KKSZTSA^zk^ 'EJiZMI, ■;\v k \ ,,'SKmo, kd , csi sze zemelszke lii’ze nase „szfftnqkrazmecse , mamo c%imper od Boga, — ,,/ii'zo brezi rok naprdeleno i vekicecsno, vu ,,nebeszaj. u 2Kor.5,l. "/ V-Kormeiidini Na sztroski Udvaru Ferencza. J / Za csloveka, obcs»itenye mrtelnoszti, takaj i nemrtelnoszti vu prszaj noszecse- ga, i plemenitoszt szvojo szkrbno varvati ino k-velikomi czili vupanya zagviisno pridti setiivajocsega, nega niti meszta, ni prilike, gde bi sze on na pravo ’zitka modroszt szrdcsne i hasznovite zbiidjava- ti mogao, kak vu znamenitom hipi onom, gda ednoga ali toga drugoga vandrara be- ’zaj potuvanya szvojega szkoncsati i po groba temnoj sztezi na veliko racsunda- nye prekidti, z-boleznosztjov preszamna- ti more. Pri szmrtnom pripetje, — naime pri ne^lovednom, neszrecsnom i csloveka nabliizildoszegajocsem, vszaka vredna i z-duhom ino mocsjov vopovedana recs vu gotovo zemlo szpadnoti i jezero Jepoga szada na zreloszt prineszti more v-szrdczi onom, stero je v-blati zla ne czelo zadre- venelo ino sze ze-vszega plemenitoga ob- csiitenya vo-nezleklo. Eti naime je na szvojem meszti—trost za plakajocse, osz- ter navuk pokore za ]iiidobnyake, visisi glasz viipanya za vsze Bogi ino jakoszti podane, i poprek velika isztina vere ino ’zitka za potnike isztino poszluhnoti i na- szlediivati gotove. K a za dragsi kincs bi tak mogao jasz szrdczam pobo’znim liib- % lenoga naroda mojega ponuditi, kak isz- tino ’zitka, vu eti naszlediivajocsi pesz- maj mrtvecsni napredano? Ar sto nežna, kak veliko zmenkanye je domovina na¬ ša do eti mao vu znamenitom dugovanyi etom viditi mogla?! — Niiczaj ’ze, krsztsanszki brat moj, z-bo’zov pomocsjov i blagoszlovom, pesz- mi eti pred tebe polo’zene i vu duhi pra- voga csisztoga krsztsansztva szpravlene; med steri szpevanyem na eta kebziivati mas: peszmi obcsinszke (od 1. — do 45. kakti i 78. peszem) sze pri biV,i* nad vszakim, velkim, malim mrtveczom^ bre¬ zi vszega razlocska; — peszmi rdzlocs- ne pa (od 46. — do 77) pred hfzov, a- li v-czerkvi, gde sze szlobod, ali predga dela; — naszlednye peszmi zmeszne (od 79. — do 88), stere ednoga, ali toga drugoga mrtvecza pohranenye za czil ma¬ jo, poleg napiszka szvojega, sztala na poti, sztala na brutivi — szpevati more¬ jo, Pod nddavkom sztojecsa szlobod sze pred hi’zov ali szpevati, ali esteti ma, — gda sze niti nepredga, ni dugsa szlobod nejemle. Na Hodosi Szuscza 15.1845. Kardos Janos ev. Diihov. I. Mrhecsne Olicstnszke JPeszmi. 1. Mrtelnoszt i szmrt. Nota: Oszlobodo szetn sze od telovne. -i 'j^'esztaInoszt zemelszko povszed pred ocsmi mamo. Vsza, vsza szo preidocsa, to sztanovito znamo: Ysza noszijo tu’zen kep preminyenoszti, Szmr- ti i mrtelnoszli. 2. Liki bisztre vode, vremena odte- csejo, 1 v-prepaszt vtonenya vsza za sze- bom vlecsejo; Li placsen szpomenek pov¬ szed osztavlajo: Vsza na nika szpravlajo. 3. Vsze, ka je mrtelnim tak prijetno i drago:—Zdravje, mir, veszelje, ple- menitoszt i blago, — Vsze je dugovanye li ocsnomegnenva: Vsze talehne, kak szenya. 4. Ni szam cslovek, na kep bo’zansztva osznovleni, I sz-telkimi darmi ocse bla- goszlovleni, Nemore podneszti szile mr- telnoszti, — Nevuide szprhlivoszti. 5. Vszi, ki tu vandramo k-vekivecs- noszti czili, Dnesz, viitro naidemo szta- 6 Mrtvecsne obcsinszke peszini. nek vu groba krili; Vszi taosztaviti mo¬ remo szvet jalen, 1 sztalis tak nesztalen. 6. Yekivecsnoszt csaka vsze na ra- csundavanye, Ki csesztje veliki opravicz szpunyavanye: Yszi sze pred pravicze sztolecz posztavimo, Gda szvet taoszta- vimo. 7. Vsza na sztran sztopijo vu szmrti temnoj ndcsi; Niksi kincs zemelszki nain nede tam k-pomocsi: Li bogabojazen de nam gviisen poszvet Prek na dike bla’zen szvet, — 8. Ka sze tak dr’zimo ete nevolne zem- le, Stere dika naglo talehne, kak szpar megle? — Ka sze v-dobrot marni povo¬ den vtaplamo, 1 dušo zapravlamo ? — 9. Ne! — nesztoji v-eti csloveka ple- menitoszt; Ne je v-nyi szranyena duše nyegve velikoszt: Ne szo nyemi one po¬ rok zvelicsanya, Niti zalog vupanya, 10. Li vr’zmo pogled na kep szveta preidocsega, Ino na mrtvecza pred nami bodocsega: On, onnaszvcsi, li ta ne- beszka lubiti, Ino Bogi szlu’ziti. 11. Osztavo je ou’ze nevoleu sztan ze¬ melszki, I tiho so prek na bla’zeni dom nebeszki. Ta csaka i nasz vsze vu dike kralevsztvo, Na popolno bIa’zensztvo* Mrtelnosat i szmrt. 7 12, Zdignimo tak szrdcza sz-placsne ete tiihine Gori, v-domovino, na bogsi szvet viszine, l szpravlajmo sze ta, gde je sztan nas gviisni, Na tak ’zelen mir dušni. Nota: Kak szrecsni szle 'ze vi, oh blaženi! A IZak nesztalne szo dobrote zemle! *• Ji Talehnejo naglo, kak szpar meg¬ le. I szam nas ’zltek Je li ocsnomegne- nya prebitek. 2. Idti mamo! — csaka nasz szprhli- voszt! Neresi nasz szmrti niksa bivoszt: Ne szvetla zmo’znoszt, Escse ne niti sza- ma pobo’znoszt. 3. I mladenczi z-szlabimi sztarczi vred Preminejo, gda na nye pride red: I ste- ri nasz zna, Gda sztan tiihine osztaviti ma? — 4. Szuncze’zitka nam zaide nevedocs; Naglo nad nasz vdari vekvecsna nocs: Vszi, vszi zaszpimo; Ar pod oblasztjov szmrti sztojimo. 5. I za menom nevidocs szmrt suta! Doli sze mi vtrgne tela hiita: Grob de szta- nek moj, Gda mi duša osztavi sator szvoj. 6. Tu povr’zem te vsze, to dobro znam, Kakoli szi eti v-oblaszti mam: Szamo v- 8 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. eden prt Zagrnyeni, bom nesen v-mira vrt. 7 . Osztavijo me vu szkradnyem boji Prijatelje ino znanczi moji: Po temnoj po¬ ti Bom szam so jasz vekvecsnoszti proti. 8. Li vupanye nedu’znoga szrdcza Mi szvetilo bode, kak trak szuncza, Prek szprhlivoszti Na bla’zeni sztan vecsne bivoszti. — 9. Oh! na te sztan me vesi kebziivati, I na nyega szrdcsno setiivati, Ysza osz- taviti 1 k-tebi, Bog moj, z-radosztjov idti. 10. Tak zlehka osztavim vsza zemel- szka; Ar meszto nyi dobim ta nebeszka, I vnoga ’zaloszt Sze mi premeni na vecs- no radoszt. Nota: Vszak cslovek poszluhsaj. O VTsza etoga szveta dika ino zmo’z- 99 * noszt, Kak lepoga czveta marna odiesenoszt, Premine v-nagloszti: —ne¬ ma prave sztalnoszti. 2. Kakoli z-vrelosztjov cslovek eti vganya, Na ka sze z-’zelnosztjov vupa- joes nasz!anya; Ysze hitro povehne, i, kaktenya, talehne. 3. Lepi, giiigav obraz z-vremenom ob- Mrtelnoszt i szmrt. 9 sztara, Za zdravje, mocs i zrasz szmrt nika nemara: Czvet nyi vugodnoszti je porob nicsesztnosztk 4. Kincs, dika, bogatsztvo, te’zko priszkrblenye, Je v-szmrti ne vrasztvo, ni vecsno’zivlenye: Talehne, kak te- nya; ar je dar li megnenya. 5. Velika modna vnogokrat odnore; Ar blodna noria nabluzi sztoji k-nye: Ko- necz vzeme zmo’znoszt, kak vboga ne- premocsnoszt. 6. V-pehari radoszti sors i csemer da¬ va; Podvr’z je’zaloszti, ki sze oszmeja- va: Szpadne ino zdvoji, ki tak stima, ka sztoji. 7. Escse i szam’zitek je li krhecsi czvet. Negviisen prebitek nam vtalamarni szvet. Z-redom po’zera grob vszakden placsen szvoj porob. — 8. Vu taksoj povodni marnoszti szvet sztoji! Prek nye sze pa szodni den sz- praviczov grozi: Vszi po szinrtnoj poti idemo szodczi proti. 9. Zato, cslovek, szkoznuj i boj gotov na szmrt: Na dušo tak kebzuj, da nebos v-zle vkiipsztrt. Tak, gdaste idti mas, szvet vu miri tanihas. 10. Bog je vecsni kincs tvoj: nyega szi 1 f 10 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. ti szpravlaj. V-marnoszti nevolnoj duše nezapravlaj. V-szkrbi ti zgoranyi neboj- di nigdar manyi. — 11. Ete kincs iszkati me ti szam nagi¬ baj , V-ti marni zaszpati mi, oh bo’ze, ne- daj : Vle vu szrdcze moje ’zelenye dike tvoje. 12. Gda sze pa dopuni dnevov moji mera, I vdari i meni szkradnya moja vo- ra; Ti daj v-diki tvojoj bla’zen sztan duši moj oj. Na lasztivno noto. /j y aka sze zvišava szvet v-diki mar- noszti, Stere bivoszt nema isztin- szke sztalnoszti? — Ravno tak krhecsi je czvet vsze zmo’znoszti, Kak poszoda zemle za volo szlaboszti. 2. Malo ma zemelszka dika batrivno- szti; Malo kincs, lepota ino mocs gvus- noszti; Escse i szam ’zitek tak zlehka ob¬ redi , Kak zlehka sze piszmo raztopi na ledi. 3. Tam, vu knigaj ’zitka sztoji taisz- tina, Ka je ne tii naša prava domovina; Ar vidimo, ka vszi odtecz setujejo, Ki eti do csasza vkiipe potujejo. 4. Kama je Salamon, kral tak odicse- Mrtelnoszt i szmrt. 11 ni ? — Kama Samson, szodecz vu mocsi zviseni ? — Gde szo poglavniczi sz-pre- zmo’znim ladanyem? Gde bogatczi sz- kincsmi, i vbogi z-sztradanyem ? — 5. Kelko szrdcsni md’zov plemenita dela, Kelko vuszt, steraszo z-modroszt- jov tak czvela, Kelko dobri, hudi, kak dugo szvet pela, Je nemilosztivna szmrt vu grob pomela! 6. Porob csrvov do vszi, ki sze zgiz- davajo, Ino z-darmi zemle vnemar zvisa- vajo: Ki szo szi gda diigi ’zitek obecsali, Vszi szo sz-prahom ino pepelom posztali. 7 . Szvetszka marna dika sze zaveliko ma; Ali obszebi sze liki czvet pred nasz da: Ar kak sze od szlapov szuhi liszt vnesze ta, Tak cslovek ’zitek szvoj i vsze drugo niha. 8. Bla’zen, ki nesztalnoszt szvetszko pred ocsmi ma, I nye marno diko z-szrd- cza zavr’zti zna, Duše v-nye kalisi vne¬ mar nezapravla,Nego szi vecsnoszti sztal- ne kincse szpravla! — 9. Goszpod 'zitka, budi nasz z-szua batrivnoszti, Da sze szpominamo z-nase mrtelnoszti, V-tvojoj bojaznoszti do kon- cza ’zivemo, I ednok bla’zeno vszi vo- preminemo. — 1 fl 12 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. Na lasztivno noto. K Ijidnok sze i mi, v-szmrti Mrzli na- *** rocsaj sztrti, Vkijpezagrnemo, I, po csaszi na czili, Vu groba kmicsnora krili Na prah, pepel obrnemo. 2. Niti czvetecsa mladoszt, Ni postii- vana sztaroszt Sze szmrti neogne: Vszoj zemelszkoj zmo’znoszti, Preczimbi i mo- droszti Sze szuncze na vecsar nagne. 3. Nye pravda je neznana: Negleda ona sztana, Ni vrednoszti liidi; Nye kre¬ di more bidti Ino na glasz nye idti Velki, mali, dober, hudi. 4. Pred nyov talehne dika I szvetloszt poglavnika, Kak marni din megle: Ka- koli szvet csudiije, ’Z-nyov sze zaman vojszkiije; Ar je nicsesztni szpar zemle. 5. Telo sze toti v-grobi Od csrvicsov porobi, I sz prahom posztane; Ali pa’z- nyega nočsi Na glasz tvoj, Vszamogocsi, Odlcseno gorisztane. 6. Duša pa na viszino, Kak sztalno o- rocsino, Idti ma prek groba; Ar nye ni¬ ti szmrti mocs, Niti szprhlivoszti nocs Nemore vcsiniti roba. 7. Ka nam tak szrdcze dvoji, Csi szmrt pred nami sztoji? — Vem szmo li v-nye szrecsni. Ona pela po znoji Nasz, polni- ke k-pokoji, 1 sz-tuhine na dom vecsni. Mrtelnoszt i szmrt. 13 8. Bloden, ki z-britkim szrdczom Pla- kajocs nad mrtveczom, Dvojecspri nyem sztoji! —Vem on po vnogi trudi Ino pri- petjaj budi V-narocsaj szmrti tiho szpi. 9. Placsna je ona torni V-blato zla vto- nyenomi; Ir ga na jaj vr’ze: Ali torni csisztomi De brod k-miri vecsnomi, Gda sztan tiibine povr’ze. — 10. Hodi szitak, szmrt moja! Hudim grozna nocs tvoja De meni trak ’zitka, Gda bom na tvojoj desznoj So prek po sztezi tesznoj Na sztan vecsnoga prebitka. Nota: Oh '-zitka ino szmrti goszpod! 13ivoszti moje tal krhkocsi, Telo! boj gotovo mreti: Ar te szmrti szlap vderjajocsi Z-szilov ma vu prah podreti; I sto zna, csi ti, csrvov rob, Nedovedno neszpadnes v-grob ? 2. Vszem, vszem nam vdari szkradnya vora, To nam je zagviisno znano; Ali kak duga de nam mera, To znati nam je ne dano: Te eden nasz zcsaszom vehne, Te drugi pa naglo lehne. 3. Ni to nam je ne dano znati, Na ste- roga ma red pridti. Koga szmrt gda vo- scse pozvati, Te i nerad more idti. Ona nasz voneprebera: — Vsze ednako tapo- bera. 14 -Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 4. Merajo decza i mladenczi, Kak md- ’zje i sztarczi szeri; Ar szo vszi mrtelni tuhinczi: Vszem sze v-grobi sztalis meri. Gda stimajo, kasztojijo, Teda sze vo- ozvomjo. 5. Nementuje toga zmo’znoga Poti ete nyegva zmo‘znoszt; Neresi toga pobo’z- noga Jno szirmaka pobo’znoszt: Ar szmrt na szfan nekebzuje, Nego zredom vsze vteguje. 6. Neszlisa ona jaja vdovicz Pri skri- nyiczi tivarisov; Nemiliije szkuze sziro- ticz Pri ranom grobi sztarisov: Nye ne- milosztivno szrdcze Y-nocs placsa vtapla vsze szuncze. 7. Niksa, niksa zemelszka zmo’znoszt Nemre nye szile podneszti; Niti niksa cslovecsa znanoszt Nye ranam vrasztva prineszti: Mreti nam je vszem, to znamo; Ar szmrt vszi vu nadraj mamo. 8. Ka sze tak szmrti ogiblemo, Zna¬ jdeš, ka szmo vszi nye robi? —Ka dvo- jecs v-duhi pogiblemo, Gda bluzi sztopi- mo k-grobi?—Vemje szmrt szen,—grob sztan mira, Po temnoj noesi vihera. 9. Li tak potujmo vu vszem ’zitki, Naj nasz szmrt na on sztan pela, Gde do nam vu lepšem prebitki Dela naša z-dikov’ze- Mrtelnoszt i szmrt. 15 Ja Obilen najem vernoszti Vu pravicsnoj vekvecsnoszti. — 10. Na velki czil te kebzuvati Nasz ti szam vesi, ’zxtkaocsa, 1 k-nyemi verno setiivati Daj vszem, oh vecsna milosesa! —Tak gdaste z-mirovnim szrdczom Szta- nemo pred tebom, szodezom. Na obssojno noto. w \7'remen teese, i k-grobi Bli’ze i bli- * ’ze vandramo. Szmrt nasz lehko porobi, Gda v-blati greha rovamo. —Cslo- vek, boj gotov, szkoznuj, — Kak moder vandrar, potuj! 2. Tak ’zivi, naj te v-szmrli Neszkvar- juje hodba nora: Ar geto bos vesz sztrti, Keszna de ti te pokora. — Ah! — ka ti tam trdst szpravi, Gda te vesz szvet osz- tavi? 3. Li esiszto, lepo szrdcze De ti te z- dikov szvetilo, Kak ’ze!no mira szuneze, I trak viipanya netilo. Sztalnoszt vu ’zit- ka boji Ti da hlad v-szmrtnom znoji. 4. Niksi greh neoszkruni, Niksa ru- ’znoszt tvoje hodbe. Cseszt tvojo verno szpiini, Gledajocs na velkoszt szodbe, Pred stero i ti prideš, Gda sz-praha gro¬ ba zides. 16 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 5. Boj golov vszaki hipek Zocsi sztati tvojoj szmrti; Ar tenya je tvoj’zitek, I iieznas, gda bos vkiipsztrti: Dr’zi vsza v-modrom redi; Idti mas,—oh, boj kre¬ di ! 6. Csi ti tvoji plakajdcs Sztanejo oko¬ li tebe; Toli je, nyim kazajocs Nezre- cseno diko nebe, Gde bos ednok pa ’z- i>yimi ’Zivo, kak bla’zeninii. 7 . Pri vszem tom pa porocsi ’Zitka o- csi diiso tvojo. On, ki je vszamogocsi, Vzeme nyo vu roko szvojo, I v-nebesz- koj szvetloszti Jo odicsi z-miloszti. 8. Me v-Jezusi viipanye. Erczi: hodi, szrdbenik moj! Bojdi mi mok vtisanye, I lehkoti mi szmrten boj. Daj mi vsza obladati I tvoj orok ladati. 9. Prihajaj cseszto k-grobi, V-kom i ti sztanek tvoj naides, Geto te szmrt po¬ ro bi, Ino, kak trak szuncza, zaideš: Tam, tam sze vesi ’ziveti, I bla’zeno szmrt meti. j\ a lasztivno noto. Q prah szi, cslovek, i dobro znaš, Ka ednok mas Odtecz idti v-kmiesni grob: Osztavis, sztan nesztalnoszti, Iv- nagloszti Szpadues csrvom na porob. Mrtelnoszt i szmrt. 17 2. Kincs, lepoto, prijaznivoszt, Ni velikoszt Nebos z-szebom neszao ta; I, csi bi sze ze-vszov dikov I preczimbov Pokopao, — ka ti vala? — 3. Li mirovno, lepo szrdcze De ti szun- cze Vu temnoj nocsi szmrti: Ono de ti za¬ log gviisni Na mir dušni, Gda bos czelo vkiipsztrti* 4. Naj szi te vesz szvet osztavi; Csi te pravi Kincs csini bogatoga: Ka sze mas szmrti sztrasiti ? — Ka szasziti Nye obraza groznoga? — 5» Lepa je szmrt ti pobo’zni I nedu’z- ni, Ki v-goszpodni merjejo; Ar szi po vnogom viheri Tam vu miri Od triidov po- csinejo. 6. I nyi hasznovita dela Do glasz mela, Gda z-szveta preminejo. Nyi szpomenek de v-zahvalni Szrdczaj sztalni I te, gda zegnijejo. — 7 . Szpadni szi tak, oh prah moj, v-* grob; Nebos vesz rob Csrvdv i szprhli- voszti: Tvoja hasznovita dela Bodo czve- la V-neszkoucsanoj bivoszti. 8. ’Zeo bodem jasz i v-vecsnoszti Szad vernoszti,—Korono neszprhlivo: V-kri- li bo’zansztva de duh moj Meo sztanek szvoj, Csi szem tii Bogi ’zivo. 18 jVIrtvecsne obcsinszke peszmi. 9. Oh dika! —kaksi prebitek, Kaksi ’zitek Sze szveti meni, prahi, Prek tii- lrine mrlelnoszti, Vu vecsnoszti, Csi ho¬ dim y-bo’zem sztrahi! — 10. Kebzujtak, cslovek, v-mddroszti Na vecsnoszti Bla’zeno domovino: Mer- kaj, da v-nye krili mas tvoj ’Zelen pokoj I veszelja vrelino. 11. Nemas sze ti szprhlivoszti, —Li bivoszti RiVzni grehov, — sztrasiti: Brod na ’zitek ti je zemla; Y-blati pa zla Na- veke mas vesznoti, 12. Csi je ru'zna tvoja hodba; Grozna szodba Sze ti v-nye oznanuje: Najem greha je vecsna szmrt, I te vkiipsztrt Prah sze nye nementuje. 13. Zato, kak szpameten, potuj, I ve- rosztuj, — Verosztuj, oh mrtelen! Hiti po sztezi vernoszti Na vecsnoszti Blate¬ ne szlanek ’^elen. 14. Szloni sze v-boleznoszt tvoji Szmrt- nom znoji Na vrednoszt szredbenika: Po nyem sze ti razhladi znoj, Zlehkoti boj I odpre nebe dika. Nota: Dokoncsao szem jasz 'zitek moj. 9 l^ak kratki je nas prebitek Na tom ne volnom szveti! Pun krhkocse Mrtelnoszt i szmrt. 19 je nas ’zitek, I vszem, vszem nam je mre- ti. Prahszmo, i to dobro znamo, Ka ed- nok, na dnevov czili, Sz-prahom poszta- noti mamo Vu groba mrzlom krili. 2. Kak koszecz travo podera, Zrelo i v-gingavoszti; Tak i szmrt vsze tapobera Brez’ razlocska sztaroszti: Negleda let, niti mocsi; Vlomi hiisega, bogsega, Gda, kak viher vecsne nocsi, Z-szilov vdari nad nyega. 3. ’Zitek nas je li gingav czvet, Zra- nya lepo czvetecsi, l zorjanszke zvezde poszvet, I trak szuncza bliszcsecsi, Ste- roga te najprvi mrak Naglo sz-temnoszt- jov zakrije, I li eden viherni zrak Zleh- ka dolipobije. 4. Z-radosztjov sztiszne v-narocsa De- tecze rodjenicza, I te veszelecsi ocsa V- nyem ma viipanye szrdcza. Ali, szrecsni roditelje, Kak duga de vaša radoszt? — Jaj! —lehko vam vsze veszelje Dnesz vmori britka ’zaloszt. 5. Oh! recs eto premiszlite Vi, czve¬ tecsi mladenczi! Ki sze tak zlehka zviszi- te Vu kakste marnoj szenczi. 1 vam ne- dovedno podje Szmrten csrv vsze ’zitka ’zile; Niti vasz ni eden neve Szam pod- neszti nye szile. 20 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 6. Ah! — kem bli’ze prihajamo K-gro- ba velkomi czili; Li tem gviisne nahaja¬ mo Sztan v-nyega kmicsnom krili. Cslo- vek, te krhecsi lonecz, Nedovedno szkon- csa be’zaj: Negviisen je nyega konecz, Nesztalen ’zitka tekaj. 7. 1 donok, sto sze szpomene Prav z- szvoje mrtelnoszti? —Koga z-haszkom opomene Kep szvetszke nesztalnoszti Na modro verosztiivanye V-pravoj ’zitka po- bo’znoszti, l na szrdcsno vojszkiivanye Proti vszakoj ruznoszti? — 8. Kelki biaznik v-batrivnoszti. Trosi prilicsno vremen, Ytonyeni v-blato mar- noszti Duši szvojoj na bremen!—Ah! kel- ko potnikov nori Osztavi sztan mrlelno- szti, Prekidocs vu nepokori Pred szto- Iecz vekvecsnoszti! — 9. Oh cslovek, cslovek, pametuj! — Kratka je tvoja hodba! —Zbudi sze sz- tamna i kebzuj, Kak bluzi ti je szodba! — Niiczaj modro vszaki hipek; Neža- j koczkaj dike szvetsztva: Da, gda szkon- csas telni ’zitek, Vzemes orok bla’zen- ' sztva. JV« lasztivno noto. S ~A O h P°ghbelna sztava Cslovecse 1 M. neszpametnoszti! — Kak relki Mrtelnoszt i szmrt. 21 prav szpoznava Prepaszt grešne batriv- noszti! — Zna, kanjemije mreti, 1 do- nok szlu’zi szveti. 2. Vszaki hip prisztaplamo K-czili’zit- ka telovnoga. Kakda sze tak vtaplamo V-marnoszt szveta nevolnoga? —Odpre¬ ti szo nam grobi: Kakda szmo greha ro¬ bi? — 3. Liki szvecsa gorecsa Po csaszi cze- 16 talehne, 1 licz farba erdecsa Obledi ino povehne; Tak nasz ’zitka mocs i czvet Osztavi v-tekaji let. 4. Med vnogimi vihermiNevedocs pri¬ demo k-grobi. Szmrt nam triiple nad dver- mi, I povszed nemilo robi: Neprestima nikoga; Tapodera vszakoga. 5. Pred nami szo odisli Ta ocsaczi pri- jaznivi; Za njimi szo ta prišli Prijatelje liibeznivi: Nad nami je tak’ze red; Prah, pepel szmo ’z-nyimi vred. 6. Kakda sze tak mudimo Szpravlati k-šzlednyemi czili, Geto i mi zaszpimo Naszkori vu szmrtnom krili, Ino, szkon- csavsi hodbo, Vszi sztopimo pred szod- bo? — 7. Ovo, —vszakden szkiisziino, Kak szmrt povszed z-szilov robi! — Y-kelki » peldaj vidimo, Ka szo vszem odpreti gro- 22 Mrtrecsne obcsinszke peszmi. bi! —Jaj i placs naszleduje Nyo povszed, gde kraluje. 8. 1 donok, koga gene Glasz nyegove mrtelnoszti, Tak da on na sztran dene Vszo batrivnoszt telovnoszti? — Ah! — tak stima vnogi szvet, Ka nepride k-kra- ji let. 9. Ar kelko ji szpomina To oszemde- szeto leto, I neprevidi bina, Steri te’zi blodnoszt eto,—Nebroji’zitka mere, I tak negviisne vdre! — 10. Ali! — ka je ete ’zitek? — Mali csasz trpecsa szenya, Ino nevol pun hi- pek Ednoga ocsnomegnenya. — Kelko ji v-szredini let Osztaviti more szvet! — 11. Ki dnesz kak greha robi ’Zivejo nepovrnyem, Do viitro lehko v-grobi Yu szmrten prt zagrnyeni, I v-gresnoj balriv- noszti Sli pred sztolecz vecsnoszti! — 12. Cslovek! ka sze tak mudiš K-Bogi z-szrdcza povrnoti? — Kakda, ka sze raj dr’zis Greha, kak jakoszti poti? —Zaka szlu’zis li teli, V-diisni szi pa ne vreli? — 13. Vidiš, kak bisztro tecse Mali let tvoji povoden, I tebe z-szebom vlecse Na racsun pred sztolecz szoden, Gde de pravicsna vecsnoszt Vagala tvojo vred- noszt! — Mrtelnoszt i szrm-t. 23 14. Gledaj na on velki szvet, I tak rav¬ naj tvojo hodbo, Da, gda vgaszne tvoj * poszvet, Nezaszpis na grozno szodbo. — s Niiczaj, niiczaj veliko Zvelicsanya prili¬ ko. Nota: Oh 'zitka ino szmrti goszpdd! |" N p7 ak naglo hitimo k-grobi! — -*■ a * Szkoro prah posztanemo. Tii mi, szprhlivoszti robi, Dugo neosztane- mo. Li kebzujmo na nas be’zaj, I let na¬ ši bisztri tekaj: Povszed nasz szmrt szpre- vaja. 2. Ni kincs, niti plemenitoszt Nikoga n k Si j« cs m m cz sz mi na sz ha sz SZ1 le. mi mi ma je zlo bel da. Mrtelnoszt i szmrt. 25 ). nementuje: Ar szmrt na szvetszko veli- koszt I diko nekebzuje. Idti more bogat, j. szirmak, Szlab sztarecz, krepki mo’z, junak, Gda nje glasz k-njemi zide. 0 3. Tenya je vsza dika zemle, Ilimali !_ csasz trpi; Nye szvetloszt sze, kak szpar j megle, Vu megnenji razkadi. — Ra ne- j. ma vrednoszti prave, Vsze, kakgingav czvetek trave, Povehne i premine. y 4. Vszi, vszi, ki sze radujemo ’Zi(ka 3 . szladkoj bivoszli, Sze nikak nementuje- mo Groba i szprhlivoszti: Vszaki zmed nami de vkiipsztrt; Ar v-nadraj noszi szvojo szmrt. — Vszi szmo prah sz-pra- ha vzeli. i s 5. Porob de tal nas mrtelen Groba i pj szprhlivoszti; Ali duh nas ne mrtelen Na g. sztan vecsne bivoszti So bode v-dike kra- levsztvo, Na nezrecseno bla’ zensztvo I mir diis zvelicsani. 6. Ka sze tak mamo sztrasiti Szmrti _ mi, kak krsztsanve? —Nve sze zrok 'u majo szasziti Li hudi i pogan je. — Szen e - je ona tim pobo’znim, Kastiga pa tim ne- a - zlo’znimTam, na szveti pravieze. e . 7. Vem je Jezus szam obhidao Pogii- belno mocs szmrti, I nam ’zilka viipanje ra dao, V-nemr(elnoszti vrti, Kama je szam 2 26 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. z-szprhlivoszti So na sztan vecsne bivosz* < ti, Szpravlat nam drok’zilka. ] 8. Za njim mo sli i mi ednok Po kmics- nom doli szmrti, Sz-tiihine placsa, szkuz a i mok, K-vsze popolnoszti vrti, Gda nje- I gove zmo’znoszti glasz Sz-praha grobov s zbudi i nasz, Na odicsen den szodni. — C 9. Na tebe tak, oh 'zitka voj! I na verno szkrb tvojo, Zaniham szlednji ko- t< necz moj, I czelo sztavo mojo: Rad osz- tavim te prebitek; Ar me ti na lepši ’zi- di tek Pozdignis, sz-praba groba. sz Na lasztivno noto. SZ -i O |^tslovek! ka sze sztrasis szmrti? si —Vem bos ti v-bo’zi rokaj I te, di gda bos, vesz vkiipsztrti, Plavao v-nje ki grozni mokaj. Li gotov boj Na szkrad- nji boj; Tak de ti szmrt tihi szen, I voj ob na ’zilek vecsen. V- 2. Szmrti sze nemas szagati; Ar sziMi prah, i prah bodeš. Ali csi nescses veza I ^ gati; Boj gotov, gda vupoides. Li on, koga Prav modroga Vcsini szpomenek *a , szmrti, Ma trost i vu nje prti. dn Jaj tebi, csi szi zamudo Niiczati dra-ga go vremen, I v-dobrom djanji obtrudOjMe Duši tvojoj na bremen! — Ali szreesen, Mrtelnoszt i szmrt. 27 iz* Csi szi vecseu Kincs duši tvoj oj szprav* lao, I v-dobrom sze ponavlao! — :s- 4. Budi te tak szmrtna voraNa vreloszt uz vu pozvanyi. Hipek ti je dnevov mera: e- Kak bi bio v-cseszti manvi! — Verno zna- ov saj, Neodlasaj Ti vu szlifzbi goszpodna — Opravicz od dna, do dna. na 5. Szmrt te vracsaj na nediVznoszt, Csi ^o- te 'žele telovne Vleesejo na grešno ru’z- 3Z . noszt, Od csisztocse duhovne. Bog te vi¬ zi- di! To te budi Na liibezen csisztocse, Ino szrdcza prosztocse. 6. Szmrt ti naj pred ocsmi bode Pri szkrbi kincsov marni: Neszopi szi duši ti? škode Vu blati dobrot, kvarni. Li tvoj te, dušni Kincs je gviisni Orok vu etom ’zit- ye ki, I v-nebeszkom prebitki, id- 7« Csi te vtapla marna radoszt V-kalis roj oblosziihnoszti, Ali vtouiti scse mladoszt V-zlo nemertucslivoszti; Li szmrt ti boj szi Modroszti voj: Tak sze mre’z jalni resis, za-1 vnemar nepregresis. 0 n, 8. Premiszli, ka vsze veszelje Szve- iekta, kak szenya, mine, 1 zlebka sze na dreszelje Vekvecsnoszti obrne, Csi nye- ra-ga czvet, Kak rii’zno sznet, Pred vre- do, men om potepes, I dušo z-grehom vtepeš, en, 9- Csi ti gda’zaloszti oblak Oble’ze mi- 2 * 28 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. ra szuncze, I grozni szlapov kmicsni mrak Sztrasi ranjeno szrdcze: V-szmrtnom kri- ’j li Ti na czili Naides sztan batrivnoszti, n I ’zelne mirovnoszti. si 10. Szmrt, szmrt pela z-vdze roba Na 'zelno szlobodscsino, I, po kmicsnom bro- vj di groba, Potnika v-domovino; Nepravi- si czi I kriviczi Konecz li ona vr’ze, Gda m vandrar szvet povr’ze. 11. Ona narocsam našim pa, Prek nd- V csi mrtelnoszti, Liiblene nase nazada, kt Yu opravi szvetloszti: Po nve poti Ide gr proti Vekivecsnoszti czili Narod bo’zi veszeli. — vs 12. Oh! —ki v-tom kepi gledecs szmrt, no Nje czil, kak moder, pozna; Tomi ni te, gda de vesz sztrt, Nebode ndcs nje grozna: Kak veszeli Yu nje krili Nagne 1° 1 on po vikeri Glavo, k-vecsnomi miri! — sz t rac Na znano noto. J J Yasz sze na Boga zaniham; Ar vuteb * tom dvojnoszti nemam, Kamehoj on ni v-szmrtnoj sztavi Neosztavi, Kije 1 vsze nasz ocsa pravi. dve 2. On, ki ravna moje vremen, Mi k- s *v mocsi primeri bremen. Csi mi nit 7 zitkam6( odszecse, Gdaikakscse; Sto ujemi ka 1 protierese? — Mrtelnoszt i szmrt. 29 ik 3. Sztan moj je, sztan szkiisavanya, rf- ’Zaloszti i sztiszkavanya. Li ocsnomeg- ti, nenya hipek Je moj 'zitek, I te je navek- se britek. Ja 4. Cslovek je li prah i gruda, — Pun 6- vnogi nevol i truda: Goli pride na ete d- szvet, I, kakti czvet, Vehne v-tekaji da mali let. 5. Dnesz szmo zdravi, friski v-liczi; io- Viitro mo lehko vskrinyiczi. Ki duesz, [a, kak ro’za czvetemo; Vszi minemo, 1, v- de grob djani, zegnijemo. ’ z i 6. Szmrt nad vszemi tak kraliije, Da vsze vu grob poteguje: Neogne sze ni ed- r t j noga Mrtelnoga; Z-szilov szega za vsza- ni koga. ye 7, Nye sze niscse neobrani: Vsze te- ■i )e lo sze vu grob szrani; Diisa pa z-mrtelno- _szti ta Prekidti ma, Gde szodczi trden racsiin da. — 8. Bog, vesi me na to paziti, 1 pred vu tebom takboditi, Da, po te’zkom’zitka m eboji, Vu pokoji Zaszpim na naroesaj tvoji, je 9. Tak esi sze mi szmrt bar grozi, Vu dvojnoszt me nepogrozi; Ar mi Jezus, k-szveti szin tvoj, Kak’zitka voj, Podeli kambes ino trost szvoj. ka 10. On, te nedu’zen i szveti, Je i za 30 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. mene razpeli. Po nyem, ki je sz-praha zvisen I odicsen, Je moja szmrt li lihi szen. 11. 1 jasz, csi sze njega dr’zim Ino za dušo prav szkrbim, Sztanem sz-praha szprhlivoszli, Vu bivoszti Primernoj ve- kivecsnoszli. — 12. Ti zalo, oh ’zitka goszpdd! Rav¬ naj na dobro mojo pot; Da, gda szkon- csam tii be’zaj moj, V-diki tvojoj, Naidc duša vecsni szlan szvoj. Nota: Oh Jezus Krisztus , moj 'zitek! -| K t ^izda sze eslovek ’zivocsi, Csi gli je prah preminocsi: Tak stima v-ndroj blodnoszti, Ka diigi czil ma v zmo’znoszli. 2. Mladenecz sztaroszt veliko, Prisz tar let ednok teliko, Sztarecz pa leta nf leta Csaka od marnoga szveta. — 3. Szin batrivnoszti, pametuj! — Ni recs eto szkrbno kebzuj: Csi te szmr nemre zbogsati, Ka le more v-nye tros tati? — 4. Na sztalno dobrocsinenye, I bla’ze no preminenye Szo nam dnevi odlocseni 1 velki czil polo’zeni. 5. Prek groba vsze csaka szddba, Gd( s 1 P j' m g' ja V( dt ’zi ve kr mi me pe] laj li Mrtelnoszt i szmrt. 31 i 3 sze zvaga naša hodba, I voodlocsi sors iii ludi, Tak ti dobri, kak ti hudi. 6. Na tom tak boj vu vszem ’zitki, Da , a vu vekvecsnom prebitki Mirnaides, ne la pogublenje, — Zvelicsanye, ne szkvar- e- jenye. — 7 . V-szmrti sze scses szpokoriti, 1 tak v . miloscso dobiti ? —Blodnik ! —kakso po- ij. giibelnoszt Ti naszopi tti batrivnoszt! — 8. Li on, ki liibi nedu’znoszt, 1 odiir- java vszo ru’znoszt, Ma v szmrtnoj ndcsi veszelnoszt, Ino prek groba szmilenoszt. 9. Z-szmrti sze prav szpomiuati, 1 mir »li duše prestimati Li on zna, ki Bogi szlu- i, a ’zi, 1 k-szveti sze nepridruPzi. v . 10. On, ki tii gotov csaka nyo, De ji veszeli protisd; Ar zna, ka szi tu nye sz krili Tiho pocsine na czili. — nj II. Vesi tak i mene, Bog, na to, Da mi szmrt naj pred oesmi bd; Tvoj glasz me budi sz-tamna zla, Da neszopim diisi nr pekla. 5 S 12. Duh tvoj me po szvetsztva poti Pe- laj czili moj mi proti. — Daj mi na vredno ze ’zivlenye Bla’zeno vopreminenye. Nota: Oh li preminoese cslovecs. idi “I ft sze 'vtaplas, cslovek, v-ndre xu.lv szvetszke? —Ka zga- 32 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. nyas li marne radoszti zemelszke, I Ii ma¬ lo genes za kiiicse nebeszke? — 2. Vem vidiš, szmrt sz-kaksov szilov goszpodiije: Vsze brezi razlocska v- kmicsni grob vtegiije. Ona i za tebe vszak- den popajuje. 3. Zbrodjavaj gosztokrat szvetszko preminyenoszt: Povszed sze ti grozi szmrt ino mrtelnoszt; Liki to szvedocsi zemel- s^ka nesztalnoszt. 4. Mreti je i tebi, to dobro znaš, ni- gda; Ali toga neznas, gda, gde, ino kak- da: 1 del tvoji najem sze ti voda teda. 5. Szkrbi sze za dušo, i szpravlaj sze k szmrti. Ka ti vala vesz szvet, geto bos vkiipsztrti? — Vem sze vu grob szranis Ji vu ednom prti! — 6. Ti zmo’zni preczimba ta nenaszledu- je. Tam bogatecz penez czinkanya ne- j csiije. — Vkravzeme szvet tam vsze, ka eti daruje. 7 . Nika szmo ne z-szebom na te szvet i prineszli; Nika niti ’z-nyega nebomo vo- 5 neszli: Vsze zgubimo, na ka szmo sze i tii zaneszli. — 8. Dr’zi tak pred ocsmi szmrt, vbogi i zmo’zen! — Nezviszi sze nigdar, nego - boj pobo’zen, Ino voli bo’zoj vu vszem prav podlo’zen. Mrtelnoszt i szmrt. 33 9. Szrdcze tvoje Boga naj vadluje vszi- gdar; Neszkazlivo jakoszt me za najdrag- si dar: Dobrocsiniti sze neszpozabi ui- gdar. 10. Zemelszki tvoj ’zitek gda sze ti szkoncsava; Teda szrdcze tvoje naj etak zdiihava: Ocsa! duša moja sze ti v-roke dava! 11. Szloni sze na Boga; on te neoszta- vi. — „Zovi me na pomdcs“ — etak on szam pravi: — „Jasz szem tvoj varivdcs, i tvoj ocsa pravi.“ — 12. Zbudi sze tak ze-szna, oh cslovek krhkdcsi! — Li ravnaj sze na pot; ar szi preminocsi. Vesi sze od mrtvecza, ka szi prah ’zivocsi. 13. Liki on, tak i ti eti neosztanes: Vu skrinyiczi teszuoj prah, pepel poszta- nes; Ali na raesun pa ednok z-groba szta- nes. — 14. Goszpod ’zxtka, vesi nasz pobo’z- no 'živeti; Szvetszka oduriti, nebeszka ’zeleti, I tak v-tvojoj diki vecsen orok meti. Nota: Oh 'zidca ino szmrti goszpod! -f m i^toszpodne! li ti znaš konecz moj I czil mojega be’zaja, Vandrar 2 f 34 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. szem jasz na zemli etoj, I szmrt me pov- szed szprevaja. — Oh! —vesi me szveto ’ziveti 1 tak bIa’zeno szmrt meti. 2. Escse mi lehko pred vecserom Me¬ ra dnevov doliszteese. Kak zlehka sze z-ednim viherom ’Zitka mojga nit odsze- ese! — Oh! — vesi me itn. 3. Daj sze mi z-szmrti szpominati, Do- kecs mi trak ’zitka szveti, Grehote sztal- no ogibati, 1 vszoj, vszoj ru’znoszti mre- ti. — Oh! — vesi me itn. 4. Hi’zo mojo mi vred daj vzeti, Do- kecs szem escse pri mocsi; 1 vsze dobro- volno prijeti, Ka ti szkonesas, Vszamo- goesi! — Oh! —vesi me itn. 5. Odvracsaj ti szam szrdcze moje Od vsze marne naszladnoszti, 1 daj mi poti pravde tvoje Naszleduvati v-sztalnoszti. — Oh! — vesi me itn. 0. Csi zmenkam, zakrij drehe moje Z- szina tvojega vrednosztjov, Da pred bo- ’zanszko lieze tvoje Sztopim oszna’zen z- vernosztjov. —Oh! — vesi me itn. 7 . Jezusa vera mi boj poszvet V-do- movino vekvecsnoszti; Da me nepotoui bloden szvet V-blato nevolne marnoszti. — Oh! — vesi me itn. 8. Tak, gda mi’zitka szuneze zaide, Mrtelnoszt iszmrt. 35 Tiho zaszpim v-szmrtnom krili. Telo v- grohi sztan mira naide, Diih pa v-diki dom veszeli. — Oh! — vesi me itn. 9. Edndk i sator duše moje, — Moje telo sz-praha sztane, I pred sztolezom pra- vieze tvoje Na velki den tvoj posztane, — Oh! — vesi me itn. 10. Czeli, czeli bom so pred tebe, — Csiszti, ali oszkrunveni,—Gde bompre- bivao v-diki nebe, Ali v-gehenno vtonye- ni. — Oh! — vesi me itn. 11. Ah! szveti mi vu szmrtnoj ndesi Miloscse tvoje denieza. — Neodvr’zi me, vszamogocsi, V-szodbi od tvojega lieza. — Daj mi til szveto’ziveti, I tam v-bla- ’zensztvi tal meti. — Nota: Z aha sze zvišava szvet — Q ll|isztro nam teesejo dnevi na tom szv ^j gti szmo ne vecsni, — vszem, vszem nam je mreti. Kak teko- ese vode vecs naza — neprido; Tak i hi¬ pi ’zitka po ednom odido. 2. Kakste je sto zmo’zen, velki i bo¬ gati, Pred szmrtjov on dugo nemore ob- sztati: Neresi nikoga blago, niti vred- noszt; Veszne tak premocsuoszt, kak szirmastva tu’znoszt. 2 ff 36 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 3. Ah! koga sze ogne szmrti grozen viher? — Koga neoble’ze nye dreszelen vecser? —Yu prah sze zaklacsi to gin- gavo telo, Kak ono, stero je obsztaralo czelo. 4. Czeczatja decsicza, czvetecsi mla- deuczi, Krepki md’zje. sztarczi — szto- jijo v-nye szenczi, 1 naglo lehnejo, kak pred szunczora tenya, Ke bivoszt je mar- na, liki nocsna szenya. 5. Tak minoti more dika vszega szve- ta; Tak vu prah szpadnoti lepota nye czveta! —Kak trava povehne, csi jo mraz obide; Tak ’zitek csloveka, gda nyemi szmi-t pride. 6. Porob csrvov — telo sze na prah obrne; Ali duša sze nam k-Bogi nazavr- ne, Gde sze pa vjedina sz-tem szvojim satorom, I veszeliti ma z-nebeszkim ta¬ borom. 7 . Ka sze tak sztrasiti mamo szmrtne nocsi? —Nema nad vernimi ona ’ze vecs mocsi, Kim je Jezus vu’zgao szam posz- yet viipanya, I z-dikov potrdo gvusnoszt zyelicsanya. 8. On, kx i vu grobi ravna našo, szta- vo, Nam i tii vbdeli, ka je za nasz pra¬ vo : Pozdigne nasz ednok sz-praha szprli- Mrtelnoszt i szmrf. 37 livoszti, Ino odicsi vsze v-nebeszkoj szvetloszti. — 9. Naj sze tak dopuni dnevov moji me¬ ra 1, gda Bog scse, vdari szkradnya mo¬ ja vora; Veszeli osztavim eto szkuz tii- hino, Prekidocs na dike sztalno orocsino. 10. Li to, —to mi bojdi vszigdar vu pameti, Kakda morem ednok bla’zen ko- necz meti. Szmrt mi li grehote ma szrd- cze sztrasiti, 1 na neszkazlivo pobo’znoszt vabiti. 11. Duša mi naj lubi Boga vise vsze- ga, Takaj i bli’znyega, kak brata moje¬ ga, Tak da vszako du’znoszt z-radosztjov szpunyavam, I dusneveszti szi z-zlom ne- oszkrunyavam. 12. Etak sze sztrasiti nemam mojga koncza; Ar bom na veszelje so pred Bo¬ ga, szodcza: Dolizlecsem tu’zno sziiknyo mrtelnoszti, I gorioblecsem diko popol* noszti. Nota: K-Krisztmi setujem, moji. ■4 Q jpreminoti nam je vszem, to dobro znamo; Ar szemen marnoszti vszi vu nadraj mamo: Prek groba nam je pa Bogi racsun dati. — Ka tak nehiti- mo ’zitka pobogsati? — 38 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 2. Oh! — hodmo — z-szmrti sze mod¬ ro szpominajmo, I na szveti ’zitek szrd- csno zbiidjavajmo: Yzemmo szi od oni peldo pobo’znoszti, Ki szo ’ze zaszpali v- bdga bojaznoszti. 3. Ovo, — nas prijatel, ki zda mrtev le’zi, Nam je gviisen szvedok, ka nasz vsze szmrt te’zi: Sztana na tom szveti nemarno vecsnoga; Vo sze zoszelimo vszi, — vszi, do ednoga. 4. Bio je on, kak mi zda, — zdrav, i liibeznivi, Ino ’zitek nyegov vnogim pri- jaznivi. Ali — ah! — szmrt ga je od nasz vkrapobrala, 1 pred Boga, szodcza na ra- csun pozvala. 5. Nad nyim je tak ’zitka pravda ’ze szpunyena, Št era je v-tanacsi vecsnom zakunyena: Popolna je lepraj dnevov j nyegvi mera. — Sto zna, gda ’ze i nam 1 vdari szkradnva vora? — i 6. Szpravlajmo sze! —ar, kak szun- r cze, vszi zaidemo, I naglo, kak czvetje, v-prahi sztan naidemo; Prek groba pa t taksi sors bodemo meli, Kaksega szmo 1 szi tu z-’zitkom priszkrbeli. \ 7 . Ti verni potnikov v-grobi pocsiva- s nye, Je —’zelnoga mira po trudi v’ziva- nye; Duša pa nyi v-diki hla’zeno radoszt Mrtelnoszt i szmrt. 39 ma, Stero Bog tim szvojim po vnogi szku- zaj da, 8. Oh! — setujmo tak vszi na ono bla- ’zensztvo—Sz-praha nicsesztuoszti vu di- ke kralevsztvo; Da sze v-szmrtnoj ndcsi gotovi naidemo, I na velki racsun vesze- li poidemo. 9. Zbudi verne szvoje z-groba ednok szama Velikoga Boga vszamogocsa rama, 1 pelala je bo z-nocsi szprhlivoszti Na bla’zeno szvetloszt vekvecsne bivosti. 10. Ka sze tak placsemo nad mrtve- czom, koga Je zda vopozvao Bog z-’zit- ka mrtelnoga? —Yem sze je on li tak re¬ so vsze ’zaloszti, Da je preksd na dom po¬ polne radoszti. 11. ’Zelmo nyega kosztam v-grobi lihi pokoj, I pri Bogi sztalen mir duši nyego- voj. — Hitmo i mi za nyim z-dola mrtel- noszti, Na bla’zeni sztanek visne veszel- noszti* — 12. Szredbenik! ■ angelszkoj Opravi pa z-groba sztane, I ;o vu szvetloszti nebeszkoj Pred goszpod- ~ nom posziane. 6. Tam, tam sze oszlobodimo Od vsze 'g I nepopolnoszti, Pod ke bremenom gecsi- mo Vu doli mrtelnoszti: Nede meo tam ■ greh vecs mocsi Nad timi odicsenimi, Ni a- groza viherne nocsi Nad timi zvisenimi.— s > 7. Oh ti, ki szi z-globocsine So prek d, na dike szvetloszt, I nam vu ’zitki viszi- r- ne Pripravo nemrtelnoszt, Jezus! pelaj ti nasz k-czili Po sztezi szvete vernoszti; 3 * 52 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. Daj nam pokoj v-groba krili, I bla’zen sztan v-vecsnoszti. — 8, I tak osztavmo ta’zaloszt: —Nepla- csmo nad mrtvimi; Ar v’zivajo oni ra doszt Tam — med odicsenimi, Gde nyim Bog na velkom czili, Yu seregi verni szvoji, Vodeli najem veszeli, Po sztal nom ’zitka boji. Na laszlivno noto. itka goszpod! kak szlab i kril * * * kocsiSzem jasz, ti dobro znaš: Ar nit’zitka mojga, Vszamogocsi, Ti szam vu roki mas. — Oh! — daj mi pre miszliti, proszim, Ka mrtelnoszt vu nad raj noszim, Dokecs ’zivem. 2. Ti, bo’ze, szi pred menom modro szkrio Voro szmrti moje; Ali to znam ka. bom nye pehar pio, Poleg vole tvoje Ta recs, ta me hudi na vernoszt, Da pa zim na veliko vrednoszt Duše moje. 3. ’Zitka mojga najveksa szkrb to boj, Da greh odurjavam, Ilitebi, pravicsei szodecz moj, Szrdcze poszvetsavam. Ti me pelaj po szvetsztva poti Velkomi czili mojmi proti, ’Zitka goszpod! 4. Znam, nemre mi dugo sztanadati Szvet ete nesztalen; Vu nebesza sze man) j s n; v- zl sz L B, fe Ti v- mi mi K; h', Cs SZI 2 os; dm prt szr Mrtelnoszt i szmrt. 53 ,en jasz ravnati, Gde je dom moj sztalen: Tam, na dus zvelicsani czili, Vecsna miloscsa, la- v-tvojem krili, Je orok moj. ra- 5- Oh! — nehenyaj me opomiuati, Da im zlo odurjavam. Z-szmrti sze mi daj tak rni szpominati, Da du’znoszt szpunyavam,— al Li k-tebi sze sztal n o pridrifzim, I tebi, Bog moj, verno szlifzim, Y-szvetsztvi ’zitka. 6. Csi mi be’zaj podifzas z-miloszti; rh Ti mi boj voditel: Csi me pa vijpozoves as: v-nagloszti; Boj d iise varitel. Neidi z- Ti menom na trdno szodbo; Szmileno szodi re mojohodbo, Bog, szodeczmoj! ad T. Ysza na tebe, ocsamoj, zaniham, Kak szin tvoj lasztiven: Neosztavis me Irc ti, to dobro znam; Ar szi milosztiven. mi Csi me ti lubis, mam viipanye, Ka mi v- »je szmrti das zvelicsanye, Y-diki nebe. aa a Nota: ti da ma $%krddnya vora pride. oj. 9Q me szmr ^ na n ® cs obvzeme, I let * henya mi pihanye; Nenihaj, ne- Ti osztavime, Oh Bog, mojeviipanye! V- ■ili dnevov moji szlednyoj meri Daj meni vu pravoj veri Bla’zeno preminenye. ati ; 2. Csi bolezen i te’zkocsaZaleva moje ani szrdcze; Tiszijaj, vecsna miloscsa, Me- 54 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. ni, kak mira szuncze: Ti mi iehkoti szkradnyi boj, Ino hladi moj szmrten znoj, < 3. Jezus, tebi szem bio vernik Vu do¬ li mrtelnoszti; Naj bodem i tvoj orocsnik ) Yu diki vekvecsnoszti. — Tvoj osztanem ( i gda zaszpim; Sz-tebom sze neoszramo- 4. Liki szi ti z-groba^sztano; Tak i 1 jasz ’z-nyega sztanem; Ar szi mi sz-tem vooznano, Ka v-prahi neosztanem. Prek r bodem so na mali csasz, Prek po nyega 1 brodi ijasz, K-tebi naszvetloszt dike. 5. Szladka de mi iak sz-tebom szmrt, s Pri vszoj szvojoj groznoszti; Ar prek <1 nye nocsi vidim vrt Bla’zenepokojnoszti: Szen moj de li kratki hipek, Z-steroga ti na novi ’ziiek ’Idti ma z-dikov prah moj. h Nota: Kris-ztus mi je rnoj 'ziCek. -y risztus! ti szi mi ’zxtek. Csi gli S prah posztanem; Po tebi napre- 2. Dolizlecsem nevolno Sziiknyo szprh- g livoszti, 1 oblecsem popolno Visise bi- voszti. 3. Taosztavim tiihino I sztan nevol vno- gi, Prekidocs na viszino, 1 vecsni mir k-Bogi. Gda me vesz szvet osztavi. tim Ni v-’zitki, niti v-szmrti. bitek Vecsni z-groba sztanem. o s pr s Mrtelnoszt i szmrt. 55 ti 4. Ah! — gda kotrig moji mdcs, Kak j, czvetek, povegne, Pamet zblodi szmrtna nocs, Irecs mi zabegne; >- 5. Gda, kak szvecsa, potemue Ocs’ k moji videnye, 1 czelo zadrevene Moje m obcsutenye: )- 6. Teda mi boj nazocsi, Szredbenik moj mili! Nevtaji mi pomocsiNa tak vel- i kom czili. 7. Tiposzluhni z-milosztiZduhavanye moje, 1 ka’zi mi v-szvetloszti Radoszt di- ;a ke tvoje. 8. Ti mi Iehkoti moke; Vestni mi tiho t, szmrt: Dušo mi primi v roke, I neszi v- k dike vrt. i: 9. Tak liho szkonesam tekaj Dnevov ;a te tiihine, Kak truden potnik be’zaj Da- j. lesne pusztine. 10. Prek bom so pri poszveti Vere i viipanya — Ta, gde mi z-dikov szveti li Szuncze zvelicsanya. e- 11. Tam bom veszelo szpevao Himnus obladnoszti, Ino Boga zvisavao, V-an- b- gelszkoj radoszti. — i- 12. Sztecsi tak doli, hipek Dnevov mrtelnoszti — Krisztus mi da prebitek 5- V-diki vekvecsnoszti. 56 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. Na znano noto. '17'eszeli sze, duša moja! Czil tvoj je vekivecsnoszt. Csi je ne- du’zna pot tvoja, Csaka te odicsenoszt. Bog te z-dola ’zaloszti Pelao bede k-ra- doszti Angelszke vecsnoj vretini, I szkrovnoszt szvoji isztini. 2. Zvisavaj ga za te ’zitek. ’Ze tu je tvoja sztava Vnoge radoszti prebitek, Stero ti Bog tvoj dava. Ka pa prek mr- telnoszti, Vu diki vekvecsnoszti, — Ivakse veszelje szpravla tam Tebi, gde prebiva 011 szam! — 3. Isztina, ni verni szo ne Eti popolno szrecsni; Ali ka nyi sz.rdcze 'žele, Vli¬ vajo — pokoj vecsni: Ar sze nyi vojszkii- i vanve Szlanya na to viipanye, Ka sze < nyim edndk vsza ’zaloszt Premeni na ve- csno radoszt. ^ 4. Zdr’zi vernoszt i v-trplenyi; Szlu- t ’zi Bogi v-vreloszti: Ar prideš i ti k-’ziv- t lenyi Vecsne zadovolnoszti. Kak szi pot¬ nik vu miri Odehne po viheri; Tak i ti, p na velkom czili, Pokoj naides v-ocse krili. £ 5. Setuj grehi szlobod dati; Telo, szvet n odiiriti. Vesi sze du’znoszt postiivati, I ri li Bogi szlu’ziti. Meri vszakoj ru’znoszti, b I’zivi v-nedu’znoszti: Tak sze ti, prek f Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 57 mrtelnoszti, Pozdignes na sztan szveilo- j szti. 6. Tam je naša domovina; Tam stan ek t. mirovnoszti, 1 nezgriintana vretina Dike i- i popolnoszti. — Noszmo tak dobrovol- I no Tti sziiknyo nepopolno; Dokecsjoz- nasz vzeme ednok, 1 z-dikov premeni, e szam Bog. 2 . Nemrtelnoszt i szvet pravicze. g Nota: Te szrnrt.i oblatlavniki. Oj š~ibudte sze!“ — te glasz zide, 0 Gda Jezus na ’zitek zvat pride i- Vsze v-grobi pocsivajocse. — „Vi, od- i- kiipleni verniczi! Bojdte z-menom vred e drocsniczi Veszelnoszti presztajocse. 3 - Preisla je nocs temna , Preteklo vremen szna: Sztante sz-pralia ! — JSdvi ’ ži¬ vi- tek I prebitek Vasz csaka prek szuncza v- trdlia. u t- 2. Vsze ’zivotnoszti viszine Ino pre¬ ti, paszti globocsine Sze na glasz ete genejo; li. Nemrtelnoszti szvetli trak Obszijne v- et megnenyi grobov mrak: Vszi mrtvi go- 1 risztanejo; —V-opravi zvisenoj Isztavi ti, b!a’zenoj Prekidocsi Z-globocsine, Na *k viszine Szvetli sztan, po temnoj nocsi. 58 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 3. Dolivrzemo v-nagloszti Placsno szuknjo nepopolnoszti, 1 bremen nevol zemelszki. Priglihni mo k-odicsenim Du¬ šam nezrecseno bla’zeuim V-szvetli pala- csaj nebeszki: Popolnoszt i szvelsztvo De nase bla’zensztvo. —Hvala Bogi! — Kaksa szvetloszt, Kaksa radoszt Žide nam po szkuzaj vnogi! — 4. Oh ’zitek nemrtelnoszti! — Kak nezrecsene veszelnosztiTrak obszijne te- da nas grob! —Vszi, vszi mi sz-praha sztanemo Ino pred Bogom posztanemo.— Ne! — nemo ml csrvov porob. Naj sze bar vtoni veszSzvet ete vu nicsesz: Nje¬ ga ruša Sze szasziti I sztrasili Nede me- la naša duša, 5. Zalo te veke csesztlmo, KI sze toj diki veszellmo, Jezus, voj nemrtelnosz¬ ti! — Ti, ti szi nam vu’zgao poszvet, I no prek groba pokazao szvetTiipanjave- kivecsnoszti. —Oh! tvoj veszelni glasz Zbudi ednok i nasz Vsze na ’zitek. — Vszamogocsi! Z-grobov nocsi Pelaj vsze v-dike prebitek* Nota: Zvelicsano pre.minenye. Ort IT" a me sztrasis, groba kmicza!—- O«« Vekvecsnoszti zorjenicza Mi i Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 59 v-tvojoj nocsi sz veti, Ino trak viipanya neti. 2. Szmrt Ii sator razmetava, V-kom duša trpecs zdiihava, Za orokom szinov- csine, Ido, domom szlobodscsine. 3. Li telo moje szmrt kosta; Ali vera me sz-tem trosta, Ka i nye ma zbuditi Bog Na ’zitek visisi ednok. 4. Szen je moje preminenye; Ar szrd- cza mojga ’zelenye Mi czila na vekivecs- noszt, i bla’zeno odicsenoszt. 5. Duše moje czela sztava Mi te gvii- sen poszvet dava, Ka mo jasz prek szprh- livoszti Angel nebeszke szvetloszti. 6. Da szem ’ze td Boga szpoznao, Ino, kak szin, za ocso zvao; 1 td mi je gviisen porok, Ka mam pri nyem vecsen orok. 7 . Recs ’zitka takaj szvedocsi, Ka sze mi sztan da pri ocsi Vu velikoj priseszt- noszti, Gda szkoncsam pot mrtelnoszti, 8. I ete czeli velki szvet Je nemrtel- noszti poszvet: On i tam 'zitek szka’zuje, Gde rama szmrti kraluje. 9. Eti szuncze v-mrak odide , Naj pa odicseno zide; I prah czveta v-szprhlivo- szti De szemen nove bivoszti. 10. Oh ne! —tii nika nepreide, Csi 3 ff 60 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. taki do csasza zaide. — Vsze dugovany preminenye Je na novi sztan idenye. — 11. Nenirtelnoszli vupanye! Ti odjem- les dvojiivanye Vandrari na teninoj poti, Gda czili setiije proti. 12. Ti na etom marnom szveti I pri meni te trost neti, Ka bom i jasz z-szprh- livoszti So na sztan vecsne bivoszti. 13. Csi gli ’zitek moj, kak tenya, V- f tekaji let eti henva; Meszto toga sze me¬ ni pa V-nebi odicsenesi da. 14. Tam pridem na zvelicsauye, Ste- ro mi ka’ze viipanye; Csi sze tu verno vojszkiijem, Ino vu szvetsztvi potujem. 15. Tam sze pa oniin nazadam, Ke eti vu szkuzaj niham, I brez’koncza mo sze ’z-nyimi Radiivao, kak bla’zenimi. — 16. Idi tak, mrtelen tal moj, Na tihi pocsinek v-grob tvoj. — Tam sze ti, po kratkoj ndcsi, Pa’zitka zorja prepocsi. Nota: Oh Bog ! ki greh odiirjavas. O O TJadiijte sze, krsztseniczi! Viszte bo’zi orocsniczi. Eti ■/. sze li bojujete; V-nebi •/. pa koronujete. i 2, Eadiijtesze, krsztseniczi! Viszte dike orocsniczi. Csi zda •/. szejate z-’za- J losztjov; E dudk y. te ’zeli z-radosztjov. 1 Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 61 3. Radujte sze, krsztseniczi! Ti szfe ’zitka orocsniezi. Kratki ♦/. je groba pocsinek; Vecsen */. de v-nebi ras szta- nek. 4. Telo, isztina, v-grob pride, Gde na prali, pepel razide; Ali •/. sztane z- szprhlivoszti, Na sztan •/. vekvecsne bi- voszti. 5. Duša sze pa vrne k-Bdgi, Po vihe- ri nevol vnogi; Szpozna •/, lam vu popol- noszli Poti y. bo’zanszke szkrovnoszti. 6. Tam — na popolnoszti szveti, Lep¬ šega szuncza trak szveti: Punoszt ■/. ve- csni dobrot ’zilka, Je czvet ■/. onoga pre¬ bitka. 7. Terni tam v-dobrom czvetejo, Ivu modroszti rasztejo: V-diki •/. veszelecs szpevajo, Boga */. hvalecs z višava j o, 8. Jezus szam prebiva ’z-nyimi, Kak szvojmi odkuplenimi. Vgaja •/. tam med njimi zlo’znoszt, Szvetsztvo ■•/. i csiszta lubeznoszt. — 9. Vandrar! na czil ete kebzuj, I li k-nyemi pridti setuj: V-dobrom 7. nigdar neobtrudi; Vmarjaj-/.mocs nagibov hudi. 10. Miluj z-szrdcza hiidobnjake, I te- lovne lakovnyake, Ki tii •/. szlii’zecsi li teli, V-blati •/. zla le’zijo czeli. 62 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 11 . Vi pa, pravi krsztseniczi Osztan- te Bogi verniczi, Ki vasz*/.je szebi o- debrao, I vam 7. ’zitka vupanye dao. 12. Radiijte sze v-nedu’znoszti Vszi vasoj plemenitoszti, Ka vasz •/. na te kratki hipek V-nebi y. csaka vecsni ’zG tek! — Nota: Oh, hvalte vs-zamogdcsega. 04 'V 7 'apanye nemrtelnoszti! Ti szi mi poszvet v-temnoszti Na velkoj ’zitka poti; Ti mi das nagib szrdcsnosz- ti, Gda negviisnoj prisesztnoszti Jasz dvojecs idem proti: Da mi ti nebi szve- tilo, Ka bi mi vero netilo ? — 2» Brezi tebe bi v-dvojnoszti, I vu szmrtnoj bojaznoszti Z-boleznim szrd- czomhodo; Vu sorsapremenyavanyi, I pot’ bo’zi zbrodjavanyi Bi sze, kak dete, vodo: Pri vszoj diki bi li v-kmiczi Le- ’zao, kak v-robsztva temniczi, 3 . I jeli je ne z-mokami, I vnogimi hu¬ dobami Okladjena pot verni? — Kelki hudobnyak tiho szpi, Gda pravicsen cza- ga, trpi, Ki je szveti odurni! —Nocs blode nad nami le’zi, I tela bin dušo te’zi. 4 . Ali, ne! — ne szem prah czeli; Szmrt mojo noszim li v-teli: Nemrtelen Nemrtelnoszi i szvet pravicze. 63 je duj moj. Csi gli, kak czvetek, poveh- nem; Czelo donok ta — nelehnem: Na- zada grob porob szvoj. Prek bom so jasz z-szprhlivoszti, Prek na sztan vecsne bi- voszti. 5* Oh bla’zenjasz, ka ta poidem, Gde pavsze, vsze gorinaidem, Ki szo davno zaszpali, I ka sze onim nazadam, Ke eti vu szkuzaj niham, Gda do me v-grob devali! — Tam de vecsna naša radoszt, 1 himnus nas — bo’za modroszt! — 6. Pocsivajte tak na czili, V-grobov vasi tihom krili, Vi, v-Bogi premino- csi! — Zdigne i vasz sz-praha ednok, I z-dikov koroniije Bog, Na konczi szmrt- ne nocsi. —Ah, kakse dike szvet sze tam, V-nemrtelnoszti odpre vam! Nota: Oh 'z-itka ino szmrCi gosz-pod! O pg J^dnok, gda dolisztecse hipek Tu mojega potuvanya, Tam sze mi zacsne novi ’zitek, Na bdgsem szveti vii- panja: Eti sze jasz li bojujem; A’tam sze pa koromijem. 2. Isztina, ma pobo’zno szrdcze’Ze eti dni veszelnoszti; Ali kelkokrat nje¬ ga szunczeOble’ze nocs dreszelnoszli! — Tuje cslovek nepopolen, I sztan uyegov li nevolen. 64 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 3. Gde ga te’zi telovna szlaboszt; Gde Jarma szveta zburkava; Gde szlepi szre- csa ino radoszt; Gde szrdcza nagib szku- sava, Mantra Judi nevoscsenoszt, I lasz- tivna nepravdenoszt. 4. Eti, gde verniz’a!oszt majo, Hudi sze pa veszelijo; Gde nasz protivniczi mantrajo, Ino falinge te’zijo; •— Od szpa- daja i tu’znoszti Nema niscse batrivnosz- ti. 5. Eti li iszcsem, tam pa naidem Tak ’zelen najem vernoszti, Gda ednok, kak szuncza trak zaidem Y-doli kmicsne mr- teluoszti, Prekidocs z-robsztva temnicze, Na visesni szvet pravicze. 6. Tam mi duša popolno szpozna Vsze ka tu gleda v-temnoszti; .Ar sze ji razka¬ di nocs grozna, V-szpoznanyi bo’zeszkro- vnoszti: Ona i za krfz szvoj vnogi Kle- csecs hvalo da tam Bogi. 7 . Tam bom v-nezrecsenoj szvetloszti Velikoszt Boga zvisavao, I szredbenika liibeznoszti Peszem zalivalnoszti szpevao Veszelecsi sze z-vernimi Vek i veke bla¬ tenimi. 8. Tam jasz vu domovini szvetsztva ’Zi- vo bodem v-nedu’znoszti, I nede mi moto bla’zensztva Niksi bin grešne ru’znoszti; Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 65 Ar de sztan mojega szrdcza Csisztesi od traha szuncza. 9. Tam vsze one pa gorinaidem, Ke szem tu po szmrli zgiibo, I ze-vszemi vkiip’zivo bodem, Ke szem eti z-szrdcza lubo. Tam sze ponovi vezalo, Stero sze je lii sztrgalo. 10. Tam, tamdomevszi, vszi poz¬ nali , Kirn szem tii voj bio na ’zitek 1 ve- szelecs blagoszlavlali, Za tak bla’zeni prebitek* — Ah! — ka da vekso veszel- noszt, Kak dus rešeni zalivalnoszt? — 11. Ka je vsze trplenye tiihine, Proti bla’zensztvi vecsnoszti, Stero nasz csaka na viszine Domi, po boji vernoszti? — Tam szuncze visne radoszti Žide, po no- csi ’zaloszti. Nota: Vremen tecse i k-grobi. ^zmrti nasz nementuje Ni kincs, * niti plemenitoszt. Gde ona gosz- poduje; Ka vala tam vsza velikoszt? — Kaksiste je ludi sztan, ’Z-nyov sze voj- szkiije zaman. 2. Nye porob je ne szamo Zreli szta- recz, vbogi szirmak: Ona vszem kopa jamo, Ysze szuncze oble’ze nye mrak, I vsze, ke tii vovszecse, Pred sztolecz szodni vlecse. 66 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 3. Vszi mrtvi i vszi’zivi, — Nesz- menie vno’zine ludi, — Tak pravicsni, kak krivi, Bogabojecsi i hudi, Pred szodcza sli bodejo, Gde najem szvoj nai- dejo. 4. Kaje sto miszlo, csinio, Vsze sze ma tam vovjaviti; Kaksi je vu ’zitki bio, Tak sze ma tam oznaniti: Vu csisztoj ne- j du’znoszti; Ali v-gresnoj ru’znoszti. 5. Niksa, niksa szrdcz szkrovnoszt Neosztane tam vu kmiczi, Gde de bo’za vszaznanoszt Szodila szvet vu praviczi: Mir’zitka, alijajmok, De vecseu sors vsze edndk. 6. Kak oracs viipanye ma Szada tru- dov po vremeni; Tak sze vernim najem da Po te’zkom ’zxtka bremeni: Okorno pa ’zivlenyeCsaka vecsno szkvarjenje.— 7 . Cslovek! dvojecs neblodi: Vsze dni boj gotov na szodbo. Bog i tebe oszo- di. Oh! — merkaj na tvojo liodbo. Veri, j trpi, i szkozNuj: Kak moder vandrar, poGij- 8. Tak, gdaste szvet osztavis, Preki- docs na vekivecsnoszt; Csi sze verno pri¬ praviš Na tak veliko prisesztnoszt; Bogi lehki racsun das: Ar pred nyim vugod- noszt mas. — Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 67 9. Vesi nasz tebi 'živeti, Velki szo- decz, v-pobo’znoszti, Ino pred oesmi me¬ ti Czil nase plemenitoszti, Vu szvetsztvi pot szkonesati, I bla’zeno zaszpati. Nota: Oh 'zitka ino szmrti t/oszpod! si v-dobrom djanyi pomenkavam, Dokecs mocs i priliko mam; Daj, oh Bog, da szi premislavam, Ka ti od vszega racsiin dam: I ta miszel me naj po¬ ti K-vernoszti na ’zitka poti. 2. Znam, ka je te’zka pot vernoszti, Csi jo z-dikov sesem szkonesati; Ali ona pela k-vecsnoszti, Gde sze mam koronii- vati: Na nye czili szpi vu miri Truden vandrar, po vi beri. 3. Daj szi mi tak miszliti v-duhi: Pre¬ mine vsza dika, kakezvet, Szpadnem i jasz, kak lisztek szuhi, I vgaszne mi’zit- ka poszvet: Ali, csi pobo’zno ’zivem, ’Zivo mo i te, csi merjem. 4. Jeszte, jeszte praviesna vecsnoszt, Na stero vesz szvet potuje; Ma sztan ob- ranbe prava vernoszt, Gde sze z-dikov koronuje: Zlo pa, stero v-blati le’zi, Tam szrditoszt i jaj te’zi. 5. Tam de Jezus velo tim szvojim: „Hodte, verni odkilpleni! Veszelte sze 68 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. z-seregom mojim, Kak ocse blagoszlov- leni, Ldulajte, dihe kralevsztvo, V’zt- vajdcs ngega bldzensztvo !“ 6. Ali jaj grešnikom odurnim, Ki szo tu hodili v-kmiczi! — Jaj! — gda de on nyim, kak nevernim, To recs glaszo vu praviczi: „Odidte, mangi robi zla, Na vekvecsne mantre pekla !“ — 7. Oh mrzla szrdcza! kakda szmete Recs to za salo dr’zati? — Blodne duše! jeli nevete , Kaksi racsun mate dati Na velki den szrditoszti, Szodjeni brezi mi- loszti? — 8. Szodecz je Bog: jeli szte nyega Z- czele pameti lubili? — Jeli szte hla’zen- sztvi hli’znyegaZ-gotovim szrdczom szlu- ’zili? — Jeli szte od vszega visePresti- mali pokoj duše ? — 9. Jaj teda vam, csi nedte znali Odgo¬ vora szodczi dati! — Csi szte nyega pra¬ vdo szpoznali, I ne je steli bogati! — Jaj, csi de vam te lasztivna Diisnaveszt vaša protivna! — 10. Liibezen bode tam szijala, Kak szvetlo szuncze, tim vernim; Neliibezen de pa pihala Szrd na glavo tim odurnim.— Kaksa je tii ludi hodba; Taksa bode tam nyiszodba. — Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 69 11. Goszpodne! krepi szrdcze moje Vu detinszkoj pokornoszti: Nedaj mi nigdar pravde tvoje Prelomiti z-okorno- szti. Tak de mi tika szmrt moja, 1 vesze- la szodba tvoja. Nota: Gda via szkrddnya vora pride. 0 O ^Jzveti szodecz! ti v-praviczi 0- sz( -' )( j; s sz tavo ludi; Arje pred tebom ne v-kmiczi Hodba dobri, ni hudi: 1 te najglobse szkrovnoszti Odkrivaš ti vu szvetloszti, Miszel szveti zbrodja- vecz! 2. Tx z-viszine nebesz vidiš Szini szve- ta marnoga, I, kak nyi vrednoszt previ- dis, Tak oszodis vszakoga: Nepresti- mas sztana oszob, Nego poleg znotres- nyi dob Das vszem najem pravicze. 3. Tam ni mita, ni zagovor Miloscse neprimoli: Li ti szodjeni odgovor Te zdra’zd’zi, ali vtoli. Zaman je zdiibavati tam, Gde je li szveti ’zitek szam Trost i aldov vtisanya. 4. Tak dobra, kak huda dela Naszle- diijo csloveka, I primerni szad do mela Od zibeli, do veka. Nevuide on v-mrtel- noszti, Ni vu velkoj vekvecsuoszti,Pra- vicsnoj szodbi tvoj oj. 70 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 5. Tim vernim ti ’ze eti das Mir ino blagoszlov tvoj, I z hudimi ji nenihas V- pogiibeli nyihovoj: I tak szvefi poszvedo- csis, Ka ’ze tii najem odlocsis Jakoszti, vu praviczi. 6. Ali ki sze te neboji, I v-ru’zui gre¬ hi plava; On pred tebom neohsztoji, — Grozna je nyegva sztava: Beteg, dušna nepokojnoszt, Spot, szirmastvo ino dvoj- noszt Ga ’ze eti preganya. 7. Csi pa eti pot grešnika Brezi kas fi¬ ge nihaš; I csi jakoszti vernika Najema tii vonedas: Prek groba zglihas sors lu- di, —Odlocsis sztau dobri, hudi, Po¬ leg vrednoszti ’zitka. 8. Ne! —pred tebom neohsztoji, Ki nema szpravicsanya. Ki v-tvojoj praviczi dvoji, Voszpadne z-zvelicsanya. On je ’ze eti neszrecsen; Po szmrti pa na jaj vecsen Idti ma z-szkvarjenimi. 9. Daj mi, poleg pelde tvoje, Jakoszt naszlediivati, I, poleg du’znoszti moje, Pot zla odurjavati: Csi me szvet na greh szkiisava, Diih tvoj me naj pobiidjavaNa sztalno vojszkuvauye. 10. Ali geto je moja szmrt Zacsetek one poti, Stera me pela v-’zitka vrt, Czi- li mojemi proti: Ti mi daj na tvojoj desz- Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 71 noj ldti po nje sztezi tesznoj, Na veszel- je vecsnoszti. Nota: Vsz-i liidje morejo mreti. 0£» T^aszvetiszmovszipotuiczi: Sztan ^ nas je — sztan tiihine. Vandra- mo tii, kak blodniczi, Med vihermi piiszti- ne. Kelkokrat sze poteknemo, In o vu do- brom vkleknemo, Dokecs na velkom czili Zaszpimo v-szmrlnora krili. 2. Ne! —ne je tii dom nas sztalen, Ni gviisen sztanek mira: Neda nam szvet ete jalenPokojuoga vecsera. Prek zemel- szke nesztalnoszti. —Tam, v-diki ne- mrtelnoszti, Je prava domovina, 1 bla- ’zensztva vretina. 3. Rad tak osztavim te ’zitek, I gotov szem prekidti Na on popolen prebitek, Gde szrecsnesi mam bidti: Gdakoli szi ocsa moj scse, Naj mi nit njega odsze- cse; Ar marnoszti zgubicsek, De vecs¬ noszti dobicsek. 4. Jezus, ki je na krfzi mr’o, Szveti na szpravicsanj e, Sze je i za mene vkiip- sztr’o, Meni na zvelicsanje: On me tak ni v-szmrtnoj sztavi, Kak’zitka voj, ne- osztavi; Onniitam, po tiihini: Orok da na viszini. 72 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. 5. Tam, tam je ’zi'tek radoszti, Gde vnogo jezer dusicz SzliTzi v-bla’zenoj szvetloszti Bogi, ocsi sziroticz: Tam, ! gde angelje szpevajo, I mir vecsnoszti ( y’zivajo, Jakoszt, lepota czvete, Szvet- ] sztvo i modroszt raszte. 6. Tamijasz, v-dike punoszti, Szred- ( benika zavidim, Ino bo’zansztva szkrov- s noszti Yu szvetloszti previdim* Tam mo j raszao v-popolnoszti, I ’zivo v-zadovol- noszti, V-seregi diis bla’zeni, Jezusi pod- n vr’zeni. j 7 . Oh ti, csiszte liibeznoszti BIa’zena S) domovina! —Ti, angelszke veszelnosz- ti Nezgriintana vretina! — Kak nepre- brodjene dikeNasz vcsiniBdg orocsnike, v j Tam gde on szam kraliije, I vernoszt ko- ronuje! — b( 8. Radiijmosze, krsztseniczi, Nasoj plemenitoszti! — Mi, — oh! —- mi szmo orocsniczi Dike nemrtelnoszti. —Varmo SC| te kincs sz pobo’znosztjov, Szpravlavsi sze z-bojaznosztjov, Na dom nas odicse- tei ni, Ino mir dus bla’zeni. Nemrtelnoszt i szvet pravicze. 73 podvr’zeni Protivnim rokam, Vnogoj po- giibeli ino mokam! 2. Vi szte sze od etecz zoszelili, Gde szte, kak mi, v-tiihini hodili, I,medvi- herom, Zdiihavali za pocsinka mirom. 3. Tam szte vi ’ze v-domovini dike, Gde vasz je Bog, vestno orocsnike Vi- sne szvetloszti, 1 dus hla’zeni vecsne ra- doszti. 4. Vasz nete’zi vecs szveta nesztal- noszt, Hiida pelda i protivna jalnoszt, Ni szrdcza szlaboszt, Ali kaksagodi gre¬ šna szladkoszt. 5. Szkoncsani je tak ’ze vas te’zki boj, Razbladjeni licz vasi vreli znoj, Vtisani viher, 1 nezburkani pocsinka vecser. 6. Mi, ki escse eti potiijemo, IVelki boj’zitka bojujemo, Li zdiihavajocs Van- dramo, za vami setiivajocs. 7. Sztanek vas je — sztanek szlobod- scsine, Gde ladate orok szinovcsine, I 81 nocs blodnoszti Vasz neobleva z-mrakom e ' temnoszti. 8. Ka je oko nigdar nevidilo, Ni cslo- vecse szrdcze obcsutilo; To je dano tam , Szpoznati’ze v punoj szvetloszti vam. — 9. Sto tak nebi ’ze gotov bio mreti? !CS -Sto nebi rad dao szlobode szveti, l sz- 4 74 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. te marnoszti Nehfto, na sztan visne ra- doszti? — 10. Vem je zemla eta li tiihina, Pu- na faling i nevol pusztina. —Dom po- polnoszti Je tam, v-’zitki vsze zadovol- noszti. 11. Tam, tam mo sze pa vkiip radii- vali, Ki szmo sze tii verno vojszkiivali: i Tam mo brez’ koncza Hodili v-trahi vi ! snoga szuncza, — 12. Jezus, vesi nasz pobo’zno ’ziveti, i Ta zgoranya z-vrelosztjov’zeleti, Szvet I oduriti, I v-diki tvojoj orok dobiti. s 3. Trost vere nad mrtvimi. ^ ztvocsi. Nota : Gizda sze eslovek nevezagaj, krsztsenik! — J.J T^P 1 Csi szi Bogi sztalen vernik On da zidti mira szunezi Vu tvojem bo- leznom szrdczi. 2. On je i v-dnevi te’zkocse Vretina vecsne milosese, Ki niti vu szmrtnoj szta- vi Verni szvoji neosztavi. 3. Ah! —■ kelkokrat szmo szpoznali, Gda szmo pod krfzom czagali, Ka nam je on po ’zaloszti Zbudo trak esiszte ra doszti! — s: U ti Trost vere nad mrtvimi. 75 4 4. Bog je liibezen: oh!—nedvoj, Cslo- vek vu miloscsi nyegvoj: On je i v-vihe- - ri placsa Tvoj Bog i tvoj mili ocsa. 5. Po nyem ’zive csrv vu prahi, I an- [• gel vu szuncza trahi: Od nyega vdabla vszaka sztvar ’Zivisa i veszelja dar. 6. Bog je moder: on dobro zna, Ka i: nam k-miri szlu’ziti ma; On i v-pehari i ’zaloszti Ponudi szkuzo radoszti. 7 . On vidi vsze ’zitka poti, I verne ;i, tam oszlobodi, Gde niksega voidenya et Nenaidejo z-mok-trplenva. 8. Bog je zmo’zen: on zvišava, I zvi- sene ponižava; Nyemi szo li na edno recs Vsza, vsza pokorna vszegavecs. 9. On je ’zitka, szmrti goszpod, Ki ka’ze vszem zmo’znosztam pot, Meri - dnevov i vor be’zaj, Ino ravna sorsa te- k kaj. o- 10. Bog je verni mira szuncze. Szloni sze na nyega, szrdcze! Pri nyem naides ns ’zelen pokoj, 1 v-’zaloszti szladki trost 1»' tvoj. 11. Miszli: Beg je i mrtvi Bog. Sto sli vtrgne nye ’z-nyegovi rok ? — Nyim ne- i® škodi vecs szmrtna nocs, Niti niksa pro- '»■ tivna mocs. 12. Tam, gde pred Bogom sztojijo, 4 * 76 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. Sze z-Jezusom veszelijo. Ta bos so i ti ' za nyimi, Kak brez’ koncza bla’zenimi. < 13. Oh! — zato, na te czil gledecs, 1 Dicsi Boga, v-prahi klecsecs, Kijenye i z-mdk na mir pozvao, I tebi tak szladki s trost dao. 14. Setiij te kincs postiivati, I, kak moder, potiivati. Sztoj vu bogabojazno- Nota: Dober je nas Bog, porazmite. ! —kak mirovno pocsivate V- i je! — Kak bla’zeni najem v’z*vate V i, oh d nebesz szrecsni mesztancsarje! — Nad v vami je popolno szpunyeno, Kaje ver- h nim v-diki zakunyeno. 2. Vi, oh moji pokojni tenye! Ladate h ’ze orok na viszini. Ne je vecs’zitek vas z megnenye, Ne placsa sztan v-marnoszti »i tiihini. —Vitam, na szveti vsze popol- h noszti, ’Zivete v-punoj zadovolnoszti. vi 3. Ka je eta nevolna zemla, Proti diki bla’zene vecsnoszti? —Nye preczimba T lehne, kak megla, Nye dobrota je male g< vreduoszti. Li tam szija trak prave rado- dj szti, Gde nevderja vecs viher ’zaloszti. h< 4. Csi na nebo vr’zem pogled moj; Sz szti, I detinszkoj viipaznoszti. J s krili zemle vi, trudni vandrar- n Trost vere nad mrtvimi. 77 ti Tam vidim to ’zelno, domovino, Gde csiszte duše majo sztan szvoj, Szpozna- s vajocs bo’zansztva isztino, 1 gde sz e na e radoszt obudijo, Ki eti vn goszpodni za¬ li szpijo- — 5. Sto tak nebi ’zelo taidti, Gde szte ’ze vi, bia’zeni angelje?! — Sto nebi a. ’zeIo z-vami bidti, Szrdbenika verni pri¬ jatelje?! — Sto nebi rad meno ti zemel- szki, Za tebe, oh lepi dom nebeszki?! — 6. Jasz tak ’ze hotecs dolizlecsem Szii- J- knyo greha i britke ’zaloszti, I meszto r- nye gorioblecsem Gvant szvetsztva i ne- )k du’zne radoszti, —Ne! —nebom ’zalii- id vao vase szmrti, Znajocs, ka szte vi v- r- bla’zesztva vrti. 7. Zaka bi czagao, kak poganye, Vu te blodnoszti i nevere noesi, Kirn neszveti as ’zitka viipanye Z-szprhlivoszti ti vopre- ;ti mindesi?—Meni, kak krsztsani, je szmrt >1- h szen, Grob pa verni —brod na’zitek vecsen. ki 8. Oh! — to gviisnoszt mi daj varvati ba Ti, trostaBog! vunedu’znom szrdczi; I, le gda sze i jasz mam ravnati Od ti moji, k- o- dnevov ’zitka konezi; Ona mi naj sz-tra- . hom veszelnoszti Szija v-temnoj noesi j; szprhlivoszti. 78 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. i Nota: Vremen Cecse i k-grobi. JO ¥ iibleni! vi’ze v-krili Grobov ti- ho pocsivate, Itam, ua velkom czili, Najem vernoszti v’zivate; Nasz szte pa v-placsa doli Osztavili v-uevdli. 2. Mi escse, kak potniczi, Vand ramo k czili v-temnoszti, Csakajocs, kak voz- iiiczi, Szlobodscsino vekvecsnoszti. Sztan vas je ’ze —sztan mira; Ali nas —li vi- liera. 3. Oh szrecsni! vi szte ne vecs V-po- gubeli szkusavanya. Vam nerani szrdcza, mecs Blaznikov ogrizavanya. Mi pa v-bo- ji sztojimo, 1 czagajocs dvojimo. 4* Ka je ete nas ’zitek, Proti bla’ze- noj vecsnoszti?—Li megnenya prebitek, Pun nevol i bolezuoszti; Gledalo nesztal- noszti, I jama vsze jalnoszti. 5. Tam, tam je sztanek mira, Gde szi verni odehnejo, Gda v-szmrtnoga vihera Nocsi, kak czvet, povehuejo: Tam vszi v-diki 'zivejo, Ki v-Jezusi merjejo. — 6* Oh! — sto tak nebi rad so Z dola szkuz ifaling vnogi, V-nezrecseno diko ’ to, V-steroj szte ’ze vi pri Bogi? — Sto bi sze nad mrtvimi Plakao, tak blateni¬ mi? — 7. Ne, liibleni! ne placsa Vredna je Trost vere nad mrtvimi. 79 tam vaša sztava, Gde vam lubezni ocsa I- Najem vere v-diki dava, I po nocsi ’za- n loszti Szveti zorja radoszti. z 8. Ah! —pocsivajte v-mlri, Dokecs i mi ta pridemo, Gde po vnogom viheri o Sztauek pocsinka naidemo! — Boj z-vami i- nas hlagoszlov, I ocse szveti aldov! — n j. Nota: Osztavte, verni krsztseniczi. I i tfksztavte placsno dvojiivanye, Kr- >- sztseniczi! mete vupanye, Ka j, je mrtvecz vas ’ze pri Bogi Meiitiivani )- boleznoszt vnogi. 2. Szlobod je vzeo on od tiihine, V- j- steroj je, kak vandrar piisztine, Vu kmi- c, czi neznanoszti blodo, I med 'zitka viher- 1- mi hodo. 3. Tam je ’ze pri ’zitka vretini, I visne zi modroszti isztini: V’ziva mir na vecsno- •a szti czili, Vu ocse liibezuivom krili. zi 4. Tam ni greh nema nad nyim mocsi, Ni groza szprhlivoszti nocsi: Szmrt,grob la ga nemore sztrasiti, Ni jalnoszt protivna :o' szasziti, to 5. Telo nyemi totivu grobi Yno’zina ii- csrvicsov porobi: Ali ono pa sz-praha sztane, I pred Bogom v-diki posztane. je 6. Tak i to vbvr’zeno zrno Sz-krila 80 Mrtvecsne obcsinszke peszmi. zemle zid e gedrno; Po csaszi klaszovje szpiisztsava, I tak lepi szad ’zitka dava. 7. Tak zaide szunezevu kmicsni mrak; Ali kak lepi je nyega trak, Geto v-zorje pa gorizide, I novi ’zitek davat pride! — 8. Oh! —zide i vam mira szuncze, Kim , zda ’zaloszt zaleva szrdcze: Bog vam ed- nok, po placsa nocsi, Dolizbrise vsze \ szkuze z ocsi. 9. Naza vam da, naza pa toga Z-narocs vasi zda vlrgnvenoga: Za nyim te sli v- dike kralevsztvo, — Za nyim v-nezrecse- , no bla’zensztvo. 10. Tam vasz nika vecs nerazlocsi: Leh- ne tam tenya szmrtne nocsi, I szuncze , bla’zene vecsnoszti Obszijne vasz v-odi- csenoszti. 11. Taksi czil ma tam vasa’zaloszt, Ste- < re zrok je li visna modroszt! — Tak vam j vrne Bog te zgiibicsek Tam na odicseni x dobicsek! — i 12. Zato, nihajte ta plakanye, I polo- ’zte v-Bogi vupanye. lszcsite po sztalnoj 3 vernoszti Bla’zeni sztan dike vecsnoszti. 3 og! kelko dvojecsi, Yu szrdczi bolecsi, Pri skrinyi sztoji, Y- t Nota: Jezus, moja radosst. Trost vere nad mrtvimi. 81 koj zda nyi branitel, I szkrben hranitel Vkiipzagrnyen szpi! — Vu placsi k-tebi, ocsi, Ti osztavleni kricsijo, I tak govo¬ rijo; 2. „Jaj! — kaksega kriza Je dnesz I naša hi za Posztala jama ! — Vu kakso prepaszt mok Je sziinola, oh Bdg, Ndsz tvoja rama! — Kak tilzni je nediizni Ndsz, tvoji sziroticz ’zitek, — Kakpun szkuz prebitek ! u — 3. „Ah! — vkraj szi vzeo ngega Od ddma našega, Ki je trdst nas biol — Tam szpi v-szvojem prti On, kije dnesz szmrti Britki pehar szpio! — Zaka je on te szvoje Osztavo v-taksoj zaloszti, I nevol ’zukoszti ? !“ — 4. Tak je, sziroticze! — Vi szte’ze ovcsicze V-pIacsi hodecse, 1, brezi paszte- ra, Po ndcsi vihera Z-jajom blodecse. — Ah! dalecs je ’ze prevecs Od vasz moder vas voditel, I angel varitel! 5. Naveke sztrgalo Sze je tii vezalo Med nyim i vami. On je ’ze tam sz-timi Veke bla’zenimi Verni dušami; I tak je vasz, te szvoje Tu povrgao v-placsa ndcsi, Od vasz vkraidbcsi. — 6. Ali tiho bojdte, Dreszelni! nezdvoj- te V-vasoj 'zaloszti; Z-vami je i zda Bog, 4 f 82 Mrtv. obes. peszmi. Trost v. n. mrtvimi. I zmore vasz ednok Z-ete 'zukoszti: Nje¬ gov glasz obide vasz, I da zidti mira szun- czi V-tu’znom vasem szrdczi. 7 . To vam pred oesmi boj, Ka je i v- brigi toj Veliki vas Bog. — Vsze tak, ka vam on da, Geto dober czil ma, Primte ’z-nyegvi rok: Tak’zaloszt, liki radoszt Vzemte mirovno od njega, Kak oese va¬ šega. 8. Pride ednok vremen, Gda on i to bremen Z-dikov vzeme z-vasz. Vem on szam tak veli, Ka vasz razveszeli Nje¬ gov mili glasz, — Li sztojte, i nedvojte: On, kak verni oesa pravi, Ni vasz neo- sztavi. 9. Tam, na velkom czili, Mate vi vesze- li Szpoznati ednok, Ka vasz je i v-szku- zaj, I po szmrtni sztezaj Csiidno vodo Bog; I klecsecs te ga molecs Zvisava- li za vszo vernoszt, I ocsinszko szkrb- noszt. — 10. I tak naj szpi v-miri, Po vnogom viheri, Te truden vandrar! —On je’ze lepšega Szveta visisega Szrecsen mesz- tanesar — Bog pa szam podeli nam, I vszem ’zivocsim v-’zaloszti, Szladki trost radoszti!!! — Mrt. razi. peszmi. N. mrtv. razi. sztar. 83 II. Mrtvecsne Razlocsne Peszmi. 1. Nad mrtvimi razlocsne szta- roszti. Nad malim detetom. Nota: ’Ze vidiš sztalnoszt szveCszko. IAh! —nas zemelszki’zitek Je li megnenya hipek; Kak gingav ezvet, povehne, I, kak szpar megle, lehne. 2. Ro’zicza v-zorje czvete; Vecsersze csrv v-nyo szmete, Podje ji vsze’zili- cze, I sztrga’zitka klicze. 3. Taksi je deteta ezvet! — Komaj, ka zagledne szvet, Podpihne szmrten viher, I tti je szlednyi vecser. — 4. Jaj! — taksi je vsze’zitek I zemel¬ szki prebitek! — Gda naj lepše czvetemo; Te naglo vominemo. 5. Vszi v-cslovecsoj bivoszti Szmo ro¬ bi szprhlivoszti; Vszi z-csaszom povehne- mo, I, kaktenya, lehnemo. 6. Kakda tak v-batrivnoszti Szlu’zimo telovnoszti, Viddcsi odpreti grob, Koga mo vszi, vsziporob? — 4 11 84 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 7 . Ovo! — v-krilo skrinyicze Polože¬ ne rožicze Rani szpadaj szvedocsi, Ka szmo vszi prah živocsi. 8. Jaj! — nye szuncza sžvetli trak Je oblegao szmrten mrak; V-prah je szpad- no nyeni czvet, I vgaszno Žitka poszvet. 9. Ali nyena diisicza Je ’ze nebe ro- ’zicza, I szpeva vu szvetloszti Himnus nemrtelnoszti. 10. Ta csaka roditele, I verne varite- le, Gde jo pa v-nyi narocsa Nazada Žit¬ ka ocsa. — 11. Nihajte tak ta žaloszt, I dicste visnomodroszt: Ona je z-nevol vnogi Na veszelje sla k-Bogi. 12. I vi za nyov setujte! —V-sztrahi božem potujte. — Szpravlajte szi v-ver- noszti Mir blažene vecsnoszti. Nota: Zaka sze zvišava szvet. dnevov szvoji. Vzemi že nyihove liibez- ni blagoszlov, 1 želi i ti nyim ocse szve- ti aldov. 2. Ides, drago szrdcze, z-dola nevol Vnogi, Prek na bogsi žitek i sztalen mir, k-Bogi. — Idi! —ar je eti niscse ne prav hajas že, drago dete, od ti tvo¬ ji, Ki szo v-tebi meli radoszt Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 85 szrecsen: Litam, gde szi ti’ze, sze nam , da mir vecsen. 3. Odhajaš, dusicza, vu dike kralev- ! sztvo, Na angelszko radoszt i vecsno bla- ’zensztvo, Gde ti szam Bog vtisa vszo to- ’zbo, placs, ijaj, Steri naša szrdcza za¬ jeva escse zda. i 4. Ides, dragi angel, z-neznanoszti do¬ la, Ta, gde sze ti zacsne dike vecsna so¬ la. Eti vsze pokriva nocs tu’zne blodno- szti; Ali tam vszem szveti trak visne mod- roszti. ; 5. Odhajaš, Iiibleno, vu najlepsem i czvetki ; r Ali nevzemes sze rano vkraj od- vetki: Ar ki dogo 'žive, dugo doszta trpi; i Ki pa rano merje, rano na mir zaszpi. 6. Odideš pred nami, liibleno detecze, Ta, gde vernim szija’zitka lepše szuncze: Tam szi pri vretini bla’zene vecsnoszti; Ar sze ’ze veszelis v-nebeszkoj szvetloszti. i- 7. Idi, dragi angel! i mi sli bodemo t Ednok ta, gde tebe pa gorinaidemo, Tam do te liibleni tvoji pa vidili, I za tvojo rano szmrt Boga dicsili. Nota: Ah Bog! poszluhni me. •, JO ’l/ r idis, kak lepe ro’zicze szehne- v jo, I v-gingavoszti decsicza 86 Mrtvecsne razlocsne peszmi. vehnejo! — Cslovek szkoznuj I verosz- tuj! —Ar tvoji dnevi nevedocs lehnejo. 2. Kak ’znyecz sz-pseniczov navkiip re’ze travo, Neprestimavsi, gdeje betvo pravo; Tak podera Mdcs vihera, — Tak premecse szmrt z-szilov liidi sztavo. 3. Oh! tak, csi szi gli erdecsi, kako czvet; Neobecsaj szi vnemar vno’zino let. — Vkup bos sztrti Ti od szmrti, I, gda nestimas, naglo osztavis szvet. 4. Ka za vrednoszt ma let tvoji vno’zi- noszt,Csite neszna’zi prava plemenitoszt? j — V-pobo’znoszti I v-jakoszti Sztoji cslo- 1 veka jedina velikoszt. 5. V-gingavom czveti decsicza merje- jo, I dbnok dogo zadoszta zivejo; Ar na hipek Vecsni’zitek Csaka nye, gda ne- du’zno vominejo. 6. Pobo’znoszt ti tak podu’za tekaj let, Kakste rano ti povehne 'zitka czvet. Vu nye krili Sze na czili Odpre vszem nesz- koncsaue bivoszti szvet. 7. Nye, nye poszveti na aldov tvoj’zi- tek; Naj, gda pretecse uyega kratki hi¬ pek, Bla’zena szmrt Ti odpre vrt Dike, i szpravi vecsnoszti prebitek. 8. Etak te nede sztrasila szlednya nocs, Ar te na nika neszpravi niksa mocs: Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 87 Z-mirovnosztjov I gviisnosztjov Osztavis szvet, na vekvecsnoszt prekidocs. 9. Csi znaš, kak decza, nedu’znoži¬ veti, Duhovna bole, kak szvetszka, ’ze- leti, 1 vu prti Tvoje szmrti Szmes gviis- no vupanye bla’zensztva meti : 10. Oh szrecsenti! —ar vu esisztdcsi szrdcza Sztopis pred sztolecz pravicsnoga szodcza. — Kaksi poszvet 1 dike szvet Sze ti odpre tam, prek marnoszti szun- cza! — Nad edmm-jedtmm detetom. Na lasztivno noto. jq i"|h prevnogi nevol I placsa kmi- CS eii dol! —■ Grozna tiihina! — Roditelov tu’zni I szirot neduzni Sztras- na piisztina! — Ti szi jaja domovina, Ino britki szkuz vretina. 2. Kak dugo ti nihaš Veszelje, stero das Szrdczi kostati? —Vsze, ka cslo- vek zmore, Lehne, — ika more Nje¬ ga trostati, Gda njemi szuncze radoszti Zakrije oblak ’zaloszti? — 3. Vosztrebi odvetek, Geto nyega czvetek Funda szlap szmrti, Ki v-etoj tu- hini Sztoji, kak jedini Vu ’zitka vrti. I 88 Mrtvecsne razlocsne peszmi. v-kaksi placs szo opali, Ki szo sze nye- mi viipali! — 4. Pelda loga krfzaJe dnesz ela hi- 'za. — Jaj , britka ’zaloszt! — Nye le¬ pa czepika Je szuha mladika, — Tota nye radoszt! —Szmrt je nye vehko vsziisila, I nve szteblo opiisztila! — 5. V-kaksoj dreszelnoszti Ino bolez- noszti Szrdcza sztojijo, Na skrinyo szlo- iiyeni, Ti v szkuze vtouyeni, I tak kri- csijo: Jaj, neszmileno $zkoncsanye! Kamelje nase viipanye?“ 6. Ah, kelko peld tu’zni Vdarezov etakszu'zni Szkiiszimo v-zitki! — Kel¬ ko veszelni hi’z Vtoni etaksi kri’z Y-pre- paszt szkiiz britki, Ke sze grozno opiisz- tijo, I vu dvojnoszt pogrozijo! 7. Tak, tak nepopolen, Placsen i ne- volen Je eti nas sztan! — Ysze nase ho- tenye, Trud, radoszt, ’zelenye, — Ysze, vszeje zaman! —Ysze naglo, kak czvet povehne, I, kak szpar megle, talehne. — 8. Ali — oh! — nezdvojmo, Nego mocsno sztojmo I v-plaesa bipki. — Doli nam zbrise Bog Szkuze nase ednok. Tam, v-bogsem ’zitki: ’Zaloszt na radoszt obr¬ ne , I zgiibiesek nas povrne. 9. Tu’zni, nejoeste sze! — Bog, ki Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 89 tim szvojim vsze Na dobro vrne , I vam eto ’zaloszt Na b!a’zeno radoszt Z-dikov obrne. Veren je on, ki szam pravi, Ka ti s z voj i neosztavi. 10. Zato piisztite zdaj Vas najdragsi kincs vkraj, Na tihi pokoj; Naj v-miri ide ta, Gde on ’ze gotov ma 'Zelen szta- nek szvoj. Tam, roditelje, sze on paNa- rocsam vašim nazada. Nad szirotinszkim detetom. \ Na ob sz oj a o noto . Krk Vlog! tiszi sziroticz ocsa, I szmi- leni hranitel; Ti, vekivecsna miloscsa, Szi nji sztave ravnitel: Ti vzemes pod peroti, Kirn je szvetisors proti. 2. Ti poberas roditele Od gingavi ot¬ rokov; Vkrajemles njim voditele Z-ne- prebrodjeni zrokov: Tonis nje v-sztavo szu’zno, Szveti na peldo tu’zno. 3. Ali donok nezamudis Deliti njim dobrote; Nego sze, kak ocsa, szkrbis Za vsze vboge szirote; Nje braniš z-csiid- nim talom Proti vszem ’zitka valom. 4. ’Ze med liidmi njim zbiidjavas Po¬ bočne hranitele, I na 'zitka sztezi davas 90 Mrtvecsne razlocsne peszmi. Nyim modre ravnilele; Varjes nye po angeli, I szrdcsni prijateli. 5. Tam pa z-desznov szmilenoszti Nyim szkuze dolizbrises, Gda je v-’zitki ve- szelnoszti Med bla’zene zapišeš, I vjedi- nas z-angelmi, Ino nyi roditelmi. — 6. Oh! — i eta sziroticza Je, ocsa, tvoja bila; Zato je tvojega licza Yidenye zadobila, Geto je z-nevol i zla K-tebi na popolnoszt sla. 7. Naj szpi v-szirotinsztva prtiNye te¬ lo v-zemle krili; Duša pa vu dike vrti Naide sztanek veszeli. — Ocsa, ti odicsi nyo, Da vekveke tvoja bo! —• 8. Vi pa, ki szte z-szmilenoszti Nye sors tu lehkotili, I nyo z-desznov liibez- noszti Na vsze dobro potili, Vzemte za milo sztalnoszt Nye mrzli vuszt zahval- noszt. 9. Szprevodte nye mrzlo telo Sz-po- stenyom na sztanmira, I aldujte szkuzo vrelo Nye k-pocsinki vecsera; Naj szpi tam, dokecs jo Bog Na ’zitek zbudi ed- nok. — Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 91 Nad mladenczom. Na lasztivno noto. £ -š (Ali cslovek, ti prah’zivocsi! Szko- ** * ro ti je poidti Szili szmrtnoj zo- csi. Nedoveduo sztopis k-czili. Stogodi szi v-rodi, Sztan mas v-groba krili. 2. Ti, naduhti podvr’z szmrti! Dobro znaš, ka sze mas I ti vkiipesztrti, I sz- kim sze radujes ’zitki, Nevedocs v-grob idocs, Ga szuhnes v-placs britki. 3. Ki szi dugo vi-szt obecse, Povehne i lehne, Kak temni trak szvecse. — Kel- ko mladenczov czvetecsi Szpadne Y-grob kak porob Csrvicsov szmrdeesi* — 4. Liki czvetje v-diki plavi; A’rana je szlanaPred czajtom zadavi: Takopusz- tsava mladoszti Lepi vrt placsna szmrt, V-czvetka gingavoszti. 5. Rani let vugodna sztava Je szenya megnenya, Ne dobrota prava. Kelko- krat sze pred vecserom Tapihne, v-grob szuhne Li z-ednim viherom! — 6. Ah! — eti je te czvetecsi Mlade- necz tiihinecz, Kak sztarecz gecsecsi: Naglo sztecse dnevov mera Ovomi, kak torni Vdari szmrtna vbra. 7 . Kebzuj na to, oh ndadenecz! — 92 Mrtvecsne razlocsne peszmi. Dobro znaš, idti mas; Ar szi li tiilrinecz. Lehko escse pred vecserom Szkoncsas tvoj veJki boj, Med groznim viberom! — 8. Li zgledni sze namrtvecza! I on je vsze tvoje Popolnoszti szrdcza Lepo vje- dinane varvao, I, kak ti vsze poti Ja- koszti aldiivao. 9. Ali od nemile szmrti Je v-teli on czeli Donok ’ze vkiipsztrti. Jaj ! — rano je oblegao mrak Temnoszti mladoszti Nyegove lepi (rak. 10. Gotov je on mogao bidti, Ete szvet v-czveti let Naglo osztaviti, Prekidti po szmrtnom brodi Ta, gde ga Visnyega Szvetli sztolecz szodi. — 11. Preteese i tvoja mera; Vdari ti v- nagloszti Ta negviisna vora: Yo sze vtr- gues, kak gingav czvet, I v-vrszti mla¬ doszti Osztavis ete szvet* 12. Oh! tak, na szmrt tvojo kebziij. — Gotov boj na nye boj, I, kak moder, po¬ tuj. — Szlifzi Bogi vu vernoszti; Naj te szmrt pela v-vrt Bla’zene vecsnoszti. Nota: Vremen tecse i k-grobi. rilu’zno, ranyeno szrdcze! Kama ** " * je vsza tvoja radoszt Zda, gda ti mira szuncze Zakriva globoka za- Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 93 loszt; — Zda, geto v-szmrtnoj sztavi Tebe vesz trost osztavi? — 2. Vidim, z-szkuzov polevas Ti zda tak rano skrinyiczo, I v-placsi omedle¬ vaš, Preszamnajocs groba kmiczo, Stera ti trak veszelja Vtapla v-oblak dreszelja. 3. Ali — ah! — ka ti vala Placs tvoj nad tim preminocsim? — Szmrt nyega nazaneda Szkuzam tvojim, kakste vro- csim! —Argda jaj sziroticze Gene nye mrzlo szrdcze? — 4. Prek groba temne nocsi, Prek ko- iara mrtelnoszti, Prek ti nepresztajocsi — Iszcsi trost vu vekvecsnoszti. Li k-veri tvojoj be’zi; ’Z-ny6v szi rane obe’zi. 5. Vera je angel mira, i bolezni ran vracs pravi V-temuoj nocsi vihera, I es- cse i v-szmrtnoj sztavi: Ona te razvesze- li, Gda v-isztini tak veli: 6. „Ne szte zato’zivocsi, Naj vasz szmrt vu grob sziinyava, I v-nyega tem- noj nocsi Csrvom na porob prekdava. — Oh ne! — i v-szprhlivoszti Szte angelje szvetloszti.“ 7. „Telo toti, od duše Razlocseno, prah posztane, Steroga szlap razpise, Ne- szecs v-dr’zele neznane; Ali z grobatem- noszti Žide na sztan vecsnoszti 94 Mrtvecsne razloesne peszmi. 8. Duh pa, kak bo’zi poszvet, Nev- gaszne vu szmrtnoj nocsi: Njega na vi- szine szvet Pozdigne te vszamogdcsi, I na velikom cziliOdicsi v-szvojem krili. 44 9. „Zaka sze tak szkuzite Nad timi preminocsimi ? — Zaka placsecs dvojite, Kak da Bog nebi bio’z-nyimi? —Yem on z-nocsi viheraPela nje nasztanmira!“ 10. Kelko protivnikov ma Cslovek na vaudran ja poti! — Kelkokrat szpadnoti zna, Dokecs czili ide proti! — Kelki raj telo boga, Kak glasz szvojega Bo¬ ga! 14 — 11. 1 kak lehko sze vtoni Njegva lad¬ ja v-globocsino, Gda sze od valov goni, Izavdari na pecsino! Li on, ki rano za- szpi, Sze na vecsen mir vuszpi.“ — 12. „Sz-praha ide na’zitekIon, nad kim zda jocsete; Z-mok na tihi prebitek ; Ka sze tak nad n jim placsete ? — Yem on v-dike szvetloszti Czvete v-vecsnoj mladoszti!“ — 13. Tak bla’zeni trost je dao Jezus nam v-navuki szvojem, Kije szam rano zasz- pao, Oh szmrt, v-mrzlom krili tvojem, J, po groba temuoszti, So na diko vecsno- szti. 14. Nihajmo tak plakanje Nad našim Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 95 mrtve czom ranim, I szna’zmo to viipanye Z-szrdczom goszpodni podanim, Kasze on tam ednok pa Nam na radoszt nazada. Nad devojkov. Nota: Ah Bog! poszliihni me. \7"-szmrti vidimo cslovecso nicse- sztnoszt, Tela precziinbo, le¬ poto, žvisenoszt! —Li megnenya Mar¬ na szenya Je mladoszti czvet, i vsza odi- csenoszt. 2. Kelki sze gizda sz-tela gingavoszt- jov 1 Kelki z-lepotov i vugodnov vrsztjov, Tak stimajdcs, Ka szkradnja nocs Po- trplenye ma’z-nyegovov blodnosztjov!— 3. Kak ro’za, czvete devojka v-sza- moszti I obecsa szi czil szere sztaroszti; Ar nestima, Ka bi zima Szmrtna nyo za¬ davila ’ze v-mladoszti. 4. Ali i nye czvet je li marna tenya, Ino nye’zitek li be’zaj megnenya; Ar po- vehne, I talehneOn nedovedno, liki nocs- na szenya. 5. Ah! — ona je ta nedu’zna viola, Le¬ po czvetecsa v-szkrivni mesztaj pola, Ste- re obraz, I gingav zrasz Hitro obredi v- mrzloj szenczi dola. — 96 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 6. V-taksem czveti je ta devojka szta- la, Stera je v-krili szmrtnom zda zasz- pala. — Jaj! — nevedocs Odtecz idocs, Je ona szvojo parto dolidjala. 7. Nad nye szpadajom sto sze nebi szkuzio, Ino zemelszke nicsesztnoszti nevcsio? Vkup mo sztrti Vszi od szmrti: Sztari, mladi de pehar szvoj ednok pio. 8. Stogodi szi tak, cslovek, boj po¬ bočen , I voli bo’zoj vu vszem prav pod- lo’zen; Ar v-prosztocsi I csisztocsi Szrd- cza ti je tvoj vecsen kincs polo’zen. 9. Devojke! mete gorecse lampase, I nedu’znoszti poszvette dni vase. Verosz- tujte, I szkoznujte! Z niksov ru’znoszt- jov szi neblatte duše! — 10. E lak, gdagodi pride szkradnji vecser, Ivasz, kak ro’ze, po’zge szmr- ten viher: V-krili praha, Brezi sztraha, Nagnete glavo na groba tihi mir. Nad sztaresim mrtveczom. Nota: Oh cslovek , ti prah '%ivdcsi! K i |Ah nesztalnoszti zemelszke Tiihi- na! — pusztina Je kep szlave szvetszke. Cslovek, kamakoli vr’zesTvoj pogled, szmrtpovszedPreszamnati moreš. Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 97 2. Vsze, ka bloden szvet csiiduje, — Prah je vsze, komi sze Mrtelen raduje; Vsze pod szmrti ramov sztoji: Szpadne mete, gda sze Szpadaja neboji. 3. Vidiš, kak czvet v-diki plavi; A’ rana ga szlanaNeveddcs zadavi! — Csu- duj szi bar nyega zrasz dnesz; ’Ze viitro de hitro Vu prah zaklacsen vesz. 4. Gledaj, kak tam lisztje kaple, Gda vecser, i viher Szmrteu nye tadraple! — K.ak krepko drevje poderaSzlapovmocs, steri nocs Porob szvoj po’zera! 5. Trga i pecsino, vremen. Zriisava, sziinyava V-prepaszt zid, let bremen. — Preide vsza, vsza dika zemle: Povehne i lehne Nye czvet, kak szpar megle. 6. Ni szam cslovek, kakste zvisen, Je mere i vore Szvoj e tii ne gviisen. Ki sti- majo, ka sztojijo; Nevedocs v-grob idocs, Sze voozvonijo. 7 .1 ti donok v-batrivnosztiSztati szmes ? Ah! —neves Ti, rob szprhlivoszti, Ka sze li v-etom megnenyi Znaš sztrti od szmrti, V-blode tvoje szenyi? — 8. Vr’zi na skrinvo pogled tvoj ! —V- nye krili na czili Zagrnyeni v-prt szvoj Vesi tebe te sztrti potnik, Kak sztojis, gda dvojis Nad szmrtjov, oh blodnik! 5 98 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 9. Ltfbo je i on v-vreloszti Ete szvet, i poszvet Tak szladke bivoszti, Gda je v-Iubeznivom krili Ti szvoji v-pokojiPre- hivao veszeli. 10 . Ali—jaj! — on je ’ze zaszpao! — Ah, nega vecs nyega! —Vszem, vszem je szlobod dao. — Vtrgnyeni z-narocsti szvoji, Pocsiva, i v’ziva Mir po vnogoni znoji. — 11 . Oh vi, ki nyega zgubite, Ki szku- zecs i dvojecsZda pri nyem sztojite! Vta- lajte nyemi blagoszlov, Da z-szebom v- vecsni dom Nesze on vas aldov. 12. On, ki sze zda od vasz locsi, Mir niha, mir szvoj da Vam v-szrdcza te’zko- csi. — Oh! — vzemte v-vasoj bolezni Na porok ’ze orok Nyegove liibezni. — 13. Piisztite ’ze vkraj vu miri Nyega vi, naj tam szpi Na velkom vecseri, Csa- kajocs i vasz vsze k-Bogi Za szebom v- hogsi dom, Z-dola nevol vnogi. Nad szerim sztarczom. Nota: Gda ma s-zkrddnya vdra pride. K K IJremiszli, cslovek, konecz tvoj, I ’zivi v-pobo’znoszti. Kak bi szmeo ti v-szenczi szmrtnoj ’Ziveti v-ba- je e- m ti m u- a- v- ir 6 - h P a- t- >j> bi a- Nad mrtvimi razlocsne sztaroszti. 99 trivnoszti? —Csi gli dobiš dni sztaroszti; Neresis sze szprhlivoszti: Szmrt te ed- nok v-grob szuhne. 2. I kak scses sztaroszt dobiti, Nego v-pravoj modroszti ? —Kak scses zadovo- len bidti Z-letmi szere sztaroszti? —Pla- csna je tim hudim sztaroszt; Pobo’znim pa tiho radoszt I visni mir prinesze. 3. Ona vszem vtere tela mocs, Ino zbur- ka veszelje; Vszerazumoble’zenjenocs: Ysze vtoni vu dreszelje. Decza do zndvics ti sztari, I szveti sz-tala vecs k-kvari, Kak k-haszki i bla’zensztvi. 4. Ali ka zgubijo oni? — Li nevolna zemelszka, Zastera, kak Simeoni, Sze dajo nyim nebeszka: Bla’zeni poszvet vii- panya, Mir i gviisnoszt zvelicsanya Tam, vu ’zitki pravicze. 5. Zgledni sze dnesz na skrinyiczo, Kakti czil te’zkocs vnogi; Po nye ide na praviczo On,kije szlifzo Bogi. —Ah, kak tiho v-nye krili szpi On, ki je vsze szvo- je poti Pobo’znoszti alduvao! — 6. Bla’zen bos i ti v-sztaroszti, Csi szi sztalno pobo’zen, I, kak prijatel jakoszti, Bogi vu vszem podlo’zen. Csi te krep- koszt tela niha; SVIocs duha ti nepomenka, Nevgaszne trost viipanya. 100 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 7 . Vupanye je sztarczov dika, I naj- dragsa korona, Z-sterov nye na czili ’zit- ka Goszpod za vernoszt Jona, Oni ni te nezdvojijo, Gda v-szrartnom doli sztojijo, Kak angelje vecsnoszti. 8. Kak vugodna je tak sztaroszt, Pri kogabojaznoszti! — Ka szi je proti nye mladoszt Brez’prave pobo’znoszti? —Li sztaroszt je szemen’zitka, Stero vecsnoga prebitka Szad prinaša vu szvetsztvi. — 9. Idi tak na velkom ožili, Dragi szta- recz ’ze v-miri; Odehni szi v-groba krili, Po telikom viheri! — Tam, prek let tu- ’zne sztaroszti, Zacsnes ti be’zaj nilado- szti, V-seregi dus bla’zeni. 2. Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. Nad duhovnikom. Nota: Cslovek , ka s-ze sztrasis szmrti ? Kg Jaj be’zi po csredi bo’zoj, Placsa krics po sioni! — Ysze vu hi’zi goszpodnovoj Sze v-povoden szkuz vto- ni! — Osztavlene, Raztepene, Kak vbo- ge szirolicze, Szo Jezusa ovcsicze! — 2. Doli je nyi voj polo’zo’Ze paszter- szko paliczo; Doli je djao tu cseszt bo- Nad mrtvimi razlocsnoga satana. 101 ’zo,I prekso na praviczo, Najem v’zivat, I pocsivat, —Veszelit sze z-vernimi, Pred nyim odicsenimi. 3. Zbojiivao je te dober boj, I zdr’zao pravo vero, Lepo prebe’zao be’zaj szvoj, Dopuno dnevov mero. Zda je ’ze tam, Gde Jezus szam Trude nyegve alduje, I vernoszt koronuje. 4. Taje on osztavo sztalis Szprhlivoga satora, 1 prekso na prebivalis Nebeszko- ga tabora. Kak szuncza trak Zaide vu mrak; Tak je vu tekaji let Tavgaszno nyegov poszvet. 5. Tam vu nebeszkom sioni Je ’ze an¬ gel bla’zeni, Vu seregi dusicz oni Jezusi podvr’zeni, Ke je, kak voj, V-cseszti szvojoj On sz-peldov v-veri krepio, I z-recsjov na dobro vcsio. 6. Henyao je tak on ravnati Orok bo’zi v-tuhini; Zda ’ze kincs nyega varvati Ma on tam, naviszini, Gde szkronoszti Vek- vecsnoszti Vu szvetloszti zbrodjava I szpe- vajocs zvišava. 7 . Zaislo je tu nyegvo szuncze V-tem- ni mrak vecsne nocsi, I tak lubeznivo szrd- cze Zgubilo nagib vrocsi. Odide vesz On odtecz dnesz: Li del nyegvi lepi glasz Ne- lehne nigdar od nasz. 102 Mrtvecsne razlocsne peszrai. 8. Nihajmo tak pocsivati Nyega povno- gom znoji, I najem trudov v’zivati Po te- ’zkom ’zitka boji. — Naszledujmo I pos- tujmoNyegov tak lepi sztopajl hasznovi- ti be’zaj. 9. Oh! neplacste sze za nyega Yi, nye- gove ovcsicze, Nego proszte visesnyega Pasztera, sziroticze, Naj za toga Pa ver- noga Yoja on vam podeli, I tak vasz raz- veszeli. — 10. Ti pa, ki sze’ze veszelis Yu szvet- loszti viszme, 1 nam blagoszlov tvoj de¬ liš V-kmicsuom dolitiihine, —Oh! budi nasz Ze-szna tvoj glasz, I po sztezi ver- noszti Pelaj na sztan vecsnoszti. Nota: Vremen teese i k-grobi. /Isztavo szi vu miri, Szluga bo’zi, ** * ’ze szvet hudi. Na bla’zenom vecseri Szi szi odehno po trudi. —Kak szladkoga szna pokoj Ti je vtalao ’ze Bog tvoj! — 2. Ti szi verno dokoncsao Cseszt vu csredi goszpodnovoj, Gde szi na ’zitek vracsao Ovcsicze v-szlu’zbi nyegovoj. Ysza szi popolno szpuno I z-vernosztjov zakuno. 3. Ti tak ’ze osztavis nasz V-piisztini Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 103 dola placsnoga: Nede vecs tvoj mili glasz Veszelio nasz potomtoga; Nebos počit¬ ka poti Pelao nasz czili proti. 4. Ah! vu kak britki szkuzaj Povr’zes h nasz, ovcsicze, Ki mo po kmicsni szte- zaj Blodili, kak sziroticze, Brezi trosta imira, Zvajocstebe, pasztera! 5. Tu’zen oblak ’zaloszti De zakrivao brezi tebe Szuncze nase radoszti, I vesz obraz szvetle nebe: Jaj i placs de, kak csemer, Zalevao szrdcz naši mir. 6. Kak jako dosztojno je Vsze poboč¬ ni szkozniivanye, I naime csrede tvoje Tak globoko ’zaliivanye! Ar szmo te vszi zgubili, Ki szmo te tak lubili. — 7 . Ali szpi ’ze tam v-miri Yu seregi ov- csicz tvoji, Ke szi szam po viheri Szpre- vodo eti k-pokoji. —Csakai i nasz za sze- bom, Sz-ttihine na vecsni dom. — 8. Visni paszter! szkrben voj Tvoje csrede je bio tii on; Pri nyem je naisao trost szvoj I szvojo diko tvoj sion: Ti tak trud nyegov alduj, Ino vernoszt koronuj. 9. Daj, da to csiszto szemen, Stero je on szejao eti, Zda, i gda lehne vremen, Obilen szad da nam ’zeti Neszkazlive ver- noszti, Yu bla’zenoj vecsnoszti. 10. Naj osztane pri vsze nasz Ino pri 104 Mrtvecsne razlocsne peszmi. našem o dve tki Lepi del nyegovi glasz Vu blagoszlovlenom czvetki: Da za nyim ta hitimo, Gde sze ’z-nyim odicsimo. Nad vucsitelom. Nota: Jaj beži po csredi bo'zoj. IVak’zelno je, z-gedrnosztjovTe neznane vucsiti, I, liki Jezus, z-vernosztjov Nye na dobro voditi! —■ Kaksa radoszt Csaka vreloszt Pobo’zni vucsitelov, Kak ’zitka voditelov! — 2. Obilen szad majo ’zeti Oni za trud szvoj sztalni; Najem vzemejo’ze eti Od vnogi szrdcz zahvalni: Tam pa ednok 0- dicsi Bog, Vu bla’zenoj vecsnoszti, Nye sz-korpnov vernoszti. 3. Ar kaksi aldov je za szvet, Te ma¬ le osznavlati, 1 nye ’ze v-gingavoszti let Z-jakosztjov opravlati, —-- Szredbenika Recsi ’zitka Odicsenomi szunczi Mocs szpraviti v-nyi szrdczi! 4. Kak te neobtrudjen vrtnik Gaji, csi- szti czepike; Tak nasztav duhovni szkrb- nik Osznavla sol mladike, Stere, czve- tecs, I szad noszecs, Vesz szvet blagosz- lavlajo, 1 radoszt ponavlajo, 5. Ali ne li v-mrtelnoszti Je blagoszlov Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 105 nyx szkrbnoszt; I v-’zitki liemrtelnoszti Szad szka’zuje nyi vernoszt: Prek do z- szebom Na vecsni dom Neszli nyi vucse- niczi Kincs szvoj vu lepom szrdczi. — 6. Tak dragi kincsov daritel Je bio vu szvojoj csesztiEte mIadicskovvucsitel,Ki zda po szmrtnoj czeszti Ta odhaja, Gde nahaja Szvetli najem vernoszti Vu pra- vicsnoj vecsnoszti. 7. Aldiijte zahvalno szkuzo Nyemi za sztalno vernoszt Vi, kim je on kazao szte- zo Na odicseno vecsnoszt! —Naszleduj- te, I postujte Nyegov navuk, trud, szto- paj , I hasznoviti be’zaj. — 8. Zagrnte ’ze vu placsni prt Vi nye- gov szprhlivi prah, 1 neszte ga ta v-mira vrt, Gde sze prahi da naza, Sz-kotero- ga Edndk ny ega Duh grobov pozdigne pa, 1 vam v-diki nazada. Nota: Ah Bog! poszluhni me. gA |~|bledo, zaszpao szi ti v-krili szmr- ti; Tiho pocsivas’ze vu tvojem prti; Szkoncsano je Delo tvoje, Veren ogradcsar v-’zitka lepom vrti. 2. Obnemila szo modra tvoja vuszta; Tvoj sztolecz, tvoja hi’za je’ze puszta 5 t 106 Mrtvecsne razlocsne peszmi. Vovsziisena, I zrušena Je prave modro- szti vretina csiszta. 3. Tvoji mladicski plakajocs dvojijo, Ki ti pri skrinji, vu szkuzaj sztojijo. — „Ah! —tii szpi moj Lubleni voj!“ —Tak ti razumni zmed njimi kricsijo. 4* Jaj ! — rano, prevecs rano szi nam zaszpao! — Preglobokoga placsa zrok szi posztao! —Prekmicsen mrak Je lepi trak Szuncza našega ’ze okolinasztao! — 5. V-kmiczi de ’ze tvoj mali sereg blo- do; Ar te nega vecs, ka bi pred njim bo¬ do, I v-vreloszti Po szvetloszti Bla’zenoj sztezi njega k-czili vodo. 6. Y-kmicsnoj nocsi mo i mipotuvali; Ar glasza tvojga nemo vecs szlisali. — V- hi’zi bo’zoj Mo himnus tvoj Naszleduvati zaman setiivali. 7. Ah! —tam ’ze —tam, prek kmics- ne mrtelnoszti, Szpevas ti peszem blaže¬ ne vecsnoszti, Gde veszelecs Boga gle- decs, V’zivas najem nevkleknjene ver- noszti. 8. Oh! —v’zivaj ga po vnogom vrelom znoji. —Ta pricsakas ti sereg ovcsicz tvo¬ ji: Ysze ti ednok Nazada Bog; Csi szo pokorne bile tebi, voji. 9. Kakse radoszti vretina za tebe Tam, Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 107 gda vkiipszpravlene okoli szebe Ti, ve- szelecs Nye pa gledecs, Etak govorio bo¬ deš y-diki nebe: 10. „Etiszem, ocsa! z-vszemi, keszi mi dao; Niti eden ’z-nyi sze je nezatepao: Z-menom szo vszi, Ki dušo szi Ednok na verno szkrb mojo zaviipao!“ 11. Bla’zeni potnik, ki tak szkoncsa be’zaj! — Gdaste szi heuya dnevov nye- gvi tekaj; Blagoszlova 1 aldova Zdenecz de nyegov vszaki, vszaki sztopaj. 12. Szrecsen, szrecsen szi i ti v-szmrt- nom krili, Na hasznoviti triidov lepom czili! —Szveti nam boj Szpomenek tvoj! — Oh, koronuj te v-diki szodecz mili! — Nad szmrtjov poglavmka. Nota: Vszi lildje morejo mreti. oa /|hglobocsinamodroszti I szpozna- nya bo’zega! — Sto je prevido szkrovnoszti Tanacsa visesnyega?—Kak nezrecseno velika Je nyegva zmo’znoszt idika! — Neba, zemla csiiduje Mocs, z- sterov on kraluje. 2. Ah! — ka szmo mi proti nyemi? — Szpar megle, prah i pepel. —Sto nasz ravnanyi bo’zemi Szme djati hatar i czil? 5 f f 108 Mrtvecsne razlocsne peszmi. — Pred nyim je te najzmo’znesi Ravno, kak te najzbo’znesi, Li edna krhka grii- da, Ino koszt puiia truda. 3. Szile szmrtne nementuje Ni krala szvetli bibor; Ona vu prah poteguje 1 nj r e- gov prhki sator. Vbogi hiita, puna placsa, 1 poglavnikov palacsa, Je nye oblaszti po- rob, I obe szlednyi sors — grob! — 4. Ona, ona je pozvala Sz-tiihine mr- telnoszti Domovine nase krala Na racsuu vekvecsnoszti. Mogao je on gotov bidti I pred bo’zo szodbo idti, Gde’ze poleg vrednoszti Jemle najem vernoszti. 5. Ne ga je tak obranila Szvetla koro¬ na szmrti. —- V-prah sze je ona szranila ’Z-nyim navkiip v-ednom prti. Ah! —so je i on pot telno, l’z-nyim vsze, ka je mrtelno: Li del nyegvilepi glasz Je osz- tao escse pri nasz. — 6. Velki szodecz! tvoj je bio on, 1 tvoj- ga liidsztva paszter: Rad je presztao za mali lonVnogijaj, vnogi viher. Oh! — odicsi nyegve trude, I, na telke dneve hude, Tam daj nyemi obilen Dike najem veszelen. — 7. Podeli ’ze meszto nyega Tvojmi liidsztvi vernomi Pa poglavnika taksega, Ki vszemi odurnomi Protisztane vu kra- Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 109 levsztvi; Jakoszti pa i bla’zensztvi, Kak- ti szluga tvoj pravi, Oblaszt i czvetek szpravi. 8. Nasz pa den ete vsze budi Premisz- liti, ka szmo prah, I vracsaj od grehov hudi, Na mddroszt i bo’zi sztrah; Da po nedu’znoszti poti Setujemo czili proti, I najem nas od tebe Vzememo v-diki nebe. Nad vernim csesztniJcom. Nota: Dokoncsao szpm jas-z- 'z-itek moj. H oli sz ‘ djao’ze cseszt tvojo V- placsnom doli tiihme, Bog te je szebi oszvojo Tam, na czili viszine, Ve¬ ren szluga, kaksa dika Je 'ze najem tru- dov tvoji, V-tivaristvi szredbenika, Po sztalnom ’zitka boji! 2 . Ah! — prevecs rano szi uihao Tu nasz, tvoje szirofe, — Zaka szi deliti henyao ’Ze nam tvoje dobrote? —Sto de ’ze z-szrdcsnim ravnanyem I peldov pred nami hodo ? — Sto de nasz z-modrim szkoncsanyem Po sztezi’zitka vodo? — 3. Szkuzte sze dnesz, oh pobo’zni, Ki szte ga postiivali! —Predramte sze vi, nezIo’zni, Ki szte ga nebogali! — Odisao je on, na koga Sze je ’zitek vsze naszla- 110 Mrtvecsne razlocsne peszmi. nyao, Gda szeje za obcsinszkoga Hasz- ka czvet szkrbno vganyao! — 4. Nede ’ze vecs trdstao on nasz Vu vremeni tu’znoszti; Nede nasz nyegov moder glasz Krepio vu nedu r znoszti: Ne- obtriidjenoszt nyegova Nede szteber re- dovnoszti, Ni vretina blagoszlova, I ’zel- ne mirovnoszti. — 5. Odislo szi, drago szrdcze, Ta, med duše bla’zene, — Ta, gde ti ’ze sz veti szuncze Radoszti odicseue. — Mi, ki es- cse potiijemo Y-ddli szvetszke nesztalno- szti, Ti za vernoszt aldujemo Yszi szku- zo zahvalnoszti. 6. Oh! pocsivaj ’ze vu miri. — Y’zivaj najem vernoszti. — Odelini szi po viheri Tam, na czili vecsuoszti.—Csakaj ta se- reg ti tvoji, Prek groba nocsi, za szebom, Po szkoncsauom’zitka boji, Na radoszti vecsne dom. Nota: Ednok sze i mi, v-szmrti. fiO |i a k lepi czil prebe’zi, Ki szi duše ' nete’zi Z-binom nevernoszti; Nego v-szvojem pozvanyi, V-kakgodi dugovanyi, Naszlediije pot vernoszti. 2. Ki cseszt verno szpunyava, I dobro peldo dava, Kak du’znoszti vernik; Vbo- Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 111 ge, kak ocsa, hrani, I osztavlene brani: On, on je dike orocsnlk. 3. Ki nelubi krivicze, Nego bo’ze pra- vicze Pravdo naszleduje; On je ’ze eti szrecsen, Tam pa szodecz pravicsen Nje¬ ga z-dikov korouuje. 4. Kak veren sziugabo’zi, On vero z- delom szna’zi: Poleg pravde csini; Vsze na dobro zbudjava, Ino tak povodjava Na ’zitka pot szveta szini. 5. Nyegov be’zaj je lepi; Ar on vu bo- ’zem kepi Te szvet blagoszlavla: Nara- doszt tim pobo’zuim,Na sztrah pa tim nez- lo’znim, Povszed vugoden red szpravla. 6. Lepa je i njegva szmrt; Ar sze on vu mira vrt Z szkuzami szprevodi: Nje¬ ga prahi vnogi szvet Vu dugom tekajilet Blagoszlov aldiivat hodi. 7 . Ne je on csrvov porob; Arje uje¬ mi kmicsni grob Li pocsinka sztanek, Z- steroga temne nocsi Sze, kak zorja, pre- pocsi Del njegvi glasz i szpomenek. 8. Oh! — ki etak potuje, 1 do koncza posluje Pozvanja du’znoszti; Kak szre- cseii je ’ze tti on! — Tam pa odicseni Ion Vzeme v-pravicsnoj vecsnoszti. — 9. Na tak ’zelno bla’zensztvo Je so v- dike kralevsztvo Veren ete csesztnik, Ko- 112 Mrtvecsne razlocsne peszmi. mi je z-dikov szpuno, Ka nyemi je zakin no Nyegov bo’zanszki szredbenik. 10. Naj szi spi v-szmrtnom krili, Iv’ziva tam na czili Najem znojni triidov!— Osz- tani ’ze tam nad nyim , Kak modrim vo- jom našim, Vekiveke nas blagoszlov! — 11. Nam pa boj nyegov be’zaj Nagib na taksi tekaj Dneva zemelszkoga; Da, kak on, vu vernoszti Iszcsemo sztan vecs- noszti, 1 mir ’zitka nebeszkoga. Nad hVznikom. Nota: Vremen lecse, i k-grobi. Ah! kak nepohodjene Szo nam ***** poti goszpodnove, Ino nepre- brodjene Szodbe modroszti nyegove! — V-kaksoj kmiczi tanacsa On sors liidi ob- racsa! 2. On zavezek nasztavla Med oszoba- mi hi’znimi; Nyi sztavo blagoszlavla, I vu vszem tak csini’z-nyimi, Da v-ariri prebivajo, Ino radoszt v’zivajo. 3. Ali znovics, gda on scse, Za volo nyi visne szrecse, Nit ’zitka nyim odsze- cse, I nyi zakun pa razmecse, Geto po szmrtnoj nocsi Nye naveke razlocsi. 4. Ah! •—razlocso je on dnesz Dve Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 113 sztalno vernivi szrdczi; Premetao nyidvi sztan vesz, I ’zitka lepomi szunczi, Po oblaki ’zaloszti, Prevzeo poszvet radoszti. 5. Jaj! —v-kaksem placsi plava Dnesz eta neszrecsna hi’za! — Ah! —nye mirov¬ na sztava Je gratala jama kri’za! — Nye szteber v-prahi le’zi, 1 szrdcza ’zukoszt te’zi! — 6. V-povoden szkuz vtonyene Czagajo nje sziroticze, Na skrinyo naszlonyene; Ar, kak blodecse ovcsicze, Zaman brezi pasztera Iszcsejo sztanek mira. — 7. Ali vem je szam Bog steo Nye tak csiidno priglednoti! — Moder je on: sto bi szmeo V-czile nyegove szegnoti? — Dobro je, ka on csiui, Za nasz, mrtelne szini. 8. Csi je gli zda placsa mrak Szuncze vndgi szrdcz oblejao; Lehko de lem lep¬ ši trak Nyim po kratkem hipi szijao, I szknza nyi ’zaloszti De d’zund’z nove ra¬ doszti. 9. Tam zagviisno, prek nocsi Groba , ino szprhlivoszti Dolizbrise ’z-nyi ocsi Vsze szkuze Bog veszelnoszti: Tam, tam de nyi zgiibicsek Vekivecsni dobicsek.— 10. Zdignimo tak gotovi Mi ’ze mrtve- oza našega, I z-narocs ti nyegovi Neszmo 114 Mrtvecsne razlocsne peszmi. na sztan groba nyega; Naj po 'zitka vilie- ri Pocsiva lam vu miri. 64 . 0 ' Nota: Oh cslovek , ti prah 'zivocsi! k h domovina marnoszti! —Dol bo¬ ja, szkuz, znoja, Ino csalar- noszti! — Ki sze k-tebi pridru’zijo, Li tenyi, i szeuyi, Kak robi, sz!u’zijo. 2. Ti mir obecsas i pokoj; Ali boj, trud i znoj Noszis v-deszni tvojoj: Ka das, hi¬ tro vzemes pa vkraj; Ka zve’zes, razve¬ ješ. Dar tvoj je — placs i jaj. 3. Komi radoszt ponudiš dnesz; ’Ze vu- tro de hitro V-potop szkuz vtonyen vesz: 1 ki lepo czvete v-leti; Nevedocs v-grob idocs, Povehne vu czveti. 4. V-taksoj marnoszti sztoji szvet! — Li szenya megnenya Je nyegve dike czvet: Prepaszt szmrti vsza po’zera; Nye csemer i viher Vsza vu grob podera. 5. Jaj, kak groznoga vecsera I nevol kmicsen dol Sze pred nydv odpera! — Placsa krics jo naszleduje: Ka sztoji, vsze dvoji, Gde ona kraliije. 6. Dve szrdcz hf zne liibeznoszti Zako¬ na je ona Konecz dreszelnoszti: Sztrga vezalo jedinsztva, I, gda scse, oblecse Je v-sziiknyo vdovinsztva. Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 115 7. Tiho szpi dete nedu’zno V-krili szna, da nežna, Ka za sztavo tu’zno Njemi je ’ze v-gingavoszti Vozravnao i szpoznao Sors v-szvojoj szkrovnoszti, 8. Ali hitro je predrami Placsa glasz, i obraz Szmrten v-pusztnom hrami, Gde vidi ocso vernoga Yu szmrti nje prti Vkiipzagrnjenoga. — 9. Ovo! —pelda toga kri’za Je dnesz tim pobo’znim Placsna eta hi’za. Jaj! — kak globoke ’zaloszti Kmicsen mrak vtap- la trak Szuncza nje radoszti! — 10. Tii, tii vidiš, oh mrtelen, Ka je boj, trud, i znoj Vesz ’zilek tvoj telen; Sz-placsom zacsnes ti be’zaj tvoj; Placs i jaj neszes vkraj, Gda szkoncsas ’zitka boj. — 11. Ali — nihajte plakanje, Oh tu’z- ninedu’zni! 1 mete viipanje, Ka Bog ni vasz neosztavi, Kak to szam v-recsi, vam Na szladki trost, pravi. 12. Li naszledujte pobo’znoszt, Csisz- tocso, prosztocso, I szrdcza mirovnoszt: Vsze drugo je li hipa dar, — Li szenja megnenja, ltalehne, kak szpar. 13. Te neszprhlivi kincs visni Bode vam tii i tam Duše orok gviisni. Csi vasz vsze drugo osztavi: — Oh szrecsni! — Te vecsni Kincs de trost vas pravi. 116 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 14. I v-etom placsa viheri Vam on boj gviisen voj, K-tak ’zelnomi miri. — Ver- te, k a Bog te zgiibicsekEdnok szam vrne varu Na vecsni dobicsek. Nad vdoviczov. Nota: Ves-zeli sz-e, diisa moja! ti fTTli, ki vu placsi potuješ Velkomi czili proti, I rano, keszno szkoz- nujes Tu na vdovinsztva poti, Od onoga hipa mao, V-kom te je szamo nihao Lii- beznivi tivaris tvoj, Kak ’zitka eden trost i voj! 2. Vtisaj povoden szkuz tvoji Vu tak dreszelnoj sztavi, 1 noszi kri’z tvoj v-po- koji: Bog tvoj te neosztavi; On sz-tebe vzeme bremen, Gda pride tvoje vremen, I, liki v-recsi szam veli, Szrdcze tvoje razveszeli. 3. Razkadi sze ednok oblak Tvoji mok i ’zaloszti, 1 z-dikov de ti szveto trak Szuneza vecsne radoszti. Kak szi vandrar vu miri Odehne po viheri; Tak naides i ti ednok tvoj Z-’zelenyem csakani pokoj. 4. Ne! — nede dugo trpela Eti tvoja pot szamna; Veszeli konecz de mela Szte- za tvoja tak temna, Na stere szkradnyem N^d mrtvimi razlocsnoga sztana. 117 czili Szi pocsfnes vu krili Onoga, ki je v-diko to Z-narocs tvoji pred tebom so. 5. Kaksa radoszt sze preszveti Nad te¬ bom, gda ta poideš, I na popolnoszti szveti Nyega pa gorinaides, Sz-kim szi v-zakuni bila, I gda szi ga zgubila, Vesz trost szi v-grob szranila ’z-nyim, Med szkuzami pohranyenim! 6. Sztoj tak mocsno v-viipaznoszti; Ob- ladaj tvojo’zaloszt: Szltfzi Bogi v-bojaz- noszti, I csakaj ono radoszt, Stera ti gviisuo zide, Gda den najema pride, I prek groba temne nocsi Sze ti trak dike prepocsi. — 7 . Ovo! —te trak szija ’ze zdaj Toj v- Bogi preminocsoj, I po vnogi britki szku- zaj Na sztan mira idocsoj: Sz-praha’zu- koszti i mok Je pozdigno nyo dnesz Bog, Na dom bla’zene vecsnoszti 1 radoszt odi csenoszti. 8. Vtisajte tak szkuz povoden Vi, ki nyo tii zgubite! —Verte, ka jo na den szoden Tam pa nazadobite.—Zelte’ze ti¬ hi pokoj Nye kosztam v-skrinyi tesznoj: Duši pa v-dike szvetloszti Sztan blate¬ ne veszelrioszti. 118 Mrtvecsne razlocsne peszmi. Nad %arocsnikmi. Nota: Oh Bog! ki greh odiirjavas. Ufi O h szmr ^ csemeren’zalecz! Oh placsa i szkuz pun vdarecz! — V-jaja •/. nocs je pogro’zena Dve hi’z */♦ sztava tak bla’zena. 2. Tam, gde veszelnoszti szuncze Szij- ne vu ti szrecsni szrdcze, Hitro •/. dre- szelnoszti oblak Vtoni •/. nye v-vecsne no- csi mrak. 3. Szvet gosztiivanye szpomina; Ali — jaj! — placsna trobina Sztopi •/. napre meszto nyega, Poleg •/. ravnanya visnye- ga. 4. Z-’zelenyem csaka szvoj oltar Te novo-zarocseni par, Gde sze •/. vu szve- toj oblubi Vernoszt •/. szrdcz hi’zni obltibi. 5. Ali — ah! — eto ’zelenye Je sze- nyajocsi videnye, Stero ♦/. sze prvle raz¬ kadi , Kak sze */. nyi tamen razhladi. 6. Szmrt nevedocs sztopi med nye, I razmecse nyim gosztsenye; Z-szilov '/. nyim presztopi ona Sztezo •/. hfznoga za¬ kona. 7+ Peldo tak tu’znoga vdarcza Nam da¬ va dnesz sors mrtvecza, V-kom nam •/. csudna bo’za zmo’znoszt Ka’ze •/. cslove- cso nemocsnoszi Nad mrtvimi razlocsnoga sztana. 119 8. Dnesz sze tak vesi, oh mrtelen, Kak lehko ’zitek tvoj telen V-hipi •/. ednoga megnenya Naglo •/. talehne, kak szenya. 9. ’Z-nyim vsze szpadne, ka csiidiijes, I, komi sze tiiradujes: Sz-tebom •/. sze navkupe vtoni, Na ka’/. sze ti szrdcze szloni. 10. Pri najszvetlesoj radoszti Te zna doidti nocs ’zaloszti: 1 esi •/. sze szmrti nebojis; Szpadnes •/. gda stimas, kaszto- i is - II* Neresi te nye vugodnoszt, Ni nik- sa zemelszka zmo’znoszt. Vehne •/* ’zitka tvojega czvet: Pride •/. ti szkradnyi ve- eser let, 12* Kebziij tak na velko szodbo, I Bogi poszveti hodbo: Szpravlaj •/• szi v-sztalnoj vernoszti Orok - /. bla’zene vecs- noszti. Nad tiihinezom. Nota: Jezus , pravi cslovek i Bog. J* m T i vandrajoesi potniezi Smo eti ’ mi mrtelniczi, Ki v-tuhini etoj zaman Iszcsemo obsztojeesi sztan. 2. Zemla eta je piisztina. Prava naša oroesina Je li v-’zitki szlobodscsine Kak- ti sztani mirovesine. 120 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 3. Eti, Ii po temnoj nocsi Vandramo, k-czili idocsi, Ino z-jalnoszti temnicze, Na popolea szvet pravicze. 4. Tii i te razumen blodi, I hudi szvet, kakscse, szodi; Vu vszem li sztau ludi gleda, I szkoncsava brezi reda. 5. Ali vsza eta minejo! — Ysza sze tam preobrnejo, Gde szodecz oszdb neg- leda, Nego szodi poleg reda! — 6. Pred nyim je szvetla palacsa Cvii- sen sztau szmrtnoga placsa, Kak kucsa vbogi szirmakov, 1 pldtnahiita te’zakov. 7. Vandrar je pred nyim te zmo’zen, Kak te mali ino zbo’zen: Yszi v-etoj pla¬ csa tiihini Potujemo, kak v-piisztini. 8. Sto zna voro szvoje szmrti? — Sto meszto, gde de vkiipsztrti? —Kelki o- dide v-tiihino, J, tam szi naide trobino! — 9» Sto nasz zagrne tam v-nas prt, I voszprevodi v-mira vrt? —Ah! —leh- ko eden pobo’zen Nede tam nad nami iu- ’zen! — 10. Lehko do sze raduvali, Ki do nam jamo kopali! — Lehko nam ni v-groba krili Nedajo sztana na czili! — 11. Ali bojdi szi, kak Bog scse! On nam ’zitka nit odszecse; I csi de nam te on poszvet, Ka marano za blodenszvet? do szi . szt szt cs; tul v-s ny CZi mi s. 6 ve li loi SZ Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 121 mo, 12. Csi nasz gli nedo poznali Tam, gde :ze, do nasz pokapali; Szpozna nasz Bog v- szvojem szini Za sz voj e i vu tiihini. vet, 13. Zato, cslovek, stogodi szi, To pov- udi sztan szed pred ocsmi noszi, Ka je tvoj sztan tuhincza, I ’zitek tvoj marna szencza. J 4. Szkoznuj notri-i voidocs, I gotov esakaj szmrtno nocs; Da po vandranyi tiihine Prideš na sztanek viszine. 15. Ali csi szi gli tiihinecz; Nebojdi v-szrdczi pusztinecz: Boj prijaznivi blfz- nyemi, Kak v-Bogi brati tvojemi. 16. Szpravi na mir zda i toga Tuhin¬ cza osztavlenoga; Naj pocsiva tii med na¬ mi , Kak Jezusa ovcsiczami! — •sze eg- u- ;sa >v. m, la- 3. Nad mrtvimi neszrecsne dobi. Diiga mantra. Nota: Ah Bog! posszliihni me. — 60 f~|h bla’zeni szvet diis uemrtelno- szti! — Ti, domovina csiszte veszelnoszti! — V-tvojem krili Szi na czi- li Pocsine vandrar od vsze dreszelnoszti. 2. Ka je vezdasnyi dnevov britka ’za- loszt, Proti tebi, oh dike vecsna radoszt?! - Henya tam jaj, Steroga zdaj Preša sz-prsz naši toga ’zitka 'zukoszt. 6 122 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 3. Vem tim mirovnim, ki Boga lubijo, I k-szveti sze vnemar nepridrifzijo, Po mok hipki, V-vecsnom ’zitki, Kri’z ino mantre na dobro szlu’zijo. — 4. Mrtelni! ki szte zda eti nazocsi, Od mok vkiipsztrto telo gledajocsi, Premisz- lite, Kak vidite, Ka sze lehko i vam te kri’z odlocsi! — 5. Ka’zeles, lubis, —vsze, vsze je preidocse; Nega eti dobrote presztajo- cse: Szrdcza radoszt Vmori’zaloszt, — Vterejo tela mocs vnoge te’zkocse. 6* Zato, dokecs ti szija trak veszelja, Gledaj nabliizi kmicsen mrak dreszelja, I gotov boj Na vszaki boj ; Da nepomen- kas na sztezi bodelja. 7. Kakoli ti Bog oszodi v-modroszti, Znajocs, kaje dar ocsinszke miloszti,No- szi trpecs, Na czilgledecs, Steri sze szve- ti vszem prek szprhlivoszti. 8. Tam, v-domovini popolne radoszti, Ti dolizbrise Bog szkuze ’zaloszti: Ve- szelja trak Obszijne mrak Vandrara ge- eseesega vu 'zukoszti. — 9. Ovo, — kak tiho szpi v-mira skri- nyiczi On, ki je vuisao dnesz mantre tem- niezi! —Prekidocsi Sz-placsa noesi, V’zi- va on radoszt na oese deszniczi. — no szt lei 6 SZ] V-J V-l SZ' nil Ttl IŽI ki na Bil d E K Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 123 10. Zdignimo ga tak z-desznov Iiibez- noszti, I ueszmo ga’ze na sztan mirovno- szti; Naj pocsiva, Ino v’ziva Tam tak ’ze- len mir, po mantre ’zukoszti. — Nagici s%mrt. Nota: Prah szi, cslovek, i dobro znaš. t»Q /Cslovek, premiszli, ka je tvoj 11*7.v ’Zitek li boj, Ino gviisen tvoj szpadaj. Kakda’zives v-batrivnoszti, Da v-nagloszti Znaš szkoncsati tvoj be’zaj?— 2. Ti, prah, priszpodoben k-tenyi, Li v-megnenyi Vgasznes, kak szvecse po- szvet; Mali vor’ negviisen hipek Je tvoj 'zitek, Ipovehneti, kak czvet. 3. Csi hip ete v-oblaszti mas; Ta ga nihaš, Mogocse, pred vecserom: Vo sze drgneš, kak gingav czvet, V-szredini Ižt, Pod negviisnim viherom. 4. Ti, ki sze z-czvetkom mladoszti I fcrepkoszti Zvisavas neszpametno, Nez- nas, ka je tebe szmrti Tkiipesztrti Li v- megnenyi ne ’zmetno ? — 5. Ti, ki v-narocsaj szrecse szpis, Kak¬ da sztojis Pred szmrtjov v-batrivnoszti? •— Vem pred nyov ti sz-kincsmi zemle, Kak szpar megle, Talehnes vu nagloszti* 6 * 124 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 6. Ti, ki plavaš v-viszokoszti I’zmo- ’znoszti, Jeli moreš nyevuidti? —Pre- tecse i tebi mera; Vdarivbra, V-steroj nerad mas idti. 7. Oh tak, vszaki, vszaki sztopaj Ti nagib daj Na szpametno’zivlenye! —Da, gdakoli bos vkiipsztrti, Naides v-szmrti Tiho vopreminenye. 8. 'Zitek tvoj Bogi poszveti, Ki je szve- ti; — I vsze, ka csiniti mas, Dnesz ne- mudno doprinasaj; — Neodlasaj: Ar sze dnesz vkiipsztrti znaš. 9. Dr’zi sztavo tvojo v-redi, 1 boj kre¬ di— Gda Bog scse — odtecz idti: Tak, gdagodi bos vkiipesztrt, I nagla szmrt Ti bla’zena ma bidtk 10. Sztalno zdravje, vugoden zrasz, Lepi obraz, I mocs te naj nevkani; Ar kelko sze ji nevedocs, Na ta gledocs V- szrdczi naszmrt orani! — 11. 1 on, ki sze po nye nocsi Dnesz vkralocsi, Prekidocs na viszino, — I on osziavla v-nagloszti Nesztalnoszti Cslo- vecsanszke pusztino. 12. Ali csi je v-pobo’znoszti So vecs- noszti Velkomi czili proti; Duh nyegov i tak nagla szmrt V-bla’zeusztva vrt Pela po ravnoj poti. — Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 125 10 - 'e- '°j ri la, rti e- a. se e- k, rt 13. Oh! — szprevodte ga ’ze k-miri Po viheri, Yi, ki nad nyim szkuzite! — Ednok i vi vszi na czili V-groba krili Ti¬ hi sztanek dobite! — Nota: Gda ma szkrddnya nora pride. Wi\ ka goszpdd! jasz dobro znam, * Ka mi je ednok mreti; Gda pa, i kak zaszpatimam, Ali gde na tom szveti, To li ti szam vidiš i znaš, Ki sors moj vu oblaszti mas, I racsunas dni moje. 2. I, geto szi jasz, ocsa moj, Pocsi- nem v-tvojoj voli; Ti szam miposzveti trost boj Vu szmrti kmicsnom doli, Da sze v-tebi szmem viipati, I tvojo diko csa- kati, Gda me odtecz pozoves. 3. Goszpodne! po tom viipanyi Nagib- li szrdcze moje K-nevkleknyenomi iszka- nyi Vecsne miloscse tvoje; Da bom gotov vszaki hipek Dolipolo’ziti ’zitek Vu zmo¬ tno deszno tvojo. 4. Daj mi tiho preminenye V-krili sztal- ne vernoszti, I veszelo prekidenye Na bla’zen sztan vecsnoszti. Pri nezburkanoj pameti Mi daj szrecsen konecz meti; Vu szkradnyem boji mojem. — 5. Csi me pa naglo vovszecsesZ-racsii- na ti ’zivocsi; Vcsini z-menom, kak ti 126 Mrtvecsne razlocsne peszmi. szam scses, Ysza modro ravnajocsi! — Li nevr’zi me od szebe, Nego mi angele nebe Posli po dušo mojo, 6. Ka za vdarecz meni, prahi, More v-dusi škoditi, Csi do koncza v-tvojem sztrahi Nepomenkam hoditi? —Ke vu pokori naide szmrt, Tim je ona pot v-di- ke vrt, Kakste naglo szi pride. 7 . Na tebe tak, oh ’zitka voj, 1 na ver¬ no szkrb tvojo Zaniham z-viipanyem sors moj, 1 czelo szlavo mojo: Gdakoli sze te¬ bi vidi, Rad taosztavim szvet hudi, K-te- bi na mir idocsi. — 8. Jezus! ti mi boj nazocsi Vu mojem szmrtnom boji, I nevtaji mi pomocsi V- plamni boleznoszt moji: Ti mi v-pravics- noj vecsnoszti Daj najem sztalne verno- szti — Korono neszprhlivo. Szilna szmrt. Na lasztivno noto. W -f Oh’zitka ino szmrti goszpod! Ti, v-koga roki je sors moj, Tak Ravnaj vandranya mojga pot, Tak mi vo¬ di szrdcze duh tvoj; Da po szilnoj, hu- doj szmrti Nebom v-blati zla vkupsztrti, 2. Jaj! — Kak jako, jako neszrecsen Bi szi sz 1 lie cz bi sz la c? h< di Z! S D I S \ t 1 Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 127 Bi mogao bidti tam sors moj, Csi bi pred sztolecz tvoj pravicsen Szlopo v-greha sziiknyi ru’znoj, Gde bi szrda tvojga vi¬ her Vtaplao szrdcza mojega mir! — 3. Kak bi obsztao pred tebom, szod- czom Jasz vu mojoj nevrednoszti, Csi bi naglo z-vtepenim szrdczom Prekso na sztan vekvecsnoszti? —Ka me ma pek¬ la rešiti, Csi sze nesztrsznem grešiti? — 4. Oh! — eta velka recs me budi Pri czajti na povrnenye, 1 vracsaj me od gre¬ hov hudi Na plemenito csinenye. Dnesz, dnesz mi daj ti, ob szveti, Delo pokore zacseti. 5. Ti me vesi z-modrosztjov broditi Szrdcza mojega szkrovnoszti, I od nesz- nage oesisztiti Nyega hiide naklonoszti; Da nyim neszlu’zim vecs, kak rob, 1 ne- szpadnem nyim na porob. 6. Na one mi daj kebziivati, Ki szo sze vu tvojem sztraliiPaszcsili’ziveti, zaszpa- ti, Van d raj d cs eti vu prahi: Nyi tak lepa pelda mi boj Na ’zitka velkoj sztezi voj. 7 . Etak, csi sze z-szrdcza povrnem Na pot szvetsztva i vernoszti; — Li tak sze batrivuo zagrnem V-sziiknyo Jezusa vrednoszti: 1 csi bom gli naglo vkiipsztrt, Nede neszrecsna moja szmrt! — 128 Mrtvecsne razlocsne peszmi. Nota: G da na szkradnya vdra pride. ¥2 C sl0VCk ’ cs * SZe z '®^S om boriš Vu dreszelni pripetjaj, Kak vnemar szam szebe noriš Pri nyegvi mod¬ ri potaj! — Tanacs bo’zi dober czil ma: Ysze, ka on vzeme, ali da, Ysze je de¬ lo liibezni. 2. Blodnik li ’zaloszt preszamna, Gde sze i radoszt deli, I v-szpari szvojega tamna Dosztakrat blazno veli: „Bog je ne pravicsen, vidim! — Ar zaka da ra¬ doszt hudim, T pobo’znim jo vtaji?“ 3. Oh blaznoszt! — sto more znati, Ka za czil ma z-nami Bog, 1 kama scse on pe- lati Te szvoje po sztezi mok? — Szkrov- ne szo nyegove poti, I znaman je setujes ti, Oh szin praha, zgruntati! 4. Nezburkaj sze tak v-pameti Nad vdarczom, kakste szkrovnim: Csi ga ne- mores razmeti; Trpi z-szrdczom mirov¬ nim. —Negledaj vu sztrasnom kepiSzmr- 4i, csi na ’zitek lepi Kakgodi naszleduje. 5. Sz-kakste talom szkoncsa sto pot,— V-redi, ali neszrecsno; Csi je veren,—■ nyega goszpdd Pela na radoszt vecsno: Ar ki z-lepim, csisztim szrdczom Poszta- ne pred ’zitka szodczom; Kak bi bio on neszrecsen?! — Nad mrtvimi neszrecsno dobi. 129 is >k i i: 8 - e a e i I 6. Znotra tak, ne zvona, iszcsi Szre- csno i neszrecsno szmrt. Sznaga szrdcza te odicsi, Sz-kakste talom bos vkiipsztrt. — Ka ti szmrt zvonesnya škodi? — Bog poleg vrednoszti szodi; Vrednoszt pa li jakoszt da* — 7. Szrecsen je tak v-szvojem prti I nas plakani mrtvecz; Csi je gli pocsiidnoj szmi’- ti Pre biten nyegov konecz: Bog, ki szo¬ di nyegov ’zitek, V diki da nyemi prebi¬ tek, Csi je csiszti so z-szveta. 8. Henyajmo sze tak szkuziti ’Ze nad nyim, krsztseniczi! I hitmo dobrocsiniti, Kak ’zitka orocsniczi: Tak nam kakkoli dobi szmrt Odpre nebeszke dike vrt, Gde sze ’z-nyim vjedinamo. Nota: Vsz* liidje morejo mreti. T^elikoszt bo’ze zmo’znoszti! Sto * v te nebi zvisavao? —Ino szvo- je nicsesztnosztiSto nebi rad szpoznavao? — Na glasz tvoj sze vesz szvet gene; Vandrar bot szvoj dolidene, Iprah, pe¬ pel posztane! —Sto tebi protisztane? — 2. Ah! kelke dobi szo poti, Po steri, vszamogocsi, Csiidno vopelati znaš ii Nasi; z-racsuna ’zivocsi! —Kamakoli vr- ’zem pogled, ’Zitek i szmrt vidim po- 6 f 430 Mrtvecsne razloc&ne peszmi. vszed; Povszed tvoje szkrovnoszti I zna¬ menja zmo’znoszti. 3. Eti sze te nedu’zen csrv Razklacsi i vkiipzmo’zd’zi; Elam ro’zje prelevakrv, Gda boj narode mo’zd’zi; Tam povoden, ogen, csemer, Zemle gibanye i viher Z- szilov vszem grob odpera, Ki czvet ’zit- ka po’zera. 4. Kak grozno dudnya vu zraki Natu¬ re ognyena mdcs, Gda sze szpar vu’zge v-oblaki I bliszk obleje nyi nocs! —Ah! — gde sze grurn dolipuszti, Sz-kaksov grozov tere, klaszi! — Jaj ! — ka pred nyim posztane, Ali v-’zitki osztane? — 5. Oh potnikov mrtelnoszti Vihera pun prebitek! — V-kak vnogoj pogubelnoszti Plava nas placsen ’zitek! — Ali vem Bog vsza v-rokaj ma, I, kak ocsa, ravnati zna: Nyegvo delo je modro, I za nasz vu vszem dobro. 6. 1 ete prigod bolezni, Kakste sze tu- ’zen vidi, Je porok nyegve liibezni, Ne szrda vdarecz hudi. Bog vu dobi nepre- bera, Z-sterov nasz k-szebi pobera: On nasz i po viheri Pela k-vecsnomi miri. — 7. Zato tu’zni krsztseniczi, Na sztran dente plakanye, I varte v-mirovnom szrd- czi To bla’zeno viipanye, Ka je ne huda Nao mrtvimi neszrecsne dobi. 131 toga szmrt, Ki je zda tak csiidno vkiip- sztrt; Ar je ona pot uyemi K-’zitki po- polnesemi. 8. Szpoznajte vu tom vdarczi mocs Cstidne bo’ze zmo’znoszti; Preszamnajte vašo nemocs, I ’zivte v-pobo’znoszti: Vsza- ki hip bojdte gotovi, Kakti szlugigosz- podnovi, Nyemi pokorni bidti, 1 na glasz nyegov idti. — 9. Sz-tihim szrdczom piisztite ’ze Liib- lenoga vašega, Od te placsa pune hi’ze, Na sztan ’zitka bogsega: Telo, kakti praha poroh. Naj prime vu narocsa grob; Diih pa z-dola tiihine Ide na sztan viszine. Neszrecsen porod. Nota: Ah ! ka bom jasz grešnik csinio ? sztva tvojega poti! — Z-neprebrodjenov szkrovnosztjov Szapo i ’zitek sztvarjas, I v-isztom hipi vmarjas! — 2. Kelkokrat sze oszramoti Te zvisen prah obszebi, Visna modroszt, po tebi, Gda sze neszpametno mocsi, Globocsine zgriintati, 1 viszine szpoznati! —• 3* Tam, gde ’zitka czvetek v gaja, Yno- gim na radoszt raszte, I vu vszoj diki czve- oszpodne, sz-kaksov modroszt- jov I tanacsom ravnaš ti Liid- 6 ft 132 Mrtvecsne razlocsne peszmi. te, Tam sze szmrten csrv naraja, Steri nyega posziisi, I pred czajtom opil sz ti 4. ’Ze ozdalecs sze veszeli Noszecsa rodjenicza Nad szadom szvojga szrdcza, Gda pri szebi etak veli: „Vu nyemmiod- locsi Bog Vnogo radoszti ednok!“ — 5. Ali — jaj! — kak hitro vkani, Kak lehko osztavi nyoNegvusno viipanye to!— Ar nye szrdcze szmrt orani, Tak da ’zx- tek szvoj zgubi, Gda novi ’zitek zbudi.— 6. Etak vmorijo czepike Dosztakrat pred vremenom Sz-pogiibelnim bremenom Nyi povno’zane mladike, Gda nyim vla¬ go vzemejo, 1 ’zitka mocs vterejo. — 7 . Szkrovno, szkrovno goszpodiijes Vu kralevsztvi ti’zivi Ti, ocsaliibezni- vi! — Y-szkrovnoj diki sze szka’zujes Dnesz pri toj placsnoj hi’zi Yu nye veli- kom krfzi! — 8. Ali ti boj veszelitel Ti pod krfzom sztojecsi, 1 vu placsi dvojecsi. — Ti boj- di naime hranitel, Vretina vsze dobrote, Te nedu’zne szirote. 9. Ah! — jako je oranyena Ona po etom vdarczi V-nedu’zuom szvojem szrd- czi! —Prevecs rano v-grob szranyena Je nye verna dojka dnesz, I — tota ’z- nyov nye trost vesz. Nad mrtvimi neszrecsne dobi, 133 10. Ti vzemi, vecsna miloscsa, Na szirotinsztva poti Nyo pod tvoje peroti; Ti boj nye szmileni ocsa, I vu vszem tak ravnaj nyo, Da naveke tvoja bo. 11. Zbudi med liidmi dobrimi Poboč¬ ne voditele, I verne hranitele, Ki do z- vusztami modrimi Nyo na dobro vracsali I v-’zaloszti trostali. — 12. Nasz pa vesi v-tvojoj bojazni Idti po ’zitka poti Czili našemi proti; Da v- nevkleknyenoj viipazni Ino szvetsztvi ’zi- vemo, I bla’zeno merjemo. Obcsinszlti pomor. Nota: Oh 'zitka ino szmrti goszpod! W K Taj! —kak neszmernoga vihera * G roza pokriva sztan liidi! — Grob nezasztavleno po’zera ’Zitek dobri ino hudi: Kamakoli vr’zes pogled, Nocs szmrtna sze grozi povszed. 2. Kak szuho lisztje veter draple, Gda je je szlana vmorila; Tak narodov vno- ’zina kaple, Stere je szmrt pokoszila: Je- zere szkonesajo hodbo, Prekidocs na Vel¬ ko szodbo. 3. Ah! nindri nega batrivnoszti, Gde bi sze nye sztrele ogno, 1 gde bi szi sto 134 Mrtvecsne razlocsne peszmi. vu gvusnoszti Glavo na pocsinek nagno: Vesz szvet je nye surka czeszta; Brezi nye nenaides meszta. 4. Vovszecse ona poglavnika, Kak ne- volnoga szirmaka; Vbdgi ’zukoszt i zmo¬ tni dika Je pred nyov vu vszem ednaka: Nezasztopi sze mladoszti, Ni postiivane sztaroszti. 5. Czaga pred nydv ti modri znanoszt; Ar nema nye ranam vrasztva; Nehaszni proti nye pobo’znoszt; Nevtoli je kincs bogatsztva; Nemre nye szile obsztati Voj seregov oro’znati. 6. Povszed vderja szlap nye vihera; Vsze zaleva nye povoden; Nye rama vsze vu grob podera, I vlecse pred szto- lecz szoden: Vsza szo v-nye prepaszt vto- nyena, — ’Z-nye porobom napunyena. 7 . V-cserni sziiknyaj sztojecs, dvojijo Narodje vu mantri sztraha, Ki, kumesz gledecs, govorijo: „B6g, dnesz mo vszi porob praha! — Vszem je odpreti grobov vrt! —Vszem, vszem pred dvermi gro¬ zna szmrt!“ — 8. Ocsa, kak jako szi odvrgao Ti ode- hrani narod tvoj! — Ah! — za kak zro- ka szi podvrgao Nyega pogiibeli etoj ? — Zakasziti, ’zitka szuncze, Szkrio pred nami tvoje licze? — ! Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 135 >: si )- i: e ii s 'j a ) 5 i r 9. Csi szmo szi z-grehi odurnimi Tak sztrasen bics priszlužili, Ka szmo sze sz-timi nevernimi K-szveti vnemar pridru¬ žili: Ti, vekivecsna miloscsa, Bojdinam szmileni ocsa. 10. Negledaj grehov vnožinoszti, Z- sterimi te bantiijemo; Nego nasz budi ’z- nyi ružnoszti, Gdav-pogtibel setujemo.— Ah! — nevszecsi nasz v-zla ndcsi Vo z- racsuna ti ’zivocsi. 11. Zdigni sz-praha vsze czagajocse, I vtisaj pomora viher; Razveszeli te plaka- j jocse, I vle v-nyi szrdcze’zitka mir: Vszem pa na szveto ’zivlenye Daj blaže¬ no preminenye. 12. Ki szo taodisli, — naj szpijo Tihi szen vu groba krili, I prek szprhlivoszti dobijo Vernoszti najem veszeli. — Szpra- vi vkiip vsze, vsze po szmrti Vu dike blaženom vrti. Pravdeno voszkoncsanye. Noto: Edndk s%e i mi , v-szmrti. I nh prigod dreszelnoszti! V-kak- f pogiibelnosztiPrepaszt jevto- nyen on, Ki zda poleg pravicze Jemle za , dela kmicze Od hohara tak grozen Ion! 136 Mrtvecsne razlocsne peszmi. 2. Kak jako osztavleni I na nika szpra- vleni Je on po tom vdarczi! —Ah! — zaka je rodila, — Zaka je dojka bila Ma¬ ti tak blodnomi norczi?! — 3. Kak globoke ’zaloszti, Szramote i 'zukoszti Zrok je on tim szvojim, Szpa- daj pa nyegov tu’zen Jakoszti nagib zmo¬ ten, Szveti szodecz, vernim tvojim! — 4. Z-edne sztrani ’zaluje, Ali z-druge szkvarjuje Nyega szodba ludi; Ar je i on cslovek bio, Csi je taki vredno pio Tak grozen pehar del hudi. 5. V-blato je zaklacseni I ru’zno vu- vlacseni Pri nyem kep ho’zansztva; Da je on glasz zla bogao: Zakoczkati je mo- gao Plemenitoszt cslovecsansztva. 6. Zakoczkao je mir dušni, Kak naj- dragsi kincs gviisni Yu zemelszkom’zit- ki; Prek groba nyemi pa Bog Lehko sztan gehenszki mok Odlocsi v-vecsnom prebitki! — 7. Kak rad bi nazasztopo! — Ali on sze je vtopo V esz v-prepaszt szkvarjenya: Nyega vtonyeno szrdcze Zaman’zele vecs szuncze Trosta i oszlobodjenya. 8. Keszna je tam pokora, Gde koga hodba nora V-vecsno prepaszt sziihne. Ki Ki je v-zle zadreveno, I za dušo negeno; On sze, kak lisztek tapihne. Nad rertvini neszrecsne dobi. 137 9. Kelko ji po toj poti Ide vecsnoszti proti V-gresnoj batrivnoszti! — Kelko keszno preszamna Prepaszt vecsnoga planina, Kak szin ete zlocsasztnoszti! — 10. On je teli aldiivao, I vnemar nasz- 1 IediivaoNyega nagib ru’zen: Zato je, kak greha rob, Pekli szpadno na porob. — Jaj ! — szpadaj nyegov je tu’zen! — 11. Zda,gda na velkom czili V-tak gro¬ zne szmrti krili Pije on pehar szvojjZ-szra- motov gleda nazaj Na szvoj tak gnusz- ni be’zaj, I zdiihava, Bog, za mir tvoj. 12. Ah! —li eden tenki trak Milos- cse, obszijni mrak Nyega szmrtne nocsi; I on sze od ti szvoji Po tak vihernom bo¬ ji Z-le’zesim szrdczom odlocsi! — 13. Nasz pa po peldi etoj, Ino szmrti neszrecsnoj, Budi, szodecz mili, Da vszi, po szvetsztva poti Hodecs, hitimo proti Bla’zensztva velkomi czili. S%amomors%tvo. ■ f Noto: Jezus , pravi cslovek i Bog! rth neszkoncsana miloscsa, Bog, * * vsze sztvoritel i ocsa! Szmiluj szmiluj sze nad nami, Odkiiplenimi dusa- i mi! — 138 Mrtvecse razlocsne peszmi. 2. Ali! —ka szmo mi brezi tebe, Nez- griintana zmo’znoszt nebe?! — Csrvicsi v-prahi Iazecsi, I v-szmrtnom sztrahi ho- decsi. 3. Kak brodarje med valovjem, Szto- jimo mi med szlapovjem, Negviisni, gde sze vtopimo, 1 v-szmrtnom krili zaszpimo. 4. Pot našo temnoszt pokriva; Dušo te’zi hodba kriva; Placsa nocs oble’ze szuncze, I huda naklonoszt szrdcze. 5. Sto zmed nami zna dob szmrti, Od ste- re sze ma vkiipsztrti! —Leliko mo pogro- znoj poti Sli neszmernoj szodbi proti! 6. Dnesz, dnesz szpoznavamo to mi Z- jajom i szkuznimi ocsmi, Kak lehko sze cslovek vtopi, Csi v-pravoj modroszti zaszpi! — 7 . Ne szamo li sorsa vdarczi Szo szmr- ten mecs njega szrdczi: Onszamszi v-ne- szpametnoszti Kopa grob pogiibelnoszti. 8. Ah! — po toj dreszelnoj poti Ide zda vecsnoszti proti Ete neszpameten pot¬ nik, Kak v-dvojnoszt|$zpadnjeni blodnik. 9. Jaj! kak velike blaznosztiBin le’zi ‘ v-toj zlocsasztnoszti!—Bogi jeprevzeo on szodbo, I szam szkoncsao szvojo hodbo! 10. Ali nevera i blodnoszt Gaje szuh- nola v-to blaznoszt; Ar njemije dvojno- - szti mrak Vtopo viipanja szvetli trak. — Nad mrtvimi neszrecsne dobi. 139 11* Oesa vecsne szmilenoszti! Neszo- di ga po vrednoszti; I on je tvoj odkiip- leni: Oh! — bojdi nyemi szmileui! 12. Nasz pa budi na pobo’znoszt, I te¬ bi du’zno podlo’znoszt; Da nasz v-etak ru’zno dvojnosztNeszuhne greh ino blod- noszt. 13. Daj nam ’zitek nas varvafi, I, kak tvoj dar, postiivati; Da sze ga pod zla bremenom Neznebimo pred vremenom. 14. Szrjati daj mira szunczi Vu vsza- kom boleznom szrdczi, I pelaj po sztezi szveisztva Vsze nasz k-videnyi bla’zen- sztva. III. Hrtvecsne Kinesziie Peszmi. Pohranenye mrtveczovraz- locsni. a) Med v-skrinyo-devamjem. (Obcsinszka.) Nota: 'Ze vu veszelje td poidem. Tty|rtelni liidje ’zivocsi, Ki szte zda eti nazocsi, Nad mrlveczom plakajocsi! 140 Mrtvecsne zmeszne peszmi. 2. Daje prebeVao on czil szvoj, Ver¬ no zbojiivao Vitka boj, I po trudi Vele- pokoj: 3. PrikaVte nyemi lubeznoszt, Kak veli krsztsanszka duVnoszt, I vsze lasz- tivna mrtelnoszt. 4. Zagrnte ga vu njegov prt, Da ga je vkrapobrala szmrt, Naj szi odhaja v- mira vrt. 5. Dente v-skrinyo nyega telo, Kakti Ve k-pokopi zrelo, I tocste vszi szkuzo vrelo. 6. Szprevodte ga sz-postenyom ta, Gde on szvoj sztanek gotov ma, I prah sze prahi nazada. 7. Tam, na Vitka velkom czili, Vu zemle maternom krili, Ga csaka najem veszeli. — 8. I vas sztalis je v-tom vrti! —Vszi, vszi sze mate viipsztrti! — ldte — szprav- lajte sze k-szmrti! — h) Na szprevodi. (Deteta.) iVo prednyo noto. »rt ivreszmo Ve te vu zorji let Neve- docs povehnyeni czvet Ta, na pocsinka tihi szvet. Pohranenje mrtvecsne razlocsni. 141 2. Neszmo to v-krili skrinyicze Pocsi- vajdcse detecze Ta, na velki sztan pra- vicze. 3» Rano je szvetosztavilo,Dugplacsne szmrti szpunilo, I z-szteze ’zitka sztopilo. 1 4. Ah! — ka je bio njega ’zi'tek? — Li ocsnomegnenya hipek, Szkuz i jaja pun prebitek. 5. Komaj je zacsalo be’zaj, Gda, szkon- csavse nyega tekaj Taodhaja odtecz na¬ zaj. 6. Kak czvet v-szvojoj gingavoszti, Odhaja ono v-maloszti, Lublenim szvo- jim k-’zaloszti. 7 . Ali kaj e osztavilo, Sz-kim bi nyim’ za loszt szpravilo, I nyi szrdcze oranilo? 8. Li hudi peld szkusavauye, Yndgi trud, jaj, sztiszkavanye, 1 szveta ospo- tavanye. 9. Tam ’ze v-krili szprhlivoszti Szpi ono vu mirovnoszti, Mentiivano vsze ’zu- koszti. 10. Duša sze pa v-vecsnom ’zitki Ra- duje popolnoj diki, I angelszkomi pre¬ bitki. 11. Tam, vu vupanya kralevsztvi, Raszte v-modroszti i szvetsztvi, 1 nezre- csenom bla’zensztvi. 142 Mrtvecsne zmeszne peszmi. 12. Jezus, sz veta odkupit el, I dus ver¬ ni zvelicsitel, Je ’ze szam nyega varitel. 13. Ne je tak placsna nyegva szmrt, Nyegva skrinya, i nyegov prt; Ar je sztan nyegov — dike vrt. 14. Oh ’zelen sztanek vecsera! I mi, po nocsi vihera, Ta, pridemo na dom mira. 15. Ar csi goszpodni ’zivemo, K-nye- mi sze vszi pozovemo, Gda z-szveta vo- preminemo. — 16. Setujmo zato, kak decza, 1 mi v nedu’znoszti szrdcza Sztopiti pred Bo¬ ga, szodcza, * * * 17. Eti, na, czintori sztojecs, Vszaki gviisen czil szvoj gledecs, Etak zdiiha- vajmo klecsecs: 18. Diih grobov, ti nasz vesi znati, Kak sze mamo bojiivati, I zveliesano zaszpati, 19. Pelaj z-dola mrtelnoszti Nasz, po sztezi nedu’znoszti, Na bla’zeni sztan vecsnoszti. Sztaresi. A Ta prvo noto. OA fldhajaj z-narocs ti tvoji, Po szkon- esanom’zitka boji, Ob truden vandrar! k-pokoji. Pohranenje inrtveczov razlocsni. 143 2. Nad tebomje’ze szpunyeuo, Kaje v-diki zakunyeno, I vu recsi oznanyeno. 3. Szpuno szi dug telovnoszti, Zadosz- ta vcsino du’znoszti, Dokoncsao pot mr- telnoszti. 4* ’Ze, prekidocs na viszino, Z-dikov premenis liihino, I placsno zemle pusztino. 5» Tam szpoznas vere isztino, Szkrov- 'noszt/ bo’zansz(va, ino ’Zitka bla’zeno vretino. 6. Telo, kak mrtelen tal tvoj, V-kri- li zemle naide sztan szvoj, I ’zelno csaka- ni pokoj. 7 . Duša sze ti pa vu diki Radu j e vecs- nomi ’zitki, I bla’zenomi prebitki. — 8. Oh! — v’zivaj najem vernoszti Tam, vu pravicsnoj vecsnoszti, Za sztalen boj pobo’znoszti. 9. I mi, ki tii potujemo, Vszi za tebom setujemo Ta, gde sze koroniijemo. 10. Ar i mi vszi v-grob szpadnemo; Ali pa sz-praha sztanemo, I pred Bogom posztanemo. 11. Tam, na ete kratki hipek, Csaka vsze nasz vecsni ’zitek, I odicseni pre¬ bitek. 12. Tam, na popolnoszti szveti, Nam visise szuncze szveti: TamjeszamBog vszem k-poszveti. 144 Mrtvecsne zmeszne peszmi. 13. Tam, li tam je sztanek mira, 1 po zbnrkanyi vihera Szladki pocsinek ve- csera. 14. Tam, napotiszvoje czili,V-’zelne do¬ movine krili Naide vandrar sztan veszeli. 15. Nete’zi tam verni szlaboszt, Ne- rani nyi szrdeza ’zaloszt, Niti let dreszel- na sztaroszt. 16. Nema tam meszta grehota; Nego' jakoszt i dobrota, Iuo vsza dike lepota. 17. Nebodo sli tagizdavczi, Nedii’z- noszti ogrizavczi, Niti isztine odavczi. 18. Ta sze li oni piisztijo, Ki vu do- brom obsztojijo, I v-pravoj veri zaszpijo. 19. Kak szrecsni i mi bodemo, Gda tu, kak szuncze, zaidemo, I vu to diko pridemo! 20. Ar mo vu popolnom szvetsztvi Vkiipprebivali v-bla’zensztvi, Z-Jezusom v-dike kralevsztvi. 21. Tam henya vsze protivinsztvo; I liibezen i jedinsztvo De dus bla’zeni ob- csinsztvo. 22. Tam mo vszi czveli v-modroszti, V-neoszkrunyenoj jakoszti,Iv-ocse szve- toj miloszti. 23. Oh goszpodne! szveti duh tvoj Nam k-toj diki pomocsnik boj, I lehkoti velki nas boj. Pohranenye mrtveczov razlocsni. 145 * * * 24. Z-grobov, na steri sztojimo, Sze naj ’zitka modroszt vcsimo, Da vu szmrti nezdvojimo. 25. Csiszte nasz pelaj vsze, oh Bog, Po obIadanyi szmrtni mok, Vu ete mira vrt eduok. 26. Vszem vandrajocsim vu prahi, Daj v-tvojem bo’zanszkom sztrahi Setiivati k- dike trahi. Nota: Den velike szrditoszti. Q-| maodhaja pa sz-tiihine Dnesz eden ^ * vandrar piisztine, Prek na bog- si dom viszine. 2. Neszmo ga tak ’ze v-nyegov grob, Gde de, kak szprhlivoszti rob, On do csasza csrvov porob. 3. Naj szi szpi tam v-tihom miri, Po ’zitka tu’zni viheri, Na dnevov szvoji veeseri. 4. Zbudi pa sz-praha i nyega, Kakti vernika szvojega, Zmo’zen glasz toga Visnyega. 5. Prek de so po szprhlivoszti On na sztan vecsne bivoszti, I nezrecsene szvet- loszti. 7 146 Mrtvecsne zmeszne peszmi. 6. Tam sze vjedina z-vernimi V-gosz- podni preminocsimi, I na 'zitek zbiidjenimi. 7 . Vsze, ka gaje tu te’zi!o, Szrdcze nyegvo boleznilo, Ino dušo dreszelilo; 8. Vsze za nyim v-prahi osztane, Gda on z-dikov gorisztane, I pred goszpod- nom posztane. 9. Tamnyemi, prek szprhlfvoszti, Va ’z]'tki nemrtelnoszti, Žide szuncze popol- noszli. 10. Ta za nyim do vszi verni sli, Ki szo k-czili szvojmi prišli, I pri Bogi mi- loszt naisli. — 11. Mi tak, vandrajocsi v-prahi, Van- drajmo vu bo’zem sztrahi; Da sztan ma¬ mo v-dike trahi. 12. Ar kakda bi greh lubili, Sz-kim bi dušo pogubili, I nye mir veke zgubili ? 13. Ka za haszek nam da vesz szvet, Gda nam vgaszne ’zitka poszvet, Csi szmo potepli dike czvet? — 14. Jaj! ~ lehnejo vsza, kak megla, I oszkrunyene robe zla Vr’zejo na mantre pekl^. 15. Li prava bogabojaznoszt Da vme- rajocsim viipaznoszt, I na den szodni mi- rovnoszt. — 16. Bogi tak poszvetmo ’zitek, Da nam, Pohranenye mrtveczov razlocsni. 147 na te kratki hipek, V-nebi da vecsni pre¬ bitek, * * * 17. Y-grobi, k-kim zda prihajamo, Mocsen nagib nahajamo, Da sze v-do- brom narajamo. 18. Ysze nasz ma nyi nocs po’zreti; Vszi szmo priszpodobni k-czveti: Vszem je szlobod dati szveti. 19. Ta hiti sztarecz y-szlaboszti; Ta junak v-czvetki mladoszti; Ta dete vu gingavoszti. 20. Tii sze sztalis da szirmaki, Pogla- vnikiite’zaki; Ar szo tu vszi, vszi ednaki. 21. Znajocsi tak, ka bos vkiipsztrt, Mrtelen, szpravlaj sze v-te vrt; Naj te v-zle vonevszecse szmrt. 22. Szlu’zi Bogi v-’zitka szvetsztvi, Naj tal mas v-dike kralevsztvi, V-diis zvelicsani bla’zensztvi. c J Pri pokopi. (Ednoga tela.) Nota: Poidmo, telo pokapajmo. o a polo’zmo ’ze vu kmicsni grob Pla- csen ete szmrti porob; Naj szi 7 * 148 Mrtvecsne zmeszne peszmi. pocsiva na czili Vu zemle maternom krili. 2. Eti prali sz-prahom posztane; Ali ednok gorisztane, I vu opravi szvetloszti Idti ma na sztan vecsnoszti. 3. Vi, ki nyega zda zgubite, Ka sze dvojecs’zalosztite? —Vem ga pagori- naidete, Gda odtecz za nyim poidete. 4. Naj szi ide, po viheri, On ta k-tak ’zelnomi miri. —Zemla! v-tvojem tihom krili Daj nyemi sztanek veszeli. 5. Grobi, vi v-diki czvetite! — Vi pa, szlapi, obnemite! Ar tii on sereg pocsi¬ va, Koga Bog z-desznov zakriva. 6. Te vaudrar de, toti, vas rob; Ali ne vecsen vas porob: Ar i nvega bo’za zmo’znoszt Pozdigne na odicsenoszt. 7. I k-nyemi glasz ’zitka zide, Gda Bog mrtve budit pride, Naj sztane pa odi- cseni, Naszvetli sztan dus blaženi. 8. Nihajmo tak dvojuvauye, I memo sztalno viipanye, Ka sze ’z-nyim tam vkiipnaidemo, Gda tii, kak szuncze zai¬ demo. — 9. Duh grobov! tvoje dike trak Obszi- jaj szmrtne nocsi mrak, I szveti po nye temnoszti Idocsim na sztan vecsnoszti. Pohranenje mrtveczov razlocsni. 149 Na prednyo noto. QO ^zpravmo v-grob to mrtvo telo, jy a mi ' ra tiho posztelo; Ar je nyega pokopanye Bo’ze modroszti szkon- csanye. 2. Prah je ono; prah posztane: Ali v-grobi neosztane, Nego sze, na kratki hipek, Zbudi pa na novi ’zitek. 3. Tu, cslovek, szvetszko nesztalnoszt Preszamnaj i blodno jalnoszt: Na vnogi jaj, trud i viher Sze ti grozi szkradnyi vecser. 4. Vremen nevedocs odtecse, i szmrt nasz vsze, vsze vdvszecse; Ar szmo vszi li prah'zivocsi, I, kak tenya, premiuo- csi. 5. Prek grobov nasz csaka vecsnoszt, Gde sze zvaga naša vrednoszt; I kak szmo eti ’ziveli,Taksi najem mo tam meli. 6. Marna je vsza dika zemle, Kak gin- gav czvet i szpar megle; I, ka tam vesz nye kincs vala, Gde li pobo’znoszt vred¬ noszt ma ? — 7. Zbogsaj tak, grešnik, tvojo pot: Bluzi ti je ’zitka goszpod, I, gda nesti- mas, pride on, Naj ti voda pravicze Ion. 8. Zda, gda tii med grobmi sztojis, Szin blodnoszti, kakda dvojis, Ka i ti po etoj poti Mas vecsnoszti idti proti? — 150 Mrtvecsne zmeszne peszmi. 9. Dnesz daj szlobod vszoj rii’znoszti; Dnesz zacsni pot nedu’znoszti: Dokecs priliko mas, szkoznuj; Szpravlaj sze k- szmrti — verosztuj! — 10. Velki szodecz! tvoj szveti glasz Budi z-szna batrivnoszti nasz: Ti daj, na szveto ’zivlenye, Vszem bla’zeno premi- nenje. Dve, ali vecs tel. Na is-zlo noto. 13 iisztimo ’ze v-grob ta tela, Ste- raje tii szmrti sztrelaZ-ednim vdarczom pokoszila, Ino v-prah, pepel pobila. 2. Szmrt je vu nyi kraliivala, Dokecs szo tii potiivala; Nye szo tak pokorna bidti, I na nye glasz mogla idti. 3. Ali nye glasz je bo’za mdcs: Ne nam je tak grozna nye nocs, Csi taki dva, tri, ali vecs Orani nye viherni mecs. 4. Vem ona li sator zruši: Kakda bi škodila duši, Stera je bo’ze bivoszti, I ne podvr’z szprhlivoszti. 5. Csi vsze drugo prah posztane; Duh nemrtelen osztane, I z-szpomenkom ti ze- melszki ’Zive v-dr’zelaj nebeszki. 6. Szveti nam i to viipanye, Ka, na Pohranenye mrtveczov razlocsni. 151 kratko pocsivanye, I prah nas pa z-groba zide, 1 na vecsni ’zitek pride. 7. Ednok tak i eta tela Sz-praha szta- nejo pa czela, I z-grobov kmicsne temno- szti Sla bodo na sztan vecsnoszti. 8. Nihajmo je tak vu miri Pocsivati po viheri Med vandrari pobo’znimi* — Mir bo’zi bojdi nad nyimi!!! — 2 . Pobo’zno premislavanye na czintori. Nota: Zaka sze 'zaloszlis, oh ma duša! Q K tfodte, szpoznajte, szveta potni- czi, Ka szte i vi vszi szmrti vozniczi, Ki zda tii sztojite: Od mrtvi, ki prah klacsite, Sze ’zitka vrednoszt nav- csite. 2. Ovo, — pred vami je grob odpreti, i Steri mrtvecza hiti po’zreti, Naj ga sz- prahom zgliha; Na koga drevenom teli Sze bliszcsi zda d’zund’z szkuz vreli. 3. Jaj! —povehnes i ti, kak gingav czvet; Zaman szi obecses dugo vrszt let, Stogodi szi, oh prah! —Lehko escse pred vecserom Zaszpis med szmrtnim viherom! 4. Neresi szmrti zmo’znoga zmo’znoszt, i Niti vbogoga szrdcza pobo’znoszt: Nye 152 Mrtvecsne zmeszne peszmi. szlap vsze podera; I koga ona vovszecse, Pred sztolecz szodcza ga vlecse. 5. Zhod ino zahod po etoj poti Ide pra- vicsnoj vecsnoszti proti, Trden racsun davat, Gde sze poleg hodbe ludi Razszo- di sors dobri, hudi, 6. Kakda hi sze tak k-szveti pridru’zo ? — Kak bi raj grehi, kak Bogi szlu’zo? — Ah! — zbudi sze ze-szna! — Najem greha je —vecsna szmrt, I li jakoszt — pot v-’zitka vrt. 7 ♦ Dnesz, dnesz sze hiti k-Bogi vrno- ti; Dnesz sztopi z-greha viherne poti, Prek'na sztezo szvetsztva: Ar lehko dnesz vzemes konecz, I — pred dvermi ti je szodecz! — 8. Oh Bog! eti, vu czintora prahi, Nasz vesi ’ziveti vu tvojem sztrahi; Da, esi dnesz zaszpimo, Telo v-zemli naide po¬ koj , Duša pa v-diki sztanek szvoj. Na lasztivno noto. 0^1 Tknevi preidocs, nedovedno szmrt ^ * pride. Vremen teese: hip za hipom odide. — Sto zna, gda ga szila szmrtna obide? 2. Vsze travieze po vremeni szehnejo; Pobo’zno pemiszlavanye na czintori. 153 Lepe ro’ze i viole vehnejo: Vsze dobro¬ te zemle, kak szpar, lehnejo. 3. Krepko zvirje, lepe fticze preidejo; Mocsno drevje, rodne vehke szehnejo: Zid, pecsine po leti v-prah szpadnejo. ' 4. Gemant kamen, szvetli kristal ra¬ zide, Gda i nyemi vremen nyegovo pri¬ de: Vretin ’zila z-csaszom vszehne ipre- i ide. 5. Visziki zrak sze, kako voszk, raz¬ topi. Vsze, ka ’zive, v-narocsaj szmrti zaszpi: Vsze zemelszko sze v-grob nicse- sza vtopi. 6. I tvoj sator, oh szin praha, de zru¬ šen : Bojdi szi bar ti proszli, ali zvisen; Idti moreš, —szpadaj tvoj ti je gviisen! 7 . I donok sze ti, oh szrdcze neverno, Neszaszis v-zle plavati tak odurno, I ne- paszcsis Bogi szlu’ziti verno! 8. Jeli neznas, ka sze vszi pogubijo, Gda, kak pleve, v-vecsnom planini zgo¬ rijo, Ki szi dušo z-blatom grelia kvari¬ jo?! — 9. Ah! — zbudi sze ednok z-szmrfno¬ ga tamna: Vr’zi z-szebe bremen gresno- ga kamna; Da sze ogneš pekla groznoga planina. 10 . Szlisaj napre, kak de neba skripa- 7 t 154 Mrtvecsne zmeszne peszmi. la, I natura v-prelamanyi trupala! — Tak de zemla pod tebom vkiipkapala! — 11. Erczi, blaznik: „jaj meni, zvod- jenomi, I v-tak grozno pogiibel vtonge- nomil — Sto mi zmore, na juj oszod- jenorni?!“ — 12. Zmore sze ti, csi sze scses szpo- koriti! Grob te naj vesi v-bo’zem sztrahi hoditi: Tak mas ednok v-milosesi tal do¬ bi i. Nota: Prah szi, cslovek, i dobro %nas. Ow IZebzuj, oh cslovek, gde sztojis! ® — Lehko dvojis, Ka bi tti bio i tvoj sztan? —Tak je! — i tebi, szmrti rob, Je kmiesni grob, Kak czil dnevov vozravnan! 2. Vidiš, ka sze v-nyega piiszti, Ki je, kak ti, Vandrao sztezo marnoszti! — Hah! — esuj, esuj, kak skrinya skriple, Grudje triiple V-nyega groznoj skrovno- szti! — 3. Sztani pri tom meszti v-sztrahi, I v- tel prahi Csini pokoro, vandrar! Miszli: „mene, i vszakoga, Kak dnesz toga, V- to kamro szrdni jamar ! ! 4. Vszi, vszi szkoznujte tu sz-timi Szkuzecsimi, Ki szte eti nazoesi; Vszi 7 tt r Pobo’zno premiszlavanye na csintori. 155 dajte blagoszlov z-szrdcza Na mrtvecza, Ki sze zda od vasz locsi. 5. 1 vi mate po toj poti Idti proti Szod- bi velke veesnoszti: Tu nihate kincs i blago, Tu vsze drago, Kak dar žele mar- , noszti, 6. Tli sze potepe lepi czvet, Kak ru’z- na sznet; Korona v-blato szpadne: Tii sze prijaznivi obraz, I gingav zrasz Ocsim vecs nedopadne. 7. Jaj nyemi, ki sze v-ta marna, Du¬ ši kvarna Nesztrszne ves z vtoniti! Ar ge¬ to sze v-szmrtnoj szlavi Od nyi szpravi; Na ka sze ma szloniti? 8. Vu szmrti je li on szrecsen, Ki szi vecsen Kincs szpravi v-etom ’zitki: Osz- tane szpomenek nyegov, I blagoszlov Ocse vzeme tam v-diki, — 9. Vandrajte tak, oh potniczi, Yu pra- viczi, ’Zivte vu pobo’znoszti; Szlu’zte goszpodni z-vrelosztjov, I z-vernosztjov Szkoncsajte pot du’znoszti. 10. Tak, csi povehnete, kak czvet, I maren szvet Osztavite v-nagloszti, Te¬ lo v-zemli naide pokoj, Duh pa sztan szvoj Tam v-nebeszkoj szvetloszti. 156 Mrtvecsne zmeszne peszmi. Poszvetsenye czintora. Nota: Vremen Cecse, i k-grobi. — dd ^Jzveti, szveti szo grobi Vsze v- j ezus i preminocsi! — Ne szo ’ze groze robi Verni v-nyi pocsivajdcsi: Szija i v-nyitemnosztiTrak bla’zene vecs- noszti. 2. V-grobi szi pocsinejoOcTzitka opra- vicz Tnogi Vszi, ki vopreminejo Vu ja- koszti i vu Bogi: Tam sze vzeme ’z-nyi bremen, Gela preteese nyi vremen. 3. V-grobi henya pihati Vderjajocsi szlap vihera, Ino zaesne szijati Trak nez- burkanoga mira: Tam po noesi ’zaloszti Szveti zorja radoszti. 4. Vu grobi sze pravieza Koronujez- obladnosztjov, I ospota krivieza, Z-ha- miesiov i blaznosztjov: Tam sze zviszi nedu’znoszt, I szpadne vszaka ru’znoszt. 5. V-grobi zgubi škode mocs Nagib za- domesztsavanya, I zakrije vecsna nocs Naklonoszt ogrizavanya: On jesztan mi- rovnoszti I meszto batrivnoszti. 6. V-grobi sze szkuze vdovicz Naveke dolizbrisejo, Ino jaji sziroticz V-knige ’zitka zapišejo: On je ran bolezni vraes, I vsze veren varivacs. Pobo’zno premislavanye na czintori. 157 7. V-grobi sze bliszcsi poszvet, Ste- ri z-dola mrtelnoszti Ka’ze pot na novi szvet Bla’zene nemrtelnoszti, Gde vsze verne delavcze Csaka najem pravicze. — 8. Szrdcsno tak setuj k-czili, Truden • vandrar, poviheri: Naides sztan v-gro- ba krili, Gde szi odehnes vu miri: Tam ti z-licz tvoji vesz znoj Dolizbrise ocsa tvoj. 9. Žide, zide k-vszem edndk Glasz mrtve zbiidjavajocsi, I vo deje pelao Bog Sz-tihoga szna grobov nocsi, Na novi, szvetli’zitek, I bla’zeni prebitek. — 10. Y-prahi tak poniznoszti Te moli¬ mo, vecsna zmo’znoszt, Ka nam i v-szprh- livoszti Szvetiti das mocsno gviisnoszt Duše nemrtelnoszti, I vecsne veszelno- szti. 11. Oh! — szpravi vkiip sereg tvoj V- etoj ovcsarniczi mira, Naj v’ziva tihi po¬ koj Tii po zburkanyi vihera; Dokecs ga zdignes sz-praha Na sztan visnoga tra- ha!!! — ,r'' KI ■ tUr 158 Nadavek. ladavek. Szlobod mrtveczov. Nota: Zapovedao je Augustus czaszar. Tllacsna szrdcza, vandrarje ’zivocsi! Ovo, mrtvecz pred nami boddcsi, Koga je vopozvao’zitka goszpod, Etak jemle od vasz szvojo szlobod: 2. Pretekla je dnevov moji mera, I vdarila mi je szkradnya vora: Tiijehi- pek, v-kom od moji szirot Idti morem, na tel veliko pot., 3* K-vam sze tak ’ze obrnem, liibleni! Razmite recs vuszt moji dreveni, —Vam na zalog moje liibeznoszti, I szladki trost v-szrdcza boleznoszti. Od m&za. 4. Zbogom, tivdris moj, drago szrd- cze! Placsa mrak je zakrio tvoje szun- cze; Arje henyao najni lepi ’zitek, I je- dinsztva veszeli prebitek. 5. Jaj! — naveke sze je til sztrgalo Med nama tak veliko vezalo! — Szam szi osztao, — szam na ’zitka poti, Szam bos vandrao v-szkuzaj czili proti. Szlobod mrtveczov 159 6. Ali bojdi ocse szveia vola! —Nje¬ gov dar je — radoszt i nevola: On, ki ti dnesz szkuz pehar piti da, On ti ga ’ze viitro vtisati zna. 7. Vtisaj ti ga, vtisaj onnaszkori; I vzemi te ednok k-meni gori, Na csiszte radoszti puno vecsnoszt, Gde korona csaka tvojo vernoszt. Od ’žene 8. Zbogom, lublena tivarisicza, V- globoki placs vtonyena vdovicza! Kiszi meni z-szrdcza verna bila, Dokecsszva sze tu vkiip veszelila. 9. Doli ti je zruso szmrten szever Vii- panya i trosta eden szteber: V-prahi le’zi ’ze korona tvoja, I sztan tvoj je, —sztan szkuz, ino boja. 10. Ali nezdvoj vu szrdcza britkoszti, Nejocsi! — ar’zive Bog miloszti, Kije vsze osztavleni branitel, I vsze vbogi ocsa i branitel. 11. On koronuj tvojo sztalno vernoszt, Tvoje szkuze, i csiszto liibeznoszt: Tii veszelo vcsini sztavo tvojo, 1 vzemi te tam v-miloscso szvojo. 160 Nadavek. Od ocse. 12. Zbogom, zbogom, dragi roditel moj! Osztavi te liibleni otrok tvoj; Rano vgaszne meni ’zitka poszvet, I ’z-nyim lehne tvoja dika, kak czvet. 13. Ali postuj i til tanacs bo’zi, I vii- panye li vu nyem polo’zi, Koga szodbe szo neprebrodjene, I vsze poti tak nepo- hodjene. 14. Na bogsi dom idem jasz od tebe, Med blažene duše, nasztannebe, Gde me ednok on vecsni ocsa pa Narocsam tvojim v-diki nazada. 15. Vzemi zalog zahvalnoszti moje, Za aldove verne szkrbi tvoje: Povrni ti Bog telike trude, I za mene szkusene dni hude. Od matere. 16. Zbogom i ti, draga rodjenicza J —• Ah! — potop szkuz ti obleva licza, Ka ti je nemile szmrti szila Z-menom vesz kincs v-kmicsni grob vtonila. 17. Zaislo je veszelja tvojga szun- cze.—Alinezdvoj, —nezdvoj, drago szrdcze! Csi gli tii povehne tvoj lepi czvet, Lepše ti ga nazada dike szvet. — Szlobod mrtveczov. 161 18. Vtisaj ti’ze Bog tvojo bolezen, I alduj te za vrelo lubezen, Z-sterov szi me tak szkrbno var vala, Nadajala, ino opravlala. Od vekse decze. 19. Zbogom ’ze liiblena moja deczal Vi, najdragsi kincsi mojga szrdcza! Ah jaj! kak me szrdcze za vasz boli, Ki szte moj trost i korona bili! 20. Alduj vasz Bog z-vecsnov szmile- nosztjov, Ki szte mi sz-tak vrelov liibez- nosztjov Yu vszem dobrom po voli hodili, I bremen te’zkocs mi lehkotili. 21. On vam vtisaj vase britke szkuze, I tak ravnaj vu vszem vase szteze, Da, na czili pobo’zue vernoszti, Naidete sztan v-bla’zenoj vecsnoszti. Od mense decze. 22. Zbogom i vi, mile sziroticze! Ki ’ze, kak raztepene ovcsicze, Blodite po ’zitka temni sztezaj, I plavate v-jajabrit- ki szkuzaj. 23. Zaislo vam je, zaislo mira szuncze: Globoko szpi ’ze to verno szrdcze, Na 162 Nadavek, sterom szte tiho pocsivali, Ino ’zitka bla- 'zensztvo vVivali. 24. Ali csi szte gli takosztavleni; Tam pri Bogi szte ne pozableni: On vasz lubi, i, kak mili ocsa, Vzeti scse vasz na szvo- ja narocsa. 25. Oh! — bojdte vszi nyemi porocse- ni, I nyegovoj diki odlocseni: On vasz v-dusi, v-teli blagoszlovi, Ina koncziv- orszag szvoj pozovi. Od rodbine. 26. Zbogom moja rodbina, draga krv! Jaj! — menije nemile szmrti csrv Sztr- gao ’zitka ’zile, opuszto czvet, I tak vgaszo nyega dragi poszvet. 27. Henya ’ze med nami sztan jedin- sztva; Razmetan je zavezek bratiusztva: A’ osztanejo liibezni dela, Stera do brez’ koncza vrednoszt mela. 28. Szklenoti scsem vu szrdcze zahval¬ no I jasz vašo liibezen tak sztalno; I pro- szo bom blagoszlov vecsnoszti Na vasz vsze, za aldove vernoszti. 29. Odpusztite mi ’ze pregresenye, Da lehko bo moje taidenye, Kama i vasz vsze pricsakam ednok, Gde nasz pa vje- dina, i zviszi Bog. Szlobod mrtveczov. 163 Od ’ zldhte . 30. Zbogom, ’zluhta, blf znya i dales- nya! Znam, placsna je i vam vtira dnes- nya, V-steroj od vasz tak liibleno szrdcze Idti more prek na szvet pravicze. 31. Dragi, lepi je bio nas prebitek, Dokecs je czveo med vami moj ’zitek: Ali — jaj! — czvet nyega je povehno, I ’z-nyim vred je zavezek nas lelino. 32. Koronuj ’ze Bog tii vašo vernoszt, I meni prikazano liibeznoszt; Ednok vasz pa, po tom marnom ’zitki, Odicsi vsze v- nebeszkom prebitki. Od botrine. 33. Zbogom i vi, predraga botrina! Rani i vasz, znam, moja trobin%; Arje eti, po szmrtnoj b ol e zn i^TTonecz vr’zen ’ze nasoj liibezni. 34. Dugo szmo sze tii vkup veszelili, I liibezni zalog szi delili; Ali — jaj! — dnesz nam je eta radoszt Premenyena na globoko ’zaloszt. 35. Povrni Bog i vam vszo dobroto, Z-sterov szte mi bili na lehkoto; Vcsini tii pot vašo vu vszem szrecsno, I daj vam tam dike radoszt vecsno. 164 Nadavek. Szlobod mrtveczov. Od szdszedov. 36. Zbogom i vi szoszedje pobo’zni! Ki szte z-menom bili eti zlo’zni, I mene po vasi vreli trudi Zmagali vu dnevi dobri, hudi. 37. Vzemte zalog moje zahvalnoszti, Za nagib tak pobo’zne sztalnoszti; Za stero vasz ocsa szmilenoszti Koronuj tu, i tam vu vecsnoszti. Od vsze poprek. 38. Zbogom, verni prijatelje, znanczi! Zbogom, vszi pobo’zni krsztseniczi! Ki szte mene tu z-szrdczalubili, I v-betegi mojem mi dvorili* 39. Zbogom, ki szte mi grob moj ko¬ pali, I, ki te me odtecz szprevajali! — Blagoszlov i mir bo’zi boj z-vami, I ze— vszemi vernimi dušami. * * * 40. Szprevodte ’ze, dobre duše prah moj V-mira ograd, na tak’zelen pokoj; Naj szi tam vu goszpodni tiho szpi, Do- kecs sze nalepsi ’zitek zbiidi!! Kazacs Peszem. A. Ah! — kak hitro ino bisztro Ah! — kak mirovno pocsivate Ah! — kak nepohodjene . Ah! — nas zemelszki 'zitek B. Bisztro nam tecsejo dnevi Bivoszti moje tal krhkocsi Bog! kelko dvojecsi Bog! ti szi sziroticz ocsa c. Csi v-dobrom djanyi pomenkavam Cslovek! csi sze z-Bogom boriš . Cslovek! ka sze sztrasis szmrti? Cslovek! premiszli, ka je tvoj D. Dnevi preidocs, nedovedno Doli szi djao ’ze cseszt tvojo E. Ednok, gda dolisztecse liipek Ednok sze i mi', v-szmrti G. Gda me szmrtna nocs obvzeme Gizda sze cslovek 'zivocsi Goszpodne! li ti' znaš konecz moj Pesnem. . 22 . . 42. . 63. . 46. . 18. . 6 . . 45. . 50. . 37. - 72. . 13. . 69. . 86 . . 61. . 35. . 5. . 28. . 15. . 17. i 166 Kazacs Peszem. 1€8 Kazacs Peszem. Szpravmo v-grob to imrtvo telo Szveti szodecz! ti v-praviczi Szveti, szveti szo grobi . V T. . ; Pesnem. . 83. . 38. . 88 . i- I