi pi'iSlo na glavo in b;t() i)»pn;k 113 kilograniov žitnega jiii-(lelka ali na dan 3(19 gramov. iiino-žitia je pa premajhna za prebivalstvo jio deželi. Mogoče, da se bo letos kaj veÈ jtridclalo! Pripoiimiti pa je, da iiisino vjio-štfivali nič tursice iii ajde, potrebne za krtiio domačih živali. Jz tega računa se laliko povzame, da pri vsi naŠi var(^nosti ne bomo mogli izhajati z domačim žilnim pi'idelkom v Avstriji in da smo slej ko l)rej navezani na vjieljavanje žita iz Ogrskega, kjer ga pridelajo dosti več kakor ga sami rabijo.	U.
Vojska z Italijo.
Artiljerijski boj ob SoČi, — Odbiti napadi Italijanov na goriško mostišče. Dnnaj, 2i'>. jnnija. I ra(hio razglašajo: Sovražni artiljerijski ogenj ob Soči Iraja na]»rej. A'^eč Jiapadov na nas nl.rjeni most pri (»o-]'ici jc l)ilo zopet odintili z velikimi izgubami Italijanov. Na koro.ški in na tirolski meji se ni nič važnega zgodilo. Namestnik naielnika generalnega štaba:
pl. ilofer, fml. Odbit italijanski napad pri Sagraju. Dunaj, 27. junija. Uradno se poroča; Ob kanalu ])ri Tržiču jc bil včeraj južno od Sagraja odbit sovražni nai)ad. 01) Soči in jia ostalih bojnili črtah so se sicer bili le boji s topovi. — Nameslidk naC. gen. štaba:
1)1, ilofer, i'tid. Naš podmorski čoln potopil italijansko torpedovko. IHinaj, 27. jun. Uradno j'azglašajo: Neki naš podmorski čoln je junija v severni Adrîjî torjiodiral in ])otopil neko italijansko torpedovko.
Moi'nariško poveljstvo. Avstrija postavila proti Italijanom svoje najboljše čete. Rotterdam, 29. junija. „Matinu" poročajo iz Brescic, da je italijanski generalni štab sedaj spoznal, da jc Avstrija postavila pi'oti Italijanom svoje najboljše čete, kai' je iznenadilo, ker na italijanski strani očívídno niso pravilno cenili vojaško moč habsburške monarhije. Nadalje poroča vojni dopisjiik lista „.Totirnal" da so taaioštevilni avstrijski ujetniki prepričani o zmagi. Izjavili so, da bo njih ujetništvo trajalo le nialo Časa, ker so v eeli avstrijski ai'inadi pi'epričani, da bo nadvojvoda Evgen lui čelti svojih čet kmahi vkorakal v l\lilan.
1,200,000 Italijanov ob naši meji. Bei'lin. „lierlinerTagelílattu" poroča njegov vojni dopisnik .\dclt: Med 1,H0(U)00 vojaki, ki jih je iiiOgla zbrati Italija, jih je 1,2(H).()00 navezanih na severno nicjo. Večjega števila zato ne more odposlati na traneosko bojišče. Tndi tistih 200,OOO mož, ki čakajo v aHi'iju že 7 tednov, da jih vkrcajo, ostane najbrže v Italiji. Ob Soči stoji pet ai'madnih zborov.
Vojska z Rusi.
Kolodvor in pošta v Lvovu požgana,
Dunaj. „Nova Refoi'ina" jioroča iz Krakova: Rusi so vpepelili v Lvovti kolodvor in poŠto.
Nova ruska otenziva — v dveh mesecih. Vojaški sotrudnik „(-orriera" piše iz 1'ctrograda: Ruski vojaški krogi ojiraviču-jejo umikanje iz (îalicije s tem, da so liusi že od začetka morali varčevati s svojimi silami in jih |)rihraniti do trenutka, ko bo sovražnik opešal. Tako je boljše umakniti se, kakor pa ti'dovratno vztrajati na postojankah, Tudi rusko časopisje se tolaži, da Rusija hrani svojo armado za boljše čase. V dveh ali ti'ch mesecih bodo i)a začeli z učitikovito ])rotiofenzivo.
Kuropatkin, novi ruski vojni minister. Jvristijanija. „;\ft.en])Osteii'' poroča iz !'a-riza, lia je bil ^Tj, t. m. ijiienovan Ivurojtat-kin za vojnega t)iinîstra. ln)enovau je bil za vojnega ministi'a general peliofc Kuro-patkin, ki so ne sme zamenjati z nekdanjim vrliovnin) ])oveljnikon! Kuropatkiiiom v rusko-jai)onski vojski.
Uspešno zasledovanje Rusov. — Ha-licz v naši posesti. — Uspeh armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Dunaj, 2h. junija. (Kor. ur.) Na gališkcm bojišču se lia celi vzhodni bojni črti sovražnik hitro zasleduje naprej. Važno mostišče pri Ha-liczii ob Dnjestru je bilo vzeto. Čete armade nadvojvoila Jožefa Ferdinanda so z naskokom vzele nek kraj, ki leži nekaj kilometrov južnozahodno od Xarola.
Dunaj, 2S. Uradno: Zvezne Čete nadaljujejo v vzhodni Galiciji zasledovanje, Včei'aj so dosegle v vednem boju z zadnjimi stražami severovzljodno od Lvova okolico Klodzicnko - Zadworze, prve Čete pa Swirz, katerega so v spodnjem teku žc prekoračile. Halicz je v naši i)Osesti. -lužni Dnjestrov breg od Halicza navzdol je sovražnika očiščen. Po petdnevnih vročih bojih so zvezne čete Linsingcnovc armade izsilile prehod čez i injester. Sicer vlada na Dnjcstrovi fronti mir. Čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so včeraj zavzele Flaszov (južnovzhodno od Narola) in so danes ponoči vdile v sovražne pozicije severovzhodno od tega kraja. Uusi se umikajo čez Narol. 0.stali položaj je na severovzhodu neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml. Zavezniške čete prodrle do Buga in Gnjile Lipe. — Rusko mesto Tomaszov vzeto. Dnnaj, 29. junija. Uradno razglašajo: Zvezne artiiade so v vzhodni Galiciji zasledujoč sovražnika prodrle do Gnjile Lipe in do reke Jiug pri Kamionki Stru-milovi. Uuske sile, ki so stale na tej črti, so bile napadene. Bursztyn smo včeraj vzeli. Močne sovi'ažne sile, ki so se držale l)ri Sielecu sevei'uozahodno od Kamionke Strutiiilove, so bile danes ponoči vi'ženc po ljutet)! boju z velikimi izgubami na Krystyno])ol nazaj. Severno od Ra\ve Ruske in severno od Oieszanowa so vdrle zvezne čete na I'usko ozen)lje, Tomaszov je v naših rokah. Da])es ])onoČi je iz})raznil sovi'až]iik svoje postojanke ob severnem Taiievu in ob severnem bregu reke San in se je pričel umikati v sevei'iiovzbodni smeri. Povsod se sovražnik zasleduje. Na Poljskem in ob Dnjestru je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika genialnega štaba: ])l. Hofer, fml,
Mesto Lvov.
Zn)agc vajene zavezne arniade so barbarou) zopet iztrgale Lvov. V tem trenutku je umestno, da si predočimo Lvov pi'eteklosti in sedanjosti, flancs nad 220,000 prebivalcev (8(1% Poljakov, 11% Rusinov in Nemcev) brojeČe glavno mesto Galicije je zgradil krog leta 1250, knez Lev ob vznožju gradu, ki je bil zgi'ajen kot trdnjava i)roti tatarskim vpadom; i;-j4(). leta je osvojil Lvov poljski kralj Kazimir Veliki in Diu dal niagdebttrško mestno upravo. Ležeč ob važni, iz vzhoda v Evropo vodeči ti'govski cesti, se je Lvov že zgodaj razvil v mogočno trgovinsko mesto. Dolgoletni, dasi hrabro jji'estani boji s Tatari in kozaki in porušitev tnesta ])o švedskem kralju Karolu XIL (1704.) so l)ovzroČili, da je Lvov izgubil pomen kot trdnjava in trgovsko mesto.
O priliki delitve Poljske {1 772.) je postal Lvov glavno niesto avstrijske ga-liške kronovine. Mesto ima mnogo znamenitih stavi), v prvi vrsti cerkva. Kimsko-katoliška stolnica je gotična stavba in obsega tudi dela nemških mojstrov. Arnien-skokatoliška stolna cerkev, ki je bila zgrajena v 14. stoletja kot posnetek katedrale v Ani (Armenija), je delo řilezijca Doringa. Rusinska katedi'ala sv. .lui'ija, ki jo je zgradil Witte v 18. stohitju, je tiiogočna kupolska zgradba v plemenitem rokoko. Razen tega je v Lvovu še ninogo drugih lc))ih cerkva. Na znan)eniteni glavnem ti'gu, ki ga obdajajo stoletja stare liiše, stoji mogočna mestna hiša s (5,5 )uetrov visokim stolpot)!. Novo mestno gledališče je bilo zgrajeno pred 15 leti v nemškem rene-
sančnem slogu. Lvovska univerza je Inla ustanovljena leta Di61.; pred izbruhom sedanje vojne je štehb	slušateljev.
Uazen tega ima Lvov teliiiično visoko šolo s skoraj 2000 slušatelji, živinozdravinško visoko šolo, kadetno šolo, ti'govsko akademijo ter ninogo srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Lepe so stavbe trgovske in obi'tne zbornice, glavne poŠte, avstro-ogrske banke, di'žavnoželezniškega ravnateljstva i. dr. Znau)enit je niuzej. Dalje je v Lvovu cela vrsta spomenikov: kralja Sobicskcga, poljskih |)esnikov Mickiewîcza, Fredra, Njeskega itd. Poseben lii'as dajejo mestu lepi nasadi: Kilinskijev park s stiotiieni-kom varšavskega junaka Kilinskega; -le-zuitski i)ark in ti rad („\\'isoki Zamek"), na katerega vozi električna železnica; tu so stai'e razvaline in „Znijski grič" (v si)omin zedinjeiija Poljske z Litavo), Krog Lvova je )t)nogo gozdov, ki so postali ži tev ruske invazije, letovišč in zdravilišč. .Mesto ima pet kolodvorov in i'azsežno niestno onirežje.
Besarabija.
Dežela se razprostira od Bukovine med rekama Prut in Dnjester do Črnega morja. V zgodovini je Besarabija precej znana. Ko sta Anglija in Francija na Krimu i)remagali liusijo, je morala odstopiti v pariškem miru 1, isr)6. večji južni del Besarabije tiumuniji, ki je bila takrat Se pod turško nailvlado. liesarabija je ostala rumunska do leta 1878. V rusko turški vojski leta 1877. se je vojskovala Rttmunija na ruski strani in je rumunska armada zelo prii)omogla, da so bili Turki premagani.
Rnuuinija je morala kljub tetntL po vojski odstopiti Bcsarabijo Rusiji, Odško-dovali so jo ua škodo Bolgarije z Do-brudžo in so ji pripoznali neodvisnost, Rumin)ci izgnbe lîesarabije, v kateri prebiva veliko RiMDuncev, še do zdaj niso jjrcboleli.
V])rašanjc Besarabije je zdaj vsaj začasno zopet na sporedu. Sporazum je, ko jc j)ridobil Italijo za vojsko, storil vse, da pi'idobi za vojno proti iiani tudi romansko Jiumunijo. Vsa i)oročila soglašajo, da je zalitevala Rumunija Besarabijo, če prične vojsko, Anglija in Francija sta svetovali Rusiji, naj Besarabijo prostovoljno odstopi Rumuniji.
Raznotero.
Italijansko časopisje miri Italgane.
Unrih, 24. junija, (K, u.) Italijansko ča-soi)isje se ti'udi, da dokaže zelo pre|ilaše-nemu preltivalstvu, da umikanje liusov pri Lvovu nikakor ni ruski poraz in da ta dogodek ne pripusti Avstriji vzeti čet z gališke bojne Črte in jih pošiljati na južno bojišče, Uusi sc umikajo po načrtu, Kuske čete so ncizčrpljive. Rusko strelivo se hjtro obnavlja in se ruska armada preosiiova nemoteno, za kar gre zahvala delovanju francoske, angleške in italijanske armade. Ki'atko: zmaga je sjiorazinuu štirih zagotovljena in se le za več mesecev zavleče. Italijansko časopisje nato, da i)Oživi u])anje, predstavlja v StirijaŠkih ceiitinictrili osvojeno ozemlje, itspche italijanske armade v l)rveni mesecu. Zniagali so povsod Italijani (V), moralni kakor tudi matei'ijalni usp(;hi so licprekosljivi (!) în sijajno jamčijo za bodočnost. Vsekakor priznava ob koncu na ju'imcr „(,'orriere della Sera", da so težave, ki jih l)odo moi'ali premagati, Se veliko večje, kakor dosedenje. Musso-liiiijev „Popolo ď Italia" prvič svari pred brezpogojnim oiitîmizmoni.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič zelo utrujen, ('uri h. Vojn, poročcvalc,a „Zii-1'icher 'l'agblatta" je zaslišal v Moskvi ge-neralisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič, Švicarski časnikar je stavil velikemu knezu več vprašanj o i)oložaju na l)ojišČu in o njegovih bodočih načrtih. Veliki knez je odgovoril: Zadnji dogodki v Rusiji pome-
njajo za Rusijo težko izkušnjo. Ni jia še nikakega (»uvoda, da bi ne smeli sploh več upati. Kar tiČe moje osebe, n)orem le izjaviti, da sem utrujen, zelo utrujen. Ta Aojska je moje živce popolnoma uničila. >'rnil se tudi ne bom več kakor generalisi-mus, kei' ])oti'ebujcm nujno počitka.
Miru Še ne bo. Berlin, 24, junija. (Kor. urad,) „Norddeuts<'iie Allg. Zeitung" potijuje berlinsko poročilo „ FrankfiU'ter Zeitung", dii na govoricah o mirovtiih namenih ni niti besedice resnice. Izrecno še enkrat izvaja, da ves čas vojske ni nobena sovi'ažna vlada posi'cdno ali neposredno ponujala Nemčiji mir. Vodst vu di'žave do-zdaj tudi ni nič znanega, da bi bila kaka sovražna di'žava pi-ipravljena, da sklene niir.
Za prvo avstrijsko zastavo. Italijan Clerici je razpisal oO.otjO lir nagrade tistemu vojaku, ki zapleni prvo avstrijsko zastavo. Načelnik Cadoina se je za to z javnim i>Í3t)ion) zahvalil. (Veliko je obljubil, ker je zagotovljen, da bodo lire vendar-le še lahko njemu ostale. Op. nredništva.)
Oklopne Čepice proti strelom na glavo so uvedli v francoski ai'iiiadi. lúikor znano, so rane krogelj na glavi večinotiia nevarne. Uvedene oklopne čepice, nekake železne čelade so se dobro izkazale in jih častniki in vojaki zelo hvalijo. Vojaki seveda novih čelad niso veseli, ker so težke, a dokazano je že zdaj, da čelade znižajo nevarnost ran ua glavi.
Zaključek bosenskega veleizdajal-skega procesa. Sarajevo, 2G. junija. (Kor. nr.) Kot dodatek veleizdajalske sodne razprave Princip in tovariši se je izvedla te dni pred okrožnim sodiščem v Travniku glavna razprava pi'oti 3Í) srednješolcem, ki so bili kot člani v službi velikosrbske propagande se nahajajoče oiganîzacije srednješolcev obtoženi hudodelstva ali |U'e-greška motenja javnega niiru in reda, Razpi'ava se je tako končala, da je bilo oh.sojciiili ii 1 (jLt.oženctiv v ííiiimr ali v ječo od enega meseca do treli let. Osem obtožencev je bilo oproščenih.
DomaČe in tuje novice.
Novomašnikl. K zadnjen)u izkazu pi'i-denenio še nastopne gg. iz Dolenjskega: Franc -Jaklič iz sv. Gregorija, .lanez 1'ucelj iz Ribnice, Anton Selan iz Sostrega, Hen-1'ik Wittinc iz Koprivnika na Kočevskem, Alojzij Lesar iz Sodražice, Janez Zupančič iz Li])oglava.
Duhovsko-vojaŠka vest. Odlikovana sta z zaslužnim križccnt 2. vrste na ijelo-rudečem traku vojni kurat 7. pj), I\Iarko Sagaj in vojni kurat vojne bolnice št. i)/3 Ivan Cegnar,
Notarske vesti. Prestavljeni so na Dolenjsko sledeči gg. notarji: Karol Plei-weiss iz Višnjegore v Novomcsto, Josip Suiodej iz Vel. Lašč v Ribnico, dr. Atulr. Kuhar iz Trebnjega v Litijo, Hubert Za-vršnik iz Oij'knice v Višnjo goi'o, Gregor Demšar iz Loža v Mokronog, Karol Klan-der iz Kianjskegore v Trebnje, ii) dr. Ant, Bartol iz Logatca v Velike Lašče.
Dvojna pontifikalna služba Božja sc je obhajala te dni v kapiteljski župni ccrkvi. Prva, v soboto, je bila zahvalnica za ninogobrojne zmage naše hrabre vojske v Galiciji, ki so se pričele z mesecem niaj-nikom in so bile venčane z osvojitvijo Przemysla in z zavzetjem Lvova, gališke l)restoluice. I'/- radostnih src je puhtela molitev proti iiebu ter se ob sklepu stínila v mogočni himui „Te De\im" in avstrijski „Bog ohrani" —■ ki sta odn)evali po svetišču Božjem, —
Di'iiga, v pondeljek 2«. junija, je bila z a d u š n i C a za Nj. cesarsko V^isokost nadvojvoda prestolonaslednika Fran Ferdinanda in njegovo soprogo vojvodinjo Zolijo, ki sta osorej pred letom za vzvišeno staroavstrijsko idejo, 1)0 zločinski roki zadeta, žrtvovala svoje dragoceno življenje. — V^hdežba je

\)i\a oliakrat obilna. Navzoči so bili: ves kaiiiti'lj z tnil. piožtoni, ki je |>ont,itiriral ; zasl.Diniiki obfh I'tuiov; vsii tukajsiia oblasi vti — na I'ctn jim go^i», vladni sveltnk biiron Tleclibiu^li. pivdscilnik oki'ožiH-g-a sodišča Kraii jil. (iarzarulli, mestni župan li.()smaiiii. Vojaštvo ji: zastopal rastniški zboi', na lu'lu mil ŠUu'ijski [mv('.lji)ik y'. Ilastrritcr Prisostvoval je VLís (hunski oilhor liodi-iižlllcc Rudcříoga ki'iža s predsednico gospo pl. U(!í;l)badi. V ladji je bii navzoíí ves sa-nir.iíjski oddelek tukajšnjih sanitejcev, katerih iiinoíío se j(í že bojovalo na Ín sevorn. ( ímuiíiti liioi'aiiio izboriiega pevskef,^a ubora pod vodstvom kapiteljskega organista g. Hladnika, ki je v soboto oskj'bel instrumentalno mašo s pomočjo odliěiiih gospodov, vrliii dijakov iti prijateljev cerkvene gla.sbe iz vseh stanov. Kar se v velikem godi v Avstriji, to je bilo v malem zbrano te dni tndi v tem svetišěn, vse je navdajala ena želja: Bog ohrani ee.sarja Bog i^.nvaj Avstrijo in v njej zdaj toli skiišaito domovino slovensko !
Vojaške vesti. H'i-ane Pleskovič iz 'občine i'rečina je dne 1 deeeiiibi'a 1914 liadel v (.iaiiciji. -- Fi'ane K'astelic, ěevljai' i/ ňt. Jni-ija, občina l\lii'napc(í je ujet in biva v Moskvi. — řlan Kostanjevee, 7. lovski bat. Mirna peč na Dolenjskem je hil od Rusov vjet, a se mu je posrečilo ubežati in je zdaj pri nadomestnem kadrn na Štajerskem, kakor popisuje v Slovcncti št. 14B.
Požar je razdejal samostan in rotuar-sko cerkev na sveti (-iori.
Sijajen uspeh vojnega posojila. Dnnaj, 27. junija. (Kor. ur.) FoŠtnohranilniěni ui'ad obvešča, da so dozdaj podpisali na drugo vojno posojilo nad 2400 milijonov ki'on. IVi vseh po])isovalnieali sc podpisovanje še .sprejema, liok za podiusovanjc se tia-mciava podaljšati do 5. julija, da se ujio-štKvajo želje, nastale z ozirons na vojsko z Italijo iti na velike uspehe orožja v Galiciji.
Proti vohunom. Kei' ima sovražnik najvftřji inttíťcs tta tctii, da dohi kolikor mogoče natanťiie podatke o moči, o postojanka]! in o dovažanjii naših Čet, dalje o v.seh uredbah za preskrbo in o transportih ranjencev itd., ]toš!lja v našo deželo svoje zaupnike, preoblečene na vse mogoče tia-Čine. Dobi se jili preoblečene kot potepuhe, kotlai'je, brusače, kroSnjarje, begunec i. dr., da celo v unifortiiah vojakov, časttiikov itt civilnih uradnikov se priklatijo k uatii, da bi mogli tako nentoteiio izvr.ševati svoje škodljivo delo. Prebivalstvo se tedaj poživlja, da gre varnostnim organom tudi z dejansko immočjo na roko, da se ogieduhov obratiimo in rla se jih izsledi in zajtre. Vse itaztuiniivti naj se prijavijo pri najbližjeui vojaškem poveljstvu, pri ])olitičnih oblasteh (c. kr. okrajnih glavarstvih), v policijskem lajotui Jjjubljana pri e. kr. policijskem rav-iiiiteljstvti, pri najbližnji orožniški postaji ali pi'i občinskeit) uradu.
Svarilo. I'rebivalstvo se opozarja na to, da je vsako povpraševanje itioštva na železniških transportih po moči in cilju transi)orta brezpogojno prepovedano. Ako bi se kdo po tejti ne ravnal, se bo proti Jijemu primerno postopalo.
Razglas poveljtiika c. in kr. V. armade se glasi: Akoravno prepričan, da-se bode lu-ebivalstvo ob svojctn dotiioljiihnetit čustvovanju z lastnim nagibom potrudilo pj>e-prcčiti zločinske nakleim proti državnim ill vojskinitii naredbam, tiioraitt vendar radi važnosti ukreniti te-le odredbe:
1. Poškodovanje telefonskih, telegrafskih in železniniih luiiu'av je podvržeiuj nagli sodbi.
Da pa se taki zločinski nakleiu že v najirej zapi'eČijo, naloži se občinam, da pi'evzamejo odgovornost, da se državne in vojaške, telegi aiske in teleJ'onske napj'ave v okvirjti občinskih tiiej ne ])oškodujejo; zato morajo občine same skrheti za dovoljno straženje.
V slučajit jioškodovanja teh naprav ali i)a železniške ii'te v ozemlju dotične
oličinc po civilnih osebah bo občina kaz-novatia z visoko globo, ako bi sc nc moglo zasačiti hudodelca.
Ako tie bi zadosto\'ale te odredhe, bi se moralo vzeti talnike, ki so podrejeni vojaški oi)lasti.
3. Osebe, katere na/.iianijo [joveljstvu vohunstva in signaliziranje sovražniku v koi'ist, ali druge zločine proti državni vojtii moři, době, ako se naznanilo izkaže utemeljeno, ]u'emijo 100 —,")U0 ki-oii.
Razglas poštnega ravnateljstva. Najstrožje je ])rcpovi!dano jioročati kumuikoli o lu'ednietili \'ojaške narave. Četudi ihizdevno nedolžnega pomena, kakor o pi'ihodn ali odhodu častništva, o nastanitvi vojaštva in slično. llaz.Širjevalei takšnih vesti se izjiostavijo strogeiiiu kaznovanju tudi tedaj, ako nimajo nikakega s]al)ega namctia. — Na vsakem pismu moi'a biti jasno naveden odpošiljatelj ( ime, jiriitnek in itatančni naslov stanovanja). Piania, ki so v tem ozirii pomanjkljiva, se ne odpreniijo. Pisma ne smejo biti zajn'ta. — Dalje se ne smejo iia od-1'ezkiii poštnih nakaznic iii poštnih spi-emnic nahajati nikaka pismena sporočila. — Ljubljana, ÍÍ2. junija lillf».
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu juniju 191") je 11 Ti strank vložilo 103.G08K 40 h, 20') strank vzdignilo 108.971 K H2 h, torej manj vložilo ").íi(i3 K, 42 h, 2,strankam seje izplačalo hipotcčnili .posojil G.400K. Stanje vlog .3,(;H2.S78 K, 34 h. Denarni promet 497.722 K SS h. Vseh strank bilo je 70«.
Na dan z drobižem! Zadnji čas se je iinančno iiiinisterstvo iz nekatej'ih krajev, zlasti iz južtiili dežel, obveščalo, da se opazuje pomanjkanje drobiža v [irometu. Vzrok l,em ne[)rijetnim jiojavom je v bistvu enak, kakor ga je imel naval na drobiž ob začetku vojne. Krivo je zlasti to, da veliko ljudi na popohioma nespameten način drobiž nabira in kupici. Pripoveduje se večkrat, da imajo nekateri drobiž nakopičen v celili zabojih, piskrilt, žakeljčkih itd. in (.o ne samo po deželi, ampak tudi v mestih. Takštie ljudi bi bih) dobro kazmtvali, ko se jim dejanje dokaže. — Drobiž se je od iiričetka vojnih dogodkov znatno iti zadostno pomnožil, da bi moget resnični potrebi zadostovati. Od konca julija lanskega leta seje dalo avstro-ogrsketiiu iiroinetii z izdajo drobnega kovanega denarja kronske veljave, srebrnih goldinarjev in dvokronskih bankovcev okrog 400 milijonov kron na razpolago, tako (lase je obseg denarnih sredstev, ki je v rednili I'azmerali ]io]iolnoma zadostoval, pomnožil za priifližno K kron za eno osebo. Vrhu (,ega se drobiž Še vedno množi z novim ko\anjetii 10 vinarskih kosov. Če bi se tedaj prebivalstvo ])rimcrno ravnalo, bi ne mogle nastati težkoče in pomanjkanje drobiža. V korist skujinosti in posameznikov pa bo, če ljudje opuste nadaljno ku-pičenje gotovine ter spravijo denar zopet v pi'omet, KupiČenje drobiža nima prav nobenega ])omena, pa«'' pa napravlja veliko škode in ovire v vsakoršnem prometu.
Določila o oprostilnih prošnjah 43— 50 letnih črnovojnikov, ki so že služili. Ministrstvo za deželno hrambo je odločilo, da se lahko vlože oprostilne prošnje — in sicei' inijkasneje do T), julija — za či'no-vojnike letnikov 18(15— 1872, ki so svoje-časno že služili pri armadi. Oproščeni akt. črnovojniške službe bodo le tisti Čniovojniki, ki so za oskrbo zadev javne shižbe ali koristi v svojem i)oklicn nepogrešljivi. Osebne razmere črnovojnikov ne utemeljujejo opro-ščenja od črnovojniške službe, i'rosenj tie smejo vlagati čniovojniki sami, marveč l)odjetja, pri katerih so nastavljeni, iti sicer izključno potoni okrajnih gla\'arstev (magistratov). Domobranski minister je tudi izjavil, da se bodo 43 do 50 letni posebej od drugih letnikov vežbali tei- združili v takozvanih podčastniških šolah.
Se nekaj o 43 do 50 letnih črnovoj-
nikih. Da se poplavijo mnoga napačna poročila glede prebiranja 43 do ňO letnih sc s pristojne sti'ani poroča, da se bo
vršilo i)rebiranje obenem in na isti način za tist e, kisosvojećasnoslužili kakor tudi za t iste, ki niso služili, l-radnih zdravnikov civilnih oblasti pri prebiranju ne bo. Vendar se pa ho preliiralnim komisijam naročilo, naj se pri 1'azsoji o siiosobnosti za čt novojniško služIjo z orožjem ozirajo na zdravstveno stanje, na katero vpliva višja starost- Poleg tega boiio za sposobne spoznani čniovojniki ob svojem vi)oklicu še enkrat zdravniško jireiskani od komisije, v kateri bosta poveljnik dolične nadomestne čete in en vojaški zdravnik. Vežbanjc na novo pi'C-branih sc bo vj'Šilo tako, kakor sc je vršilo pri mlajših letnikih. Ker bodo 43 do óolettii vpoklicani taki-at, ko bo le Še malo naknadno prebi'atiih vpoklicanih, se bo vežbanjc vršilo posebej ter jih bodo vežbali v prvi vi'sti podčastniki stai'ejših letnikov, v kolikor bodo na razpolago. Vežbanja v lastnih podčastniških šolah ne bo.
Iz ruskega ujetništva je jiisal Jožef Perko, 17. pp. doma v Kegrče vasi št. 15, obč. ňmihcl-ytopiče. Dolgo so ga pogrešali, ni se vedelo kje je. Njegov brat z Amerike je naznanil svojim stariŠcm, da ga je čital v izkazu pogreŠancev. Kar se -laiiez oglasi z vojno dopisnico dne ,5. maja, da se ranjen nahaja v Moskvi v bolnici, a da se mu rana dobro celi. Sicer se mu ne godi slabo. Hrepeni po donui. — Iz ujetništva sc je tudi oglasil ^ložef Petan, jiosestnik Vel. Podljubeii Št, ii. Domačim seje bilo uradno naznanilo, da je bil IG. okt. 1914 ujet. A od njega ni bilo nobenega pisanja. Ře le 3, maja je poslal na-tisneno dopisnico, v kateri naznanja svoj naslov: Rusija, Tobolska gubernija, Tju-menski ujezd, Tugnbinska volost, dercvnje Tilina, — Franc Cimermančič, posestnikov sin s Potovi'lia št. 24, piše iz „Sengilej-a, Rusija" dne Ti. junija svojim stariseni, da je bil 11, maja njet z nekaterimi drugimi znanci.
Brezalkoholnagostilnav Novem mestu, na glavnem trgu, sc opusti, ker sc vsled ukaza e. kr. okrajnega glavarstva ne sme ena in ista obrt izvrševati na dveh raz-ličfiih iirostorih istega mesta. Zanaprej se tedaj ta obrt nadaljuje samo v baraki nasproti e, kr. okr. glavarstvu, kar blagovoli slavno občinstvo vzeti na znanje in z mnogoštevilnim blagohotnim obiskom upoštevati.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev. Priredil dr, liudolf Jlarn. Založilo Slovensko trgovsko društvo Merkur v J>jubljani. Oena 60 vinarjev. — Da se izljoljšajo socialne razmere zasebnih nastavljene,ev ïîlasti v slučaju onemoglosti, invalidnosti in starosti, se je z zakonom z dne Dj. decembra I90(i uvedlo prisilno pokojninsko zavarovanje zasebnih nastavljencev. Ker je pa ta zakon sčasoma postal ponuitikljiv in nedostaten, je vlada po daljšem razpravljanju v socialnem odseku državnega zbora s cesarsko naredbo /, dne junija U)14 izdala nove natančne določbe, ki nam jih pregledno in natančno navaja v slovenskem jeziku ta brošura, ozirajoč se tudi na iioprej izdana, a še vedno veljavna določila o pokojninskem zavarovanju. A'sled važnosti predmeta je brošura potrebna vsem zasebnim nastavljeneem l,er prav tako njih delodajalcem, zato jo tudi toplo priporočamo vsaktercmu v nabavu.
Najnovejša poročila
Itunaj, 30. junija. {Kor, ur,) Na bojni Črti ob Soči so podvzeli It.alijani po dolgi pripravi s topovi velikopotezen napad, ki so ga odbile uaSe čete,
IHinaj, 30. junija. Po večdnevnem odmoru so Italijani zopet razvili živahno delovanje na soški fronti. Predvčerajšnjim zvečer so naše čete odbile italijanski najiad pri Plaveli, V odseku >iagraj-Tržič je sledil več manjšim brezuspešnim napadom sovražnika v pretekli noči splošni napad sovražnika. Tudi ta je bil povsod odbit. Ravno tako brezuspešni so ostali danes zjutraj [)onovtii napadi pri krajih Sclo in
Tržič. Topniški boji trajajo na vsej jiižno-zaliodni ťronti dalje in so posebno pri Soči zelo silni.
Namestnik tiačelnika generalnega Štaba pl. Hiífer, ťml.
Rotterdam, ;í(). junija, „Daily ('hi'o-nicle'^ : Turški poslanik v iiimn Nabv hej je zahteval svoje potne liste. Isto poroča „Matin".
Dutuij, 30. junija. (Kor. ing Ob Gnjili Lipi iii ob Kamionki .Strumilovi se Rusi pripi'avljajo, da bi zasledovanje zadržali. Severno od tam naitredovanje zaveznikov zelo napreduje. Armada nadvojvoda Jožefa Ferdinanda je že dosegla vi'h višin severno od planot ob Tanevii.
Dunaj, 30. junija. I radno se poi'oča: Kot ^odgovor na od Srbov izvršeni napad ])ri Řabcu so naši letalci včeraj zjutraj z dobrim uspehom bombardirali belgrajsko ladjedelnico in taboi'išče čet pi'i Orašacu južnozahodno Obrenovea.
Xamest,nik načehiika geneialiiega Štaba pl. llofer, full.
Dopisi.
št. Peter pri Novem mestu. Na Petrovo, na dan fartiega patrona se je oblekla domaČa vas v praznično obleko. Mnogoštevilni mlaji, večji in manjši ob cesti s slavoloki in plapolajočinii zastavami od cerkve do žiipnišča so oznanjali, da se bo v Št, Petru ])o IG. letih zopet obiiajala nova sv. maša. Pel jo je namreč po večini tudi novomeščanoni dobroznani č, gosp. ,1. Kres, čegar stariši imajo prodajalno pri cerkvi, ljudstvo je od blizu in od daleČ prihitelo, da bi počastilo novomašnika osobito, ko ko jim je cerkveni govornik preč. g. P. Pavel J'otočnik s prepiičevalnimi besedami naslikal zviSenost duhovskega stanu. Vsa slavnost se je vršila v najleiiScm redu in v splošno zadovoljnost, zakar gre preč. g. Župniku Vovko največja zasluga. Hvala mu! Slavnost je šc posebno povzdignil milostljivi gospod prost novomeški Dr. Seb. Elbert, ki je fuugiral kot arhidijakon. NovomaŠniku i)a želimo, da bi nuiogo let nevsti'aSeno in uspešno deloval v čast božjo in v korist slovenskega naroda!
Škocijan pri Mokronogu, Zadnjo nedeljo je obhajal g. .lanko Mevželj v Sko-(îijanu svojo iirvo sv. maŠo ob navzočnosti izredno mnogo duhovnih sobratov. Kako slovensko, verno ljudstvo šc spoštuje svoje duhovne pastirje se je ravno v tej priložnosti i)okazalo, ko sc je zbralo toliko vernikov iz vseh sosednih župnij, da velika fania cerkev ni mogla vseh obseči. Slavnostni govornik preč. gospod 1'. Pavel Potočnik je narisal v jedrnatih besedah delovanje katoliškega duhovnika s posebnim ozironi na socialno delovanje, ki je zbudil splošno zanimanje s svojo nenavadno tva-rino. Vso slavnost je povzdignilo krasno petje pod siu-etnim vodstvom organista iz Šmarjete — ker je domaČ moral odriniti k vojakom. — KovoniaŠniku, ki je znan 1)0 svojem krasnem tenorju, kar se je krasno slišalo pi'i sv. maši, kličemo na mnoga leta! —
Iz Toplic. Zopet so zapeli zvonovi, da naznanijo veselo novico fai'i in okolici. Preteklo nedeljo je prvič stoi)il ju'ed altar novomašnik g. Viktor Turk. Mladi novo-maŠnik je doma v Podhosti pri Toplicah, kjer je lansko leto požar naredil već gosjiodarjem ogromno škodo, t^îela fara se je razveselila pri i)rÍbodu gospoda novomašnika in v nedeljo i>okazala, kako visoko ceni svoje gospode. Cerkev je hila prav okusno okrašena, kar posebno čast daje toi)liškim dekletom. Ob 10. mi seje pomikal siu'cvod iz župnišča pioti cerkvi, kjer je pred vrati pozdiavila novomašnika njegova sestra in mu podala križ. Takoj po prihodu v ecj'kev je bila pridiga. Znani imenitni govornik frančiškan pater Atamiz je z živimi besedami očrtal visokost du-hovíiiŠkega stanu in pota skozi duhovniško življenje. O. govoi'iiika diči sonoren glas, da so gíi tudi ziitnij stoječi dobro
razumeli, ker pri tej priliki je bila topliška cerkev veliko preiiiajhiia. P« govoru je je bila sv. ina.ša. Novumašnik je pel svojo prvo mašo krepko iii prav lepo. i'osebiia (la.st. gre pevskemu zboru, ki je zelo lepo iu preei/.no proizvajal mašo znanega skladatelja llladtiika „Tui sunt coeli". Po uuiši se je sjirevocl pomikal /.opet v župiiišee jiod strelio gostolju!)tiega g. žu])nika. Po-poldiîe se je zaklučila lepa slovesnosl. s krasnimi iietiiiii litanijatiii,
Iz Št Jerneja. V soboto rožnika t. 1. smo pokopali tukajšnjega posestnika in kolai'ja -Taneza Tratnik, ki je dočakal nenavadno visoko starost i)2 let in je bil najstarejši človek v naši župniji. Pokojnik je bil, dokler so mu moči dopuščale, vedno priden in dober kolar, ki je jiomagal veliko voz izdelovati ljudem daleč na okrog, ko so vozili še blago, ker še ni bilo že-leznie. Bil je tudi vedno zdrav in čvrst do zadnjega, ko ga je letos položila l)olezen na smrtno posteljo, na kateri je izdihnil svojo blago dušu. Pogreba se je, žal, zaiiioglo le malo občinstva vfîele-žiti, ker je bilo vse v košnji in pri driigiii poljskili opravilili. lianjki je imel več sinov (dva sina sta v Ameriki, dva doma In eden je umrl) in dve iičeri, Žena pa se je že po])reje ju'eselila na drug svet in upajmo, da vživata sedaj Že skujiaj rajski mir, katerega jima od srca Želimo.
Pri nas se ljudstvo pogovarja le o vojski. Najbolj se Iniduje nad brczznačaj-niin Italijanom in mu jirivošči, da bi ga naši hrabri vojaki prav dobro naklestili it) mii vzeli nazaj vsaj vse one dežele, ki so žc spadale pod našo slavno Avstrijo, J)a bi se to zgodilo in da bi se dosegel čimpreje zaŽeljeni mii', smo imeli v ta namen pj-oeesijo na jiraznik sv. Petra in Pavla iz iSt. Jerneja v Novi Lurd. Prav obilo ljudstva se je udeležilo te proeesije tei' goreče [)rosilo 13oga in Marijo za zmago našemu orožju in za skorajšnji mir. — Zai-es, usmili se nas "Bog in Marija Lurška prosi za nas in ljubo Avstrijo!
Razvedrilo.
Neprijetno, (iospod: „No, kaj pa zopet išňetc tukaj? Saj sem vam šele včeraj liodaril suknjo!"
lierač: „Oprostite, prinesel sem vam le nekaj neplačanili računov nazaj, ki sem jili najdel v žepu vaše suknje."
Potolažen. Gost razburjen : „^daj sem pa zai'es zamudil vlak, ker tako dolgo ne doliim naročene pečenke!"
(iostilničar mirno: „lioditepotolažetd; sedaj bodete saj lahko mirno in nemoteno jedli!"
Vzrok veselja. Jda, ti si vendar po-])olnonia iz sebe od veselja; povej, kaj se ti je tako prijetnega pi'ipetilo?"
„( )ii, moj Polde, ti uiti slutiti ne moreš, kako nepopisno srečno me storiš! j'red nekaj tedni mi je še papa rekel, da bode moral zelo neumen biti, ki bi mene v zakon vzel — in sedaj me bodeš ])a li lioročil !"
Kako so se zdravili bolniki za kolero pred 80. leti.
(Kocec.)
Zraven tega, de bi pi'ederzen ne bil viditi, in de, ker življenje druzih ljudi otevam, satu svojiga ne zgubim, (zakaj tega nisem vreden, de bi liog zavoljo mene kak Čudež delal,) sim dve žeiiski najel, sim jili z gledanjem tiaiiĚil, kako jcs zdravim, in sim jim obljubil, de l)otc obe za vsaeiga bolnika, kteriga bote ozdravile, osem giušov dobile; če pa bolnik umerje, ne bote dobile nie, 1'overb sim jima obljubil, če bote priihie, za njih pridnost dva starja iKeniee, To je bilo mojim farmanom treba stui'iti, zakaj, ker se je od konca hiša, v kteri je bii kak Itoliiik, zastavila in za|)erla, se jih je veliko zavoljo straha skj'ilo, boiiuka je bilo teško naglo najditi, iu zdi'avljenje je bilo zato
siino teža\'no. Te dve ženski pa ste jirav ])riduo sledile vsaeiga bolnika. De bi bil ljudi peipravil, de bi bili bolniki; hitreje povedali (naznanili), ker je bolnikov Čedalje več bilo, sim gosposko jirosil, de lii Jiič več hiš ne zapirali, ker je to več škodovalo, kakor nuealo. Pa tudi ljudi bi ne bilo dosti, ko bi bili hotli vse hiše zastaviti. Dva' groba sim tudi zai)ovedal izkojiati, in silil oznanil, de bom rekel tiste bolnike, kteri se bodo perkrivali, ali kteri jier zdj-avljenji ue bodo pokorni, precej pokopati, ko bodo komaj umei'li. Jje tako mi je bilo tm>goće s perprostimi ljudmi kaj ojiraviti.
Ncktere bolnike pa bolezen tudi liujši priuie, s temi. i'avno tako ravnam, kakor sini že povedal, t'e pa tako ne morejo v pot priti, rečem nektere pariti, nektere ça ko])ati. Pariti se da bolnik tako4e; Čeber se pernese in bolnik se v njem na stolčik posadi; k nogam bolnikovim na dno čebra se deneta dva ali trije vroči cegli ali kamni, na ktere se jesih na pol s žganjem zmešan vlije, bolnik se hitro do vrata s koei ali s kož\ihi zavije, da soparica no tiiore nikjer ven ; razbeljeni cegli pa se tako dolgo premenjujejo in v novič polivajo, de se bolnik začne potiti. Pti tem se bolnik more posušiti in obrisati, se perbleči in v jiosteljo spraviti, in gorko oblago na želodce dobiti, (kakor je bilo pred rečeno.) S soparico se tudi tako-le lahko ravna: Naseka se akacijevih vej, te se v vodi per ognju zavn'», in vroč krop v čeber vlije. Bolnik se vsede na stolček v čeber, in pod noge se mu dene spet drug manjši stolčik, de Jioge do kropa ne pridejo, tako se spet dobro zavije, de ga soparica spoti. Skuhane akacijeve veje so })o moji skušnji za kopel boljši, kakor ])a dišeče zeli, ktere sem pojirej tako rekel kuhati, in bolnike v njih kopati. V gorki kopéli je treba bolnika tudi okoli in okoli zaviti. — Ôe bolnika božjast lomi, rečem, de mu s kaťiíriiim jesiliam in žganjem roke, nogé, in cel život ribajo. Tudi takim bolnikom rečem gorke vode od kuliane mete dajati, tako dolgo, de nagnenje do kozlanja ali griža perjenja, in ne mai'ani, če tudi kuhano vodo boltiik iz sebe meče, de se le želodec ogreje, bo tudi vse rajši v sebi obdei'žal. íía žejo je tudi tukej gorka ječmenova voda, in obloga čez želodec; se ne sme iiozabiti. Kesničiio, s tem oskorbljevaiijeni sim tudi take ozdravil, kterili rešiti nisim nič več upanja imel. — V Babolni na Tisi se je bolezen začela 25. iiialiga serpana, in kar jes vem, jih je do dans zbolelo 120, Od teh jih je utiiei'lo 21 domaćih in en ptiijc. Od tell, ki so umeril, pervi trije niso nobene pomoči imeli, drugi pa, kteri so iimerli, so bili zajiuščeni otroci, ki so neskrbnim materam imierli, ali pa nevbogljivi, svoje-glavni starci. I)c so ti umerli, je bilo nar bolj to krivo, de niso prave postrežlie imeli, ker so pustili bolnikom se razodevati, ali so jim na prošnjo vode, ali še celo ledů dajali. Po vsi pravici smem zaterditi, de bi še trije jie liili niiierli, ki bi bili stu-rili, kakor sim jih učil. Tako jih je ozdravilo 9S. Nekteri so bili tudi, kteri niso nič hodi povedati, de so zboleli, ker so vedili, kaj jim je stui'iti, so se mirno v posteljo spravili, se spotili in vse drugo zapovedano sturili in se ozdravili.
.laz sem od začetka štiri žakeljčke klora seboj nosil, pozneje pa sim jih od sebe vergel; zdaj pa le v časi roke s je-ziham umijem, tako de ga malo na ruto vlijem. Dokler ni bolezni bilo, po navadi zjutraj nisiui nič jedel, zdaj pa vsak dan. Večkrat se zjutraj v postelji nalaš spotim, pa le malo. Ce se po dnevu spotim, se tudi vselej preblečcm, včasi se skojiljtiiii, zmerno jeiu in pijem, posebno se varujem želodca lu-ebladiti, in de pot v život nazaj ne stopi. Seer nisim dozdaj noiieniga zdravita uucal, de bi se zanaprej bolezni obvaroval.
ňe zdaj obiskujem in vprašujem bolnike, in bodi Bog zaiivaljen, še zdaj niČ
ne čutim bolezni. Pj'osim pa tudi vse, kteri bodo to brali, de naj nikar ne mislijo, de svoje hvale išem, le samo zaujianje in spoštovanje do visoko častitega, milosti-viga gospoda velciga škofa iiatiijarha, iiašiga ljubiga očela, in ljubezen do bliž-njiga, s ktero žtdim svojim bratom pomagati, to mi je serčnost dalo resinčno in iz serea vse jiovedati, kai' se per Jias godi.
Hiibolna per Tisi 3. vel,serpana 1S3I.
jatiez Morvaj, fajiuostor.
Veliko zalogo
podobic za I. su. obhajilo
ima knjigarna J. Krajec nasi. Rudolfovo.
Doneski k vremenoslovju v Beli Krajini.
Kako Je v zadnjih 27. letih delala toča škodo po Beli Krajini, vzlasti v adleški župniji.
.1. Ša.šel].	(NtiJaljevanje.)
L. 1S92. a I. maja l)il je za nekatere vasi ]iašc Župnije strašen dan. Ob tri četrt na uro poiioldne začela je padati po strašni vi'očini in soparici tega in pit-jšnjega dne, med siltio nevihto in viharjem, toča, debela kakor jajca, ki je padala četrt ure in je uničila vse poljske pridelke po vaseh Adlešiči, Gorenjci, Vrhovei, Sela, Purga in Dolenjci, Strni, ki so prav lepo kazale, so bile vse uničene, da so jilj moi'ali pokositi. 'J'udi vsi vinogradi v mali PleŠivici, ki so kazali prav lepo, so bili uničeni, da v jeseni ni nikdo trgal. Ivei' je bil tudi les močno obtolčen in ranje]i, poznala se je škoda več let. Tudi na žujuii cerkvi naredila je toča veliko škode, ker je razbila in iirevotlila skoraj vso streLo, ki je l)i!a krita s škodljami, posebno še nad prezbiterijem, da smo je morali nemudoma prekriti, kar je stalo čez ISOK. Pobila je tudi mnogo šip. Na cerkvi U,vžupnišču 4 in v šoli 20. Prišla je od hrvatske strani, od Bosiljeva sem, kjer je padala silno debela, pravili so, skoraj kakor repa. Pobila je tudi tretjino viniške žujuiije, Zilje v lireloški župniji, potem kuniŠko, Upniško in žakanjsko župnijo na Hrvatskem. V Kuniski župniji, je pobila najliolj v Stari gori in v i\lrzljakih, kjer je bilo drevje vse okleščeno in golo, kakoi' itozimi in je potem vse nanovo odganjalo. Dan preje, ilO. maja, iia je pobila nekoliko v ]>od-zemeljski in metliški župniji, a 1. jun. pa v semiški Župtdji. Bila je toraj po Beli Ivrajini 3 dni zaporedoma. — 1. avg. pop. pa je zopet pobila po Pučkovcih in Do-lenjdb, kodar 31. maja ni pobila. Ta dan je pa skoraj vse uničila tudi v Oribljah v podzemeljski župniji; v :^;i]jah v preloški župniji, pa tudi v Črnomlju iu okolici, na llosopajniku v kuniški župniji iu tudi po lipniški in žakanjski župniji na Hrvatskem, Vsled te strašne škode po toči daroval je naši oličini podpore dež.
odbor 12(10 K, svitli cesar pa loOO K. Ta toča pa je t)ila tudi kriva, da so se vinogradi v Mali 1'lešivici, katere je preje že uinčevala trtna uš in strupena rosa, skoraj uničili, in da poslej ni bilo v njej skoraj več trgatve,
L. 1897. 2. aprila p»]), ob četrt na 4. padala je toča v .Mali PleŠivici, v Aillu-Šičib, (iorenjcih in Vrhovcih, ki je naredila ])a škoilo le na črešnjah in eiborah, ki so bile j'avno v najlepšem cvetju. — 2, avg. bil je zopet strašen dan za našo župnijo. Pop. ok. 3. ure pridi^vil je od ;\fe-tlikc sem silen viliar, Malo pred poln 4. uro pa je začela i)adati toča, ])rav deliela a bolj redka. l\malo za tem ])a se je nsula malo drol)neja pa prav gosta in suha. ki je padala dobro četrt ure iu je uničila večino pridelkov p« vaseh Adlešiči, Oorejijci, Vi'hovci, Mala 8e)a, Puj'ga tu Bedenj in sicer le v Jankovičili in Suštaričih, Malo manj pa je pobila v \e\. Selih in l<'uČkovcih. Isti dan jc pobila tudi Belo Krajino od Luže doli do Pre-loke in Marindol, na Hrvatskem pa Prilišče, Vukovo (iorico iu Tîosiîjevo. Na drugem Kranj.skejii pa še po župnijah Šentjanž, Ůentniprt, okolico Iga in Kočevja idr. Na naši župni cerkvi je nare-redila škode za 125 K, ker smo jo morali zopet prekrivati._(Paije ^icdp
Listnica uredništva:
Prosimo, Dfi blagovoljno ojirtistijo caiijctii tlopi-BovaIi;i, da ijriolji'njcmo njiliOTO spitiu tuko jiokuo; v/rok temu je soiifinjii stroga liBtiïitra vsiiccjrn jiisniii in jinSIa tedaj Q(; moro pravo^'asiiû vficjîa doBt»vljati,
Loterijske átevilke. Gradec, 23, junija 41 3d i) hS s,") Trst, 30. jutiija 75 17 I 26 IG
IZJAVA.
Podpisana Matija Kum in Ana Šenica
obžalujeva in prekliČeva vse obrekovanje iu govorjenje zoper Matijo Blatnik ter smatrava kot iažnjivo in neutemeljeno.
(.U) (jiitîiii SG nul sîiilivaljujeva, da je
odstojiil od tožbe.
Oobindol, dno 1Í7. juuija 1915. a7	Matija Kum, Ana Šenica,
Velika svola denarja
so zamore rmkjjućiti vsakomur, ki po.stano naš imročiiik. — Jirczplačna ji(ija.siii]a po.ši(ja;
Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Graščino Ruprcurh
prodaja O g I j 6 v svojem skladišču v Bršljinu po 5 kron vreČa.
Nadalje ima lepa
Drva za kurjavo
ki se lahko vsak torek in vsako soboto dobivajo na licu mesta NA GORJANCIH in sicer drva I. vrste (Sclieitbolz) meter po 5 kron, in IT. vrste (Priigelliolz) p« 3 ki'oiie 50 vin. (Zaradi pomanjkanja voznikov in živine, se ne morejo drva na dom dostavljati, ampak si mora to kupec sam preskrbeli.)	;}e_2.2
Popolnoma varno naložen denar.
fliftftILlIlCI ie PeSOJtlflfCI
za Kîvndijo in okolico, rog. /adr. / nooiii. /ave/o = V lastnem doiiiu v Kandiji
sprejema braiiihiei vloge od vsaco^a, če jo i\)eii ud ali ne, ter obrestuje po
O
1-0-11
na leto l)roz odbitka rentne^a davka, katerega sama iz svojega i>]aču]C,