S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Sprejet občinski proračun za leto 1972 Po razpravi na zborih volilcev, z delegati krajevnih skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah je občinska skupščina na seji 16. marca sprejela proračun za letošnje leto. Dohodki občinskega proračuna bodo letos znašali 13,1 milijona din, prav toliko bo tudi izdatkov. Sestavljal« predloga niso imeli lahkega dela, saj je bilo zahtevkov od posameznih proračunskih porabnikov skoraj še enkrat več, kot je bilo lani porabljenih proračunskih sredstev. Glede na predlog, kije bil v javni razpravi, so bila na račun tekoče rezerve povečana sredstva za krajevno skupnost Tunjice (15.000 din), s tem, da bodo za cesto Vrhovje-Sidraž uporabili sredstva rezervnega sklada, ki so bila nakazna krajevni skupnosti Tunjice za odpravo posledic zemeljskega plazu. Za gradnjo vodovoda v Gradišču (KS Šmartno) je bilo odobreno 8000 din. Za delovanje mladinskega kluba, ki bo v kratkem odprt in za ostalo dejavnost ZMS, so odborniki odobrili dodatnih 11.500 din. Za 6500 din so povečali tudi dotacijo za izdajanje Kamniškega občana. Več o proračunu v ostalih prispevkih! KAMNIŠKI OBČAN GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO XI.. ST. 3 MAREC 1972 50 PAR .i OLKLORNA SKUPINA IZ KAMNIŠKE BISTRICE JE LANI Z NARODNIMI PLESI GOSTOVALA V MNOGIH KRAJIH DOMA IN TUDI V TUJINI. ,, NAŠA SLIKA JE Z LANSKEGA FOLKLORNEGA TEKMOVANJA V ZAGREBU. O OBČNEM ZBORU TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIŠKA £ BISTRICA POROČAMO NA 6. STRANI iti RAZŠIRJENA SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OBČINSKE KONFERENCE SZDL 0 RAZVOJU OBČINE V LETU 1972 * t * \ * * * * * 4 ZA HITREJŠI GOSPODARSKI RAZVOJ TUHINJSKE DOLINE Izhodišče predloga resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik v letu 1972 so postavljena v okvir stabilizacijskih programov in ukrepov ter slonijo na programskih izhodiščih, ki jih je SZDL sprejela ob skupščinskih volitvah 1969. Težišče dokumenta je pripomoček k umirjenejšemu porastu proizvodnje in vsklajeni osebni splošni in kolektivni porabi, ki naj narašča počasneje kot družbeni proizvod. Taka je bila poglavitna ugotovitev razširjene seje izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki so se je udeležili tudi republiški poslanci. Glede na sorazmerno velike investicije, ki so bile dokončane v naši industriji (Stol, Tovarna usnja itd.) lani, je pričakovati, da bo letos realni družbeni proizvod porasel za več kot 7 %, kot predvideva predlog. OB LETOŠNJEM DNEVU ŽENA SO OBČINSKE KONFERENCE SZDL GORENJSKIH OBClN PRIPRAVILE NA BLEDU SREČANJE DRUŽBENIH DELAVK IN AKTIVISTK. NA SLIKI: UDELEŽENKE SREČANJA IZ NAŠE OBClNE SO OBISKALI. TUDI GROBIŠČE TALCEV V BEGUNJAH Izvršni odbor predlaga, naj bi občinska skupščina podprla prizadevanja nekaterih industrijskih podjetij, ki nameravajo z ustanovitvijo industrijskih obratov v Tuhinjski dolini pomagati k gospodarskemu razvoju tega predela naše občine. Industrija pohištva Stol namerava skupaj z Mizarasko delavnico v Motniku postaviti nov obrat za koopera-cijsko proizvodnjo polizdelkov. Tudi v Tovarni usnja razmišljajo o tem, da bi morda v Špitaliču v eni izmed obstoječih zgradb odprli delavnico za usnjeno konfekcijo. Take pobude so toplo pozdravili vsi volilci na nedavnih zborih volilcev v tem predelu. V resoluciji naj bi dali tudi močnejši poudarek razvoju kamniške trgovine. V tem smislu je treba podpreti prizadevanja trgovskega podjetja Koč na, ki bo letos zgradilo oziroma pridobilo okrog 2700 kvadratnih metrov novih trgovskih prostorov. Posebno skrb zahteva tudi oblikovanje in izvanjanje programa gradnje stanovanj v občini. Čimpreje bo treba ustanoviti občinski samoupravni stanovanjski sklad, v katerega bodo po načelu solidarnosti združevala denarna sredstva delovne organizacije in občani. Na tej podlagi bo treba sistematično reševati stanovanjska vprašanja socialno šibkih občanov in družin z gradnjo najemnih stanovanj in podobno. Na področju telesne kulture je treba čimpreje dokončati začete investicije in nadaljevati z uresničevanjem programa razvoja telesne kulture, ki ga je sprejela občinska skupščina marca 1970. industrija pohištva STOL Ikamnikl ODGOVORI VOLILCEM Na zborih volilcev od 26. februarja do 5. marca letos so občani živahno razpravljali o gibanjih gospodarskega in družbenega razvoja v letošnjem letu. V okviru dela krajevnih skupnosti so govorili tudi o krajevnih problemih in naslovili na občinsko skupščino in njene organe več vprašanj, pripomb in predlogov. Skupščina je na seji 16. marca zelo podobno obravnavala ta vprašanja in dopolnila predložene odgovore strokovnih služb. V današnji in naslednjih številkah Kamniškega občana bomo te odgovore objavili. Bralce prosimo, da nam pošljejo vsa dodatna vprašanja oziroma pripombe, kijih bodo imeli k odgovorom. LOKE Kaj je s toplim vrelcem na Vasenem? Na predzadnji seji je skupščina sklenila, da se opravijo ustrezne raziskave, občina bo najela kredit 25 milijonov S din iz sklada Borisa Kidriča, 10 milijonov pa bo prispeval kot dotacijo Ljubljanski investicijski zavod. Z raziskavami bodo pričeli v prvi polovici letošnjega leta. Če bodo rezultati raziskave ugodni, ne bo težko najti investitorja za gradnjo toplic, najbližljih Ljubljani. Obširneje smo o tem vrelcu pisali že lani. MOTNIK Prostori za gasilce v zadružnem domu Ni nobenih ovir, da bi gasilsko dništvo v zadružnem domu ne dobilo prostora za svoje potrebe. Izvršiti bo potrebno ustrezen ogled, gasilsko dmštvo pa bi moralo vrniti občini zemljišče, ki si ga je že pridobilo za te namene ob zadružnem domu. Izvršen je že razpis za komisijski ogled. SPIT ALI C Prenos upravljanja zadružnega doma na krajevno skupnost Zadružni dom v Špitaliču se lahko prenese v upravljanje krajevne skupnosti. Za to dodelitev pa je potreben predhodni komisijski ogled, katerega bodo izvedle pristojne službe. GODI C Napeljava telefona Napeljava telefona telefonskim naročnikom v Godič bo možna v mesecu avgustu ali septembru letos. Telefonski kabel je že položen, v tem času pa montirajo novo telefonsko centralo na pošti Kamnik. Občani naj svoje želje o napeljavi telefona čimprej prijavijo pri pošti Kamnik. KOMENDA Postavitev prometnih znakov Na križišču cest pred kulturnim domom je prometna signalizacija urejena. Vsi potrebni prometni znaki so postavljeni. Morda bi bilo potrebno postaviti le krajevne smerokaze. O tem se bo komisija za urejanje prometne signalizacije pogovorila s predstavniki krajevne skupnosti. ŠMARCA Namestitev čistilnih naprav v „Menini", Svitu in Stolu Vsi industrijski objekti morajo imeti (skladno z zakonom) v letošnjem letu nameščene čistilne naprave na dimnikih, za kar so bile v večini primerov izdane odločbe o namestitvi teh naprav. Turistično društvo Kamnik bo v sodelovanju s Turističnima društvoma Kamniška Bistrica in Motnik tudi letos od 15. aprila do 30. maja ORGANIZIRALO MESEC VARSTVA OKOLJA, ČISTOČE IN REDA Podrobna navodila bo društvo pravočasno objavilo. Turistično društvo Kamnik IZ NAŠIH K RAJ EV IZ MOTNIKA POROČAJO RAZGIBANO DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI Svet krajevne skupnosti v Motniku smo zaprosili, naj nam na kratko oriše delo skupnosti v lanskem letu in načrte za letos. Radi so se odzvali našemu povabilu in nam poslali zapis, ki ga objavljamo. Prav bi bilo, če bi se oglasili tudi drugi sveti KS in preko Kamniškega občana obvestili širši krog občanov v delu in problemih v svoji krajevni skupnosti. Pa poglejmo najprej, s čim se ubadajo občani v motniški krajevni skupnosti, v skupnosti, kije od našega občinskega središča najbolj oddaljena: V maju 1971 je z nenadno smrtjo bivšega predsednika Zdravka HRIBOVSKA nastala vrzel v vodstvu KS MOTNI K. Mesto predsednika skupnosti je prevzel član odbora Jože KRIVEC. Začeto delo v letu 1971 je vseeno precej uspešno steklo, Prebivalstvo dela kamniške občine leta 1819 Bred poldrugim stoletjem, točno leta 1819, je mesto Kamnik obsegalo najožji mestni del s predmestji Sutna, Graben, Podgora in Novi trg. Zraven so šteli še Perovo, Zaprice in Žale. Na tem prostoru je bilo 227 hiš in 1076 prebivalcev. Trg Motnik je imel 47 hiš in 236 prebivalcev. Navajamo še število hiš in prebivalcev za najpomembnejše vasi, ki so sodile v takratni mekinjski okraj s sedežem v poslopju sedanjega me-kinjskega samostana: Mekinje (40 hiš, 201 prebivalec), Godič (24 h. -197 p.), Gozd (24 h. - 149 p.), Nevlje (24 h. - 119 p.), Vrhpolje 29 h. - 147 p.), Podgorje (52 h. - .193 p.), Volčji potok (37 h. - 190 p.), Velika Lasna (19 h. - 104 p.), Srednja vas (22 h. - 114 p.), Loke (19 h. - 108 p.), Buč (27 h. - 159 p.), Šmartno (20 h. - 107 p.), Zgornji Tuhinj (41 h. - 187 p.), Špitalič (29 h. - 149 p.) in Češnjice (17 h. - 149 p.). predvsem v komunalni ureditvi kraja. Pri KS so ustanovili pokopališko upravo, okrepili pa odbor za vodovodno omrežje. Pokopališka uprava je pričela urejati precej kritično stanje tu-, kajšnjega pokopališča. Uvedli so jedno grobarino za grobove odraslih in otrok, uredili so pokopališka pota in steze, na pokopališče in v mrtvašnico speljali vodo, za mrtvašnico pa kupili večjo mrliško mizo in manjšo mizico. Odbor za vodovodno omrežje je v sporazumu v KS prevzel vse posle v zvezi z vodarino. V okviru občinskega pravilnika o vodovodnem omrežju je izdelan pravilnik, ki je primeren za naše razmere in stanje našega vodovoda. Po sedanjih cenah so prilagojene tudi vodovodne tarife. Oba omenjena samoupravna organa čaka v prihodnje še precej dela, da bo komunalna ureditev primerna za izgled kraja. Krajevna skupnost namerava v letošnjem letu dokončno urediti pokopališče, dokončati še neke malenkosti pri vodovodu, posuti z gramozom novo cesto iz Motnika preko Strmeča, ki povezuje Tuhinjsko dolino in cesto I. reda v Cmem grabnu. Pomagati pa hoče skupnost tudi pri delu SZDL, pri organiziranju splošnega ljudskega odpora in pri izobraževanju gasilskega kadra ter ureditvi gasilskih prostorov. Skupni znesek potrebnih sredstev je 11.500. Tudi neka_tere okoliške hiše, ki so brez pitne vode, bodo dobile pri gradnji lastnih vodovodnih napeljav primemo pomoč. Sedanja sredstva iz samoprispevka bodo za vse predvidene izdelke zato zelo pičla, saj nam je modernizacija dela Tuhinjske ceste zadnja leta izčrpala velik del sredstev in zato težko pričakujemo dokončanje asfaltiranih del tudi tostran Kozjaka. Z velikim zadovoljstvom pa smo na zadnjem zboru volivcev slišali poročilo o nameri, da bi povečali obrat in število delavstva v domači mizarski delavnici. Tako bi končno le zavrli odhajanje in selitev mladih ljudi v druge kraje in tudi domači standard se bo brez dvoma precej dvignil. Mladim ljudem tako ne bi bilo treba iskati zaslužka in kruha zunaj kraja, kar se je doslej dogajalo že vsa leta po drugi vojni v takem obsegii, da je danes doma mladine že zelo malo, tako da so domača društva in organizacije že v veliki zadregi ob raznih prireditvah, ker za tako delo doma ni zadosti ljudi, medtem ko je kraj v teh letih prispeval za poklice v drugih krajin znatno šte^" vilo izobražencev, saj so iz našega kraja na raznih službenih mestih mladi ljudje, kot: zdrav- niki, inženirji, profesorji, razni tehniki itd. Katastrofalno je pri nas tudi, število naravnega prirastka, če primerjamo število šoloobveznih otrok iz leta 1930/35 s šte vilom sedanjih otrok. Upajmo, da se bo z razvojem kraja in domačega industrijske' ga obrata to stanje vsaj za silo uredilo, sicer je vprašanje obsto ja Motnika v nekaj desetletjih prav zastrašujoče vprašanje. J. K šPITALIč: OSEMNAJST KUHARIC Pred dnevi so v Špitaliču končali štirinajstdnevni kuharski tečaj, ki ga je na pobudo krajevne organizacije SZDL pripravila kamniška delavska univerza. V dvoranici zadružnega doma, kjer imajo sicer sestanke organizacij in kulturne prireditve, so postavili tri štedilnike, enega na plin, drugega električnega in tretjega na trdo gorivo. Pod skrbnim strokovnim vodstvom se je v tem prostoru sukalo okrog ponev in loncev vsak dan osemnajst Špitaličank. Najmlajša je bila stara petnajst let, najstarejša pa 49 let. ,.Vselej prav pride, kadarkoli se kaj naučiš," so utemeljevale svojo udeležbo na tečaju starejše udeleženke, ki so bile sicer v manjšini. Ob zaključku tečaja so nove kuharice pripravile pokušino svojih izdelkov. Moramo reči, da so dišeče torte, potice, narezki in druge dobrote, ki so bile tudi okusno aranžirane, pritegnile slehernega obiskovalca. Seveda so bili na pokušino povabljeni tudi možje in fantje udeleženk. Eden izmed njih je hudomušno pripomnil: ,,Če boste odslej res tako dobro kif-hale, potem nam šole ne bo nihče ukinjal. Zgraditi bomo morali še eno . . ." Udeleženke tečaja so se posebej zahvalile krajevni organizaciji SZDL in krajevni skupnosti, ki sta tudi materialno podprli uspešen zaključek tečaja. Še posebno zahvalo pa so izrekle kuharski učiteljici Ocepkovi. PONOSNE NA SVOJE KUHARSKO ZNANJE SO SE ŠPITALIŠKE ŽENE IN DEKLETA ZBRALE ZA BOGATO OBLOŽENO MIZO SVOJIH IZDELKOV OTVORITEV KLUBA UPOKOJENCEV V KAMNIKU Dolgoletne želje kamniških upokojencev so sedaj delno izpolnjene. Društvo upokojencev v Kamniku je po dolgoletnih prizadevanjih dobilo primeren prostor za svoj klub, katerega otvoritev je bila 1. marca. Klub je v PRIJETNO VZDUŠJE V KOJENCEV KLUBSKIH PROSTORIH KAMNIŠKIH UPO- Kolodvorski ulici 5, v prejšnjem gostišču pri Marjanci. K svečani otvoritvi so bili povabljeni najvidnejši predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Predsednik Društva upokojencev Anton Korbar je pri otvoritvi najprej ?ozdravil navzoče goste, med njimi predsednika občine Vinka Gobca, aneza Malaša, preds, obč. sindikatov, republiškega poslanca Franca Svetelja in vse navzoče upokojence. V pozdravnem nagovoru se je predsednik zahvalil predsedniku občine in vsemu občinskemu, odboru ter drugim družbenim funkcionarjem, ki so z uvidevnostjo in razumevanjem pomagali, da je Društvo upokojencev dobilo toliko zaželene in potrebne prostore. Vinko Gobec se je v svojem imenu in v imenu odbora skupščine občine zahvalil za pozdrav in tople besede. Zaželel je Društvu upokojencev in vsem upokojencem v kamniški občini mnogo uspeha in veliko zadovoljstva. Poudaril je, da so imeli upokojenci vselej razumevanje tudi za občinske in druge družbene zadeve, in veruje, da bodo tudi v prihodnje taki ostali. Ob tem je dal predsedniku upokojencev listino o prodaji lokala upokojencem v brezplačno upravljanje. Naše slavje je počastila s svojim petjem tudi večja skupina pevcev — članov pevskega društva Lira, ter Božo Matičič s svojima otrokoma, ki sta na violinah zaigrala nekaj skladb in bila nagrajena z navdušenim aplavzom. Božo pa je s svojo harmoniko še dolgo v noč razveseljeval vso družbo. Se v poznih urah je bilo veselo in živahno. Pesem so sledila pesmi, prepevali so vsi. Tako je minil prvi dan obstoja našega kluba. Ob tej priliki se Društvo upokojencev v Kamniku iskreno zahvaljuje vsem, ki so prispevali k tako lepemu in veselemu praznovanju otvoritve našega kluba. Upokojenci so dobili svoje prostore. Poleg dveh gostinskih sob, kuhinje, SEMINAR ZA MLADE Konec minulega meseca je kamniška Delavska univerza v sodelovanju z občinskim komitejem ZKS Kamnik, občinskim sindikalnim svetom in občinsko konferenco ZMS pripravila tridnevni seminar za mlade družbene delavce naše občine, ki že delajo ali pa se še bodo vključili v našo družbenopolitične in samoupravne skupnosti. Seminar je bil v Bohinju, kar se je morda mnogim zdelo nekam nenavadno, toda vedeti moramo, da v Kamniku za takšne namene nimamo primernega prostora, da je bilo v Bohinju ceneje in laže pritegniti udeležence k sodelovanju in podobno. Da je bil seminar v resnici namenjen samo mladim, potrjuje dejstvo, daje bila poprečna starost udeležencev nekaj več kot 22 let; svoje predstavnike pa so poslale osnovne organizacije Zveze komunistov, sindikatov in mladine predvsem iz delovnih organizacij. Program predavanj je bil nadvsem pester in zanimiv, predavali pa so kam- 11 S SEMINARJA ZA MLADE DRUŽBENE DELAVCE niški javni in družbenopolitični delavci o gospodarskih vprašanjih v občini in pri nas, sedanjem političnem trenutku v svetu, dejavnosti in nalogah družbenopolitičnih organizacijah, o našem družbenopolitičnem sistemu s posebnim poudarkom na novih, prihodnjih oblikah delegatskega sistema; član predsedstva republiške konference ZM pa je spregovoril o organiziranosti in pripravljenosti (tudi mladih) na splošni ljudski odpor. Spregovoril je o nalogah in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij pri sedanjih pripravah, ki jih zahteva naša družbenopolitična ureditev. Seveda pa je bilo potrebno tako kot na vsakem seminarju slišati tudi mnenja udeležencev, saj so v precej živahni razpravi ob koncu seminarja opozorili na nekaj perečih vprašanj, ki zadevajo predvsem odnos mladih do Zveze komunistov, njihov odnos do neposrednega odločanja, možnost njiho--vega vpliva in druga vprašanja. Lahko pa rečem, da so te težave in nezaupljivost do omenjenih problemov pokazali že v anketi, ki so jo izpolnili pred začetkom seminarja. Poglejmo si samo nekaj skromnih podatkov: Kot smo že dejali, je bila povprečna starost petdesetih udeležencev nekaj več kot 22 let, iz odgovorov pa je videti, da mladi radi sodelujejo v družbenopolitičnem delu, vendar jih je skoraj trideset, ki sploh ne sodelujejo v odborih in telesnih organizacijah, skoraj 40 udeležencev je bilo takih, ki niso vključeni v nobene občinske forume, kljub temu, da se večina zanima za delo na področju samoupravljanja. Samo polovica jih pozna delo Zveze komunistov na njihovem območju, skoraj polovica pa jih meni, da ima Zveza komunistov premalo razumevanja za probleme in težave mladih. Ko so govorili o delu mladine, so mnogi menili, da se le posamezniki zanimajo za samoupravljanje v delovnih organizacijah. Ob tem pa menijo, da imajo mladi možnost delovati, tako je menila polovica, kljub temu, da imajo premalo podpore. Nekateri imajo celo občutek, da nimajo dovolj finančne podpore. To so sicer le na grobo strnjeni podatki ankete, najvažnejši, ki pa jasno dokazujejo, da mlade pri nas vse premalo poznamo, upoštevamo, da imajo tudi kot organizacija premalo podpore, želijo si več oblik izobraževanja, predvsem seminarje, razgovore, občasna predavanja ipd. In še nekaj je ob tem treba poudariti: minuli seminarje pomenil, lahko rečemo, začetke sodelovanja družbenopolitičnih organizacij v občini na področju izobraževanja, kar bo najbrž nujno nadaljevati, treba bo najbrž večkrat najti skupni jezik naših družbenopolitičnih organizacij, tudi takrat, ko gre za mladino in za organizacijo mladih na sploh. -ts kleti, ima društvo tu še sobo za pisarno in seje, upravnega odbora. Za stavbo je veliko dvorišče, kjer bo društvo uredilo balinišče in postavilo vrtne mize in klopi, tako da bodo poleti in ob lepem vremenu gostje lahko posedali tudi zunaj. Tudi lega stavbe ustreza vsem željam društva in njenih članov. Stavba je komaj 150 m oddaljena od središča mesta - Titovega trga, obenem pa je h tudi na robu mesta pod Zapricami. Sedaj je gostišče Klub upokojencem odprto od 8. do 20. ure. Točijo vse pijače, zaenkrat pa postrežejo le i hladnimi jedili. Če bi skupina že prej najavila svoj obisk, bi mogli postreč tudi s toplimi jedili. V gostišče vabimo vse naše člane in goste, ki jih bode le-ti pripeljali s seboj. Društvo upokojencem podružnica Kamni! DUPLICA: TEŽNJA PO KUMUNALNI UREDITVI Odbor SZDL in krajevne skupnosti Duplica sta na skupni seji februarja 1972 ugotovila, da bodo sredstva krajevnega samoprispevka tudi v letu 1972 uporabljena le za ureditev pločnika. Pločnik bodo zgradili do križišča, kjer se od glavne ceste odcepi cesta proti Domžalam. Za pločnik so se prebivalci odločili, ker je z vedno večjim prometom tod tudi vse več prometnih nesreč. Z obsežno gradnjo individualnih stanovanjskih hiš od spodnje bencinske črpalke do Duplice pa nastajajo že dokaj pereča vprašanja v zvezi s komunalno ureditvijo. Izgradnja komunalnih objektov namreč močno zaostaja za gradnjo stanovanjskih hiš. Prebivalci čutijo potrebo pa ureditvi cest. Dokončane bi že morale biti ceste, ki jih vsebuje urbanistični načrt za dohode k novo zgrajenim hišam, zelo pereče pa so tudi vpadnice k hišam ob železniški progi. Ob dosedanjih vpadnicah bi morali biti prometni znaki. Prebivalci, ki so se vselili v novo zgrajene hiše, pogosto nimajo urejene preskrbe z vodo in električnih priključkov. Prebivalci tudi niso enotnega mnenja, če odloki občine, kijih le-ta določa za mesto, veljajo tudi za občane, ki bivajo v strnjenem naselju na področju krajevne skupnosti Duplica. Čeprav naj bi odloki veljali tudi za te občane, strokovne služe občine od takega stališča odstopajo. Vsaj primer, da je bil pred kratkim v strnjenem naselju zgrajen hlev, kaže tako. Odbora sta sklenila, da bosta o problemih obvestila strokovne službe občine in da bodo o njih razpravljali na prihodnjem zboru volivcev. m j£ USPELA RAZSTAVA V DOMŽALAH Kulturna skupnost v Domžalah je organizirala razstavo treh do mačih ustvarjalcev na polju lepe umetnosti. V preddverju športn' hale je 13. trn. razstavo odprt predsednik kulturne skupnosti Stan' Habe v navzočnosti velikega števila občinstva. Akad. slikar Danije Fugger je razstavil 15 portretov in več krajin, Tone Ravnikar ljubk risbe zgodovinskih stavb in motivov iz Primorja, Janko Gabrič p: lepe primerke izdelkov iz umetnega kovaštva. Razstava je bil deležna nenavadno velikega obiska in splošnega priznanja raz stavljalcem. Q4 . MAREC 1972 KAMNIŠKI OBČAN DOHCOKiI Davek od osebnega dohodka: 7,343.400 — od osebnega dohodka iz delovnega razmerja 5,069.400 — od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (občinski) 300.000 — od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (republiški) 150.000 od obrti 1,650.000 — od intelektualnih storitev 6.500 — od avtorskih pravic 67.500 ; — od skupnega dohodka občanov 100.000 Prometni in drugi davki 3,900.000 Takse 800.000 Drugi dohodki 96.325 Prenesena sredstva iz prejšnjega leta 960.275 DOHODKI SKUPAJ 13,100.000 IZDATKI Porabljeno 1971 Predvideno 1972 1. Izobraževanje in vzgoja — 32.100 2. Kulturno prosvetna dejavnost 666.237 983.100 3. Socialno skrbstvo 995.891 1,443.900 4. Zdravstveno varstvo 193.927 475.100 5. Komunalna dejavnost 965.190 . 1,317.447 6. Delo državnih organov 4,210.936 5,662.039 7. Narodna obramba 600.000 298.500 8. Dejavnost krajevnih skupnosti 275.245 387.600 9. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 660.500 in društev 476;800 10. Negospodarske investicije 468.431 496.477 11. Gospodarski posegi 337.186 640.994 12. Obveznosti iz preteklega leta 507.876 13. Rezervni sklad 104.822 121.000 14. Nerazporejeni dohodki 1.265 83.366 IZDATKI SKUPAJ 9,295.934 13,100.000 RAZDELITEV SREDSTEV OBČINSKEGA PRORAČUNA V LETU 1972 Predvideno 1972 IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA Posebna osnovna šola Homec KULTURNO-PROSVETNA DEJAVNOST Temeljna kulturna skupnost a) iz proračuna . 401.600 b) odstopljeni rep. dohodki 367.000 c) financiranje arhivske službe 2.500 Kulturno dsodelovanje z dmgimi občinami Štipendije Sklad Toma Brejca Arboretum Volčji potok 32.100 32.100 983.100 771.100 50.000 132.000 ~ 15.000 15.000 Občinski proračun tudi po ustanovitvi kulturne skupnosti še naprej zagotavlja sredstva za kulturno dejavnost v občini v istem obsegu kot prejšnja leta. Poleg teh sredstev pa dobi temeljna kulturna skupnost še sredstva od republiškega prometnega davka in od takse od avtorskih pravic, tako da bodo skupna sredstva za potrebe kulture letos večja za 38 odstotkov. V okviru kulturnega sodelovanja Kamnika s pobratinimi občinami Gendringen (Nizozemska) in Kerns (Švica) je predvideno gostovanje mladinskega pevskega zbora iz Kamnika na Nizozemskem in obisk kamniške delegacije v Kernsu. Občinska skupščina štipendira letos 49 dijakov in študentov na srednjih višjih in visokih šolah. Lani je znašala poprečna štipendija okrog 217 dinarjev na mesec, letos pa se je poprečje dvignilo od 350 do 400 dinarjev. SOCIALNO SKRBSTVO Zveza slepih Ljubljana Zveza gluhih Ljubljana Medobč. stalna konfeienca za rehabil. inval. oseb Dom počitka Mengeš - adaptacija Lambrehtov dom Slov. Konjice Socialne podpore: ;a) stalne soc. podpore b) enkratne izredne podpore c) podpora kadro vcem d) dijaške podpore e) prevozi in pogreb, stroški nepremožnih f) podpore za pom. odpuščenim Oskrbnine za odrasle v dom. Oskrbnine za mladoletne v zavodih Rejnine: a) za mladoletne b) za odrasle Str. kom. za ugotav. tel. in umskih napak Pomoč borcev NOV Preživninsko varstvo kmetov šolske mlečne kuhinje Prisp. SZDL za civil, pogrebe Otroška letovanja - kolonije Prisp. skladu za otr. varstvo 8.000 5.000 11.000 9.000 1.000 39.300 25.300 1,443.900 7.200 4.200 3.000 20.000 800 280.200 i 245.000 395.700 303.300 64.600 10.000 260.000 20.000 30.000 10.000 30.000 6.900 Stalno denarno pomoč prejema 88 oseb. Najvišja denarna pomoč znaša sedaj skupaj z dodatkom za nego in tujo pomoč 230 dinarjev mesečno. Novi odlok o družbeni materialni pomoči socialno ogroženim osebam, ki je v pripravi, bo določil, da je najvišja denarna pomoč osebam, ki jim je denarna pomoč edini vir za preživljanje in jim je potrebna tuja pomoč, 450 dinarjev mesečno. V reji se nahaja 6 odraslih oseb, rejnina za te osebe znaša mesečno od 215 din do 400 din. V zavodih in domovih za odrasle osebe je 34 oseb, za katere skupščina občine Kamnik plačuje oskrbne stroške. Oskrbni stroški znašajo mesečno od 860 di 1246 dinarjev mesečno, odvisno od vrste doma in duševnega in telesnega zdravja osebe. V zavodih za mladoletne se nahaja 17 otrok in mladoletnikov, od tega v vzgojnih zavodih 5 mladoletnikov, ostali mladoletniki in otroci se nahajajo v zavodih zaradi svojih telesnih in duševnih motenj ali pa nimajo doma, kjer bi lahko bivali. Oskrbni stroški v domovih in zavodih znašajo mesečno od 930 din do 1750 dinarjev. V reji je 9 otrok, rejnina znaša mesečno od 215 do 600 dinarjev. Preživnine prejema 6 kmetov, ki jim je bila zemlja arondirana, preživnina pa znaša mesečno od 157 do 281,50 din. Stroški komisije za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem •rt duševnem razvoju znašajo poprečno za enega otroka 350 dinarjev. Letno komisija za kategorizacijo obravnava 30 otrok. Občinsko priznavalnino prejema 82 borcev NOV oziroma njihovih svojcev in znaša mesečno od 100 do 450 dinarjev. Poleg tega sredstva namenjena za pomoč borcem NOV koristijo tudi za enkratne denarne pomoči borcem in za klimatsko zdravljenje borcev v naravnih zdraviliščih. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravljenje neprem. po ured. Plačilo storitev za zdrav, preventivo Stroški zdrav, centra Stroški mrliških in sanitarnih pregledov Zdrav, prosveta in str. kom. za odpravo plodu in inv. zdravstvena komisija Preventivno zdravljenje kmečkih otrok Prispevek za zdrav, zavarovanja soc. podpirancev Obvezna deratizacija So prispevek za pok. in zdrav, zavarovanje kmetov Zdravljenje nepremožnih: občina je dolžna plačati stroške zdravljenja za osebe, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, če je bilo zdravljenje nujno. Prispevek za zdravstveno zavarovanje za osebe, ki prejemajo stalno denarno pomoč in nimajo pravice do zdravstvenega varstva iz drugega naslova, za te osebe plačuje in jih ima zdravstveno zavarovane občina. Prispevek za zdravstveno zavarovanje znaša za eno osebo mesečno 88 dinarjev. Zavarovanih je 56 oseb. 475 100 75 000 75 000* 29 100 10 000 2 000 5 000 74 000 5 000 200 000 KOMUNALNA DEJAVNOST Redno vzdrževanje komunalnih naprav: a) mestne ulice b) parki in nasadi c) javna razsvetljava d) okrasitev mesta e) zimska služba f) prometna signalizacija Investicijsko vzdrževanje mestnih ulic. a) Prešernova ulica - udeležba b) razširitev pločnika pri Slevcu c) rekonstrukcija ceste na Žale d) ureditev trga za Gizelo e) Hipolitov prehod Investicijsko vzdrževanje javne razsvetljave: a) zamenjava žičnih vrvi b) ureditev svetlobnih teles pri gimnaziji, na križišču Parmove Usnjarske in priklop JR pri zdravstvenemu domu c) Samčev predor - osvetlitev d) JR v Prešernovi ulici e) Pot na Žale - zamenjava napeljave 'f) ureditev JR na Titovem trgu Nove ureditve parkov, nasadov in zelenic Pokopališče - razširitev nadaljevanje del Odškodnina za zemljišča, objekte in nasade: a) Kovinarska cesta b) Razbremenilnik Pšate c) Tuhinjska cesta d) ostale odškodnine Ostale ureditve a) Ureditev propilej na MG b) Izvedba krone na MG c) Klopi, košarice za rože in koši za smeti d) Ureditev okolice fontane in razsvetljava na Trgu Talcev e) ostale ureditve Urbanistična dokumentacija, načrti in raziskave Geodetska dela Nove izmere v 1. 1972 (spodnji del Podgorja in Šmarce) Vodni prispevek Zavarovanje hiš SLP Udeležba za medobčinsko kanalizacijo in cistične naprave Udeležba za novo vodovodno zajetje „Iverji" Občinska gasilska zveza: a) iz proračuna b) zavarovalne premije c) vračilo posojila KS Stroški požarne varnosti Ureditev Tomšičeve ulice Reprodukcija načrtov DELO DRŽAVNIH ORGANOV Finančni načrt upravnih organov SO a) Nove namestitve So Kranj - sofinanciranje delov Predvideno 1972 1,317.447 596.800 286.800 70.000 150.000 20.000 60.000 10.000 50.000 5.000 50.000 20.000 10.000 20.000 ' 5.000 6.000 20.000 51.000 50.000 24.000 15.000 90.000 75.000 35.000 40.000 12.000 77.000 89.000 102.500 62.000 4.147 6.000 165.000 3.000 in gozdarske inšpekcije SO Domžale - sofinanciranje 1 /3 javnega tožilstva Sofinanciranje javnega pravobranilstva Postaja LM Kamnik: Stroški skupščine in njenih organov Volitve, zbori volilcev in njenih organov Časopisi in članarine Stroški denarnega in plač. prometa SDK Stroški prometne varnosti Stroški spremembe mehanografske obdelave katastrskega aparata Stroški klasiranja zemljišč Stroški vinarske inšpekcije Sklad skupne porabe upravnih organov SO Občinsko sodišče Sodnik za prekrške NARODNA OBRAMBA DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI Funkcionalni izdatki KS - skupni a) Funkcionalni izdatki za delitev po KS 11.500 Vzdrževanje cest V. reda Prispevek KS za pokopališča: a) KS Tunjice - b) KSMotnik 5.000 Prispevek KS za rekonstrukcijo javnih poti in cest: a) KS Komenda 20.000 b) KS Volčji potok c) KS Kamnik-Cankarjeva cesta 60.000 Prispevek KS za vodovode in TP: a) KS Črna vodovod - b) KS Kamniška Bistrica - vodovod c) KS Sela - vodovod - d) KS Vranja peč - vodovod 10.000 e) KS Volčji potok - vodovod - f) KS Srednja vas - TP g) KS Tunjice vodovod 15.000 h) KS Šmartno - vodovod Gradišče . 8.000 i) KS Pšajnovica - TP 10.000 j) KS Tuhinj - TP 10.000 25.300 65.100 34.600 132.000 301.500 5.000 64.560 18.000 5.000 5.000 2.000 1.000 147.100 693.726 174.453 298.500 387.600 58.100 170.000 5.000 80.000 53.000 10.000 10.000 Prispevek KS za zadružne domove: a) KS Srednja vas Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti so se napram sredstvom, ki so bila porabljena lani, povečala letos za 35 odstotkov oziroma za 10 milijonov S-dinarjev. Glede na predlog krajevne skupnosti Tunjice je občinska skupščina namenila za gradnjo vodovoda v Tunjicah 15.000 dinarjev. Cesta Tunjice Vrhov-je Sidraž, za katero je bilo v predlogu proračuna predvidenih 8000 dinarjev, se bo financirala iz sredstev, ki jih je rezervni sklad občine za ta namen odobril že v lanskem letu. DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Občinska konferenca SZDL Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZB Občinska konferenca ZMS Gorska reševalna služba Občinski odbor RK Občinska zveza prijateljev mladine Izseljeniška matica Kamnik Turistično društvo Kamnik Turistično društvo Kamniška Bistrica Turistično društvo Motnik Planinsko društvo Kamnik Občinska zveza za telesno vzgojo Občinski svet Ljudske tehnike Odbor koroških partizanov Odbor telesnih invalidov Kamnik Odbor VI. SNOUB Slavka Slandra Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Kamnik Domžale Kamniško-zasavski odred NEGOSPODARSKE DVVEST1CIJE~ 5,662.039 3,697.700 290.000 Tekoče naložbe: Dotacija za novo bolnišnico Ljubljana Dotacija za šolsko zgradbo učiteljišča Lj. Dotacija za adaptacijo mekinjskega samostana Amortizacija nepremičnin uprav« SO I Zemljišče za osnovno šolo Frana Albrehta in gimnazijo Kamnik Odplačilo anuitet: Stanovanjska izgradnja Komunalna dejavnost Šolstvo Kmetijstvo Neporavnane obveznosti iz prejšnjih let Ostanek računa za načrte osnovne šole Stranje 650.500 162.000 23.850 42.000 72.500 15.000 39.000 15.000 3.000 20.000 8.000 6.000 35.000 170.000 30.000 2.000 1.000 2.000 2.000 2.000 496.477 282.280 137.744 7.000 12.000 75.536 50.000 118.432 50.770 16.840 16.647 202.689 11.508 7 2 KAMNIŠKI UtfCAN mm kulturni koledar APRIL DVORANA KINO - DOM PETEK, 14. aprila: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega s. komedijo Georgeza Feydt.auja, Dama iz Maxima. Predstavi ob 16.30 in 20. uri za kolektive in abonma PETEK popoldanski in večerni. Vstopnice bodo tudi v prodaji. V KAMNIŠKEM MUZEJU sta odprti stalni razstavi: oddelka NOV in upognjenega pohištva. V renesančnem pritličju pa je na ogled razstava: rezljana vrata v Tuhinjski dolini (s katalogom). MUZEJ je odprt: vsak petek, soboto in nedeljo od 9. do 14. ure in vsako sredo od 9. do 16. ure. Predhodno najavljene skupine si razstave lahko ogledajo vsak dan. LJUDSKA KNJIŽNICA V ponedeljek, torek in sredo - izposoja knjig od 14. do 17. ure, čitalnica od 12. do 19. ure. V četrtek, petek in soboto - izposoja knjig: od 9. do 14. ure, čitalnica od 7. do 14. ure. Na podlagi zakona o volitvah delavskih svetov Ur. 1. SFRJ št. 15-191/64 in statuta zavoda razpisuje Ljudska knjižnica v Kamniku delovno mesto - upravnika knjižnice Poleg splošnih pogojev so zahteve še nasledje: 1. visoka izobrazba, filozofska fakulteta, humanistična smer 2. opravljeni strokovni izpit 3. nad pet let delovne prakse v knjižničarstvu Prijave z dokazili sprejema 14 dni po objavi v Kamniškem občanu razpisna komisija pri Ljudski knjižnici, Kamnik, Kolodvorska 2. Desetletna dejavnost kamniškega muzeja MUZEJSKA ZBIRKA KAMNIŠKEGA MUZEJA V MORAVČAH ..Prizadevanja, da bi Kamnik dobil svoj muzej, se bližajo uresničitvi....." beremo leta 1958 v Kamniškem občanu. Že dve leti prej, 9. novembra 1956, je bila na seji sveta za komunalne in gradbene zadeve imenovana komisija za spomeniško varstvo z nalogo, da uredi prostore v gradu Zaprice za bodoči kamniški muzej. Komisija je pričela z zbiranjem muzealij. „ ... ki bodo še poznim rodovom pričale o življenju naših prednikov ..." nam je v zapisu ohranil Kamniški občan. Od prve ideje je moralo preteči še pet let, da je 14. decembra 1961 ObLO Kamnik z odločbo ustanovil kamniški muzej. Desetletnici obstoja muzeja posvečamo celotno delo in razstave v letu 1972; Od skromnih začetkov in bolj ali manj amaterskih prizadevanj se je kamniški muzej vključil med slovenske muzeje, katerih najstarejši so lani slavili 150-letnico. Čeprav je eden najmlajših muzejev v Sloveniji, je z raziskovalnim delom prispeval svoj delež k boljšemu poznavanju nacionalne zgodovine, umetnostne zgodovine, etnografije, seveda s posebnim poudarkom na lokalnih zgodovinskih dogajanjih. Kljub temu, da sta v muzeju zaposlena samo dva strokovnjaka, so si vselej prizadevali, da bi svoje delo opravili na zahtevani strokovni ravni. Od leta 1964 opravlja kamniški muzej svoje poslanstvo, po posebnem sporazumu z domžalsko občino, tudi na njihovem področju, kjer je nastala v Moravčah prva muzejska ekspozitura kamniškega muzeja. Kot rezultat svojega dela je kamniški Tnuzcj postavil (oziroma sprejel v goste) v preteklih letih precejšnje število razstav: Leto 1964: postavitev stalne razstave NOV in ljudske revolucije v muzejski hiši - grad Zaprice Leto 1965: Etnografski prikaz Moravske doline (Moravče) Leto 1966: razstava: Kamnik v starih podobah, razstava: Slamnikarska obrt na Kamniškem - (obe razstavi sta gostovali v raznih krajih Gorenjske), likovna razstava kamniških amaterjev (v Kamniku), likovna razstava Gorenjskih likovnikov (gostujoča razstava Kamnik, Domžale), filumenistična razstava (gostujoča razstava Loškega muzeja - Kamnik), Nemška koncentracijska taborišča (gostujoča razstava Gorenjskega muzeja Kranj - Kamnik), likovna razstava Ive Šubic - Janez Vidic (v Domžalah) - gostujoča razstava Leto 1967: Razstava kulturnih spomenikov domžalske občine (v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo iz Kranja - (v Domžalah), likovna razstava akad. kiparja Aladina Lanca (v Kamniku), planšarstvo na Veliki planini (v Kamniku in Kranju) Leto 1968: razstava: Gradovi na Gorenjskem (v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Zavodom za spomeniško varstvo) - v Kamniku in drugih krajin Gorenjske, Lončarstvo na Gorenjskem (gostujoča razstava EM v sodelovanju z Muzejem Kamnik) - v Kamniku Leto 1969: postavitev stalne razstave Upognjeno pohištvo (v gradu Zaprice), Kulturno-zgodovinska podoba Moravske doline (stalna postavitev v ekspozituri v Moravčah) Leto 1970: Podobe iz koncentracijskih taborišč (gostujoča razstava Gorenjskega muzeja) — v Kamniku in Domžalah, likovna razstava akad. kiparja Aladina Lanca (v Kamniku), Domača obrt na Gorenjskem (gostujoča razstava GM Kranj) - v Kamniku Leto 1971: Turški tabori na Gorenjskem (v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Zavodom za spomeniško varstvo iz Kranja) - v Kamniku in drugih krajih Gorenjske, likovna razstava Bratuš-Perko mL (v Kamniku), Freske iz Slavonske Požege (gostujoča razstava) - v Kamniku Leto 1971: Rezljana vrata v Tuhinjski dolini (v Kamniku, razstava bo tudi v Kranju, Radovljici, Tržiču) Predvidene razstave v letu 1972: M. Gaspari, zgodna dela (v Kamniku), Prazgodovinska podoba kamniško-domžalskega ozemlja (v Kamniku), postavitev stalne razstave Slamnikarska obrt v gradu Krumperk Opomba: Občasne likovne razstave bodo postavljene v letu 1972, kolikor bo urejeno razstavišče nad kavarno. Pomembnejše raziskave v preteklih letih Poleg vsakoletnih topografskih raziskav in vseh pred-■ priprav za posamezne razstave, navajamo tiste, ki so bile najpomembnejše in širše zasnovane. , Na prvem mestu po obzirnosti dane naloge je vsekakor raziskava gradov, turških taborov in programirana raziskava (za leti 1972 in 1973) Mlini na Gorenjskem. Namen tovrstnih raziskav je, da z zapisom, izmero, fotografijo, orisom in razstavo dobimo pregled nad današnjim stanjem spomeniških vrednot pri nas in da dobimo vpogled v zgodovino posameznih objektov, ki so bili v določenem trenutku in okolju pogojeni, oblikovani, postavljeni v življenje, v katerega mlajši in drugotni obliki lahko še vztrajajo ali pa so že zapuščeni. Raziskave nam pokažejo zgodovino objektov, današnje stanje in nakažejo, kaj z objektom storiti, da ga zaščitimo (v primeru ko gre za vrednoto) oziroma, kaj se bo z objektom zgodilo, če ga rie bo moč ohraniti (zaradi preslabega stanja objekta ali prešibke finančne zmogljivosti reševalcev). Raziskave na področju etnografije na našem terenu v preteklih letih so nakazale razvojno pot te muzejske panoge: posebno skrb posvečajo kmečkim gospodarskim poslopjem, ki zaradi spremenjene funkcije, pogojene v drugačnem življenju današnjega kmeta in zaradi grobih posegov v urbano zaključene celote slovenske vasi (beg ljudi iz mest na deželo - gradnja vikendov), dnevno izginjajo, ali pa,so podvrženi vsakovrstnim prezidavam. Prav kamniško-domžalsko področje, predvsem Tuhinjska in Moravska dolina, je polno profanih poslopij, katerih raziskave so že dale in bodo še dajale pomembne rezultate (npr. raziskava kašč v Tuliinjski dolini, rez-ljanih vrat v Tuhinjski in Moravski dolini, raziskava plan-šarskih stanov na Veliki planini itd.). Med arheološkimi raziskavami, ki jih vodi kamniški muzej, je vsekakor najpomembnejše raziskovanje antične postojanke Atrans (Trojane). Projekt raziskav bo v letu 1972 pripravljen do zaključne topografske faze, ki je predpogoj za sistematično izkopavanje na terenu. Rezultate dosedanjega muzejskega dela so strokovni delavci v preteklih desetih letih publicirali v strokovni literaturi in Kamniškem zborniku. Omenili bomo samo nekaj najbolj karakterističnih, ki se strogo vežejo na muzejsko stroko, in rezultate raziskav na kamniško-dom-žalskem območju. Leto 1963: Najdba novcev iz druge polovice 16. stoletja, Kamniški zbornik IX (Zupančič-Pegan). Leto 1968: Kasnoantični prstan s portretom (iz zbirke kamniškega muzeja), Arheološki vestnik XIX (Zupančič) Leto 1969: Kašče v Tuhinjski dolini, Kamniški zbornik XII (Fister), Gradovi na kamniško-domžalskem območju, Kamniški zbornik XII (Zupančič-Žontar) Leto 1971: Rezljana vrata v Tuhinjski dolini, katalog ob razstavi (Fister), Atrans - Trojane, mladinski raziskovalni tabori 1970, Ljubljana 1971 (Zupančič) V pripravi so publikacije: Turški tabori na Gorenjskem (Zupančič-Zontar), Atrans-Trojane (Zupančič), Grob iz Podgorja (Zupančič), Rezljana vrata v Tuhinjski dolini (Fister). Posebej niso naštete razne objave v Varstvu spomenikov, v Argo, dnevnem časopisju, Glasu, Kamniškem občanu in Domžalskem poročevalcu. V preteklih desetih letih je grad Zaprice, v katerem ima muzej svoje prostore, precej spremenil svojo notranjo podobo. V centralni in vhodni stavbi so urejeni vsi prostori, stranski trakt pa je še neobnovljen. Nadaljnja adaptacija gradu presega finančne zmogljivosti Muzeja in kulturne skupnosti, zato iščemo druge vire za financiranje obnove gradu. V strnjenem povzetku smo želeli nanizati rezultate svojega dela v preteklih letih v upanju, da smo s svojim delom vsaj nekaj prispevali k izpolnitvi kulturnega mozaika Slovenije. Ravnatelj Muzeja: MIRINA ZUPANČIČ VELJA SI ZAPOMNITI°VELJA SI ZAPOIV NAGROBNI SPOMENIK PESNIKA ANTONA MEDVEDA Srečanja DOVOLJ PROBLEMOV... PETER KEJŽAR, NOVI KOMANDIR POSTAJE MILICE V KAMNIKU Kot vemo, ima Kamnik, majhno mesto, vsaj tako ga mnogi imenujejo, številne probleme. Danes pa bomo spregovorili predvsem o problemih, s katerimi se morajo večkrat srečevati tudi uslužbenci naše postaje milice. Zato smo se odločili, da v naši rubriki Srečanja predstavimo komandirja kamniške postaje milice Petra Kej-žarja. V Kamniku je sicer šele sedem mesecev, toda pravi, da je v precejšnji meri že spoznal težave in probleme, ki jih mora reševati s svojimi sodelavci. Teh problemov, pa pravi, ni malo, vsak dan se pojavljajo novi. Ob razgovoru se mi je vsilila misel, da najbrž v Kamniku še nismo imeli tako mladega komandirja. Star je 34 let in ima že osem let delovnih izkušenj na tem področju. Iz njegovih besed pa veje zavzetost za to delo. — S kakšnimi občutki ste sprejeli mesto komandirja? — Sprejel sem ga z optimizmom, čeprav neposrednih izkušenj zanj nisem imel; doslej sem bil namreč v tej službi na drugih delovnih mestih. Začel pa sem z izkušnjami, ki so mi jih posredovah starejši uslužbenci milice. - Ste poznali delovno mesto oziroma probleme, ki so vas čakali v Kamniku? — Delno sem sicer poznal probleme, ki nastajajo po našem delovnem področju, kamniških pa nisem poznal, ker tudi Kamnika prej nisem poznal ne njegovih občanov. - Kako pa so vas ob prihodu sprejeli vaši sedanji sodelavci? — Nimam pripomb, lahko rečem, da dobro sodelujemo, čeprav so nekateri med njimi že tudi 23 ah 24 let v službi milice. - Kje se kažejo največji problemi, ki jih na primer v tem mesecu, teh dneh ali na sploh morate rešiti? - Prav na področju javnega reda in miru. To so prekrški zaradi vinjenosti, ki se pojavljajo največ v gostinskih lokalih, kjer, lahko rečem, odgovorni premalo skrbijo za red, točijo alkohol vrnjenim osebam, kar je po zakonih o prekrških seveda prepovedano, vendar kljub temu ne spoštujejo predpisov. - Kako pa se vi lotevate teh vprašanj? — Pri obravnavanju povzročiteljev dejanj skušamo oceniti tudi krivdo gostinskega delavca, ki mu je dal alkoholno pijačo. To pa je težko, ker so izgredi vinjenih oseb največkrat na cesti, in ne moremo ugotoviti, kje so jim dali preveč pijače. - So to problemi samo mesta ali tudi okolice? - To niso samo mestni problemi, saj je znano, da imamo na našem področju precej zasebnih gostišč. Mnogi lastniki pa gledajo predvsem na to, da bi od gostov čimveč iztržili, kaj pa jim nudijo, je vprašanje zase. Zato ne moremo govoriti samo o mestu, temveč tudi o okolici: Tuhinjski dolini, Komendi, Mostah; drugače pa je v Kamniški Bistrici in Črnivcu. r- Po vaših besedah sodeč ni/verjeti besedam gostincev, da uslužbenci milice ne ukrepate pravočasno? - Na zadnjem sestanku na gospodarski zbornici smo slišali nekaj pripomb na našo neučinkovito intervencijo, kar odločno zanikam, še manj bi lahko potrdil njihovo upravičenost, ko gre za poškodovani inventar, ki so ga uničili kršitelji, saj v zadnjem letu nismo dobili nobene prijave. - Kaj pa skrb za prometno varnost? - Tu pa so glavni prekrški v zvezi z neprimerno hitrostjo, izsiljevanjem prednosti, vinjenostjo, nespošto-vanjem prometnih predpisov. Še posebno je pri nas pereč problem vinjenosti, saj statistični podatki za našo občino kažejo, da je na število prebivalcev ozjroma udeležencev v prometu prevelik odstotek voznikov, ki uživajo alkohol. Po podatkih je sicer vinjenost vzrok prometnih nesreč, na šestem mestu, vendar je takšnih prometnih nesreč mnogo preveč. Da bi človeka na cesti vsaj relativno zavarovali, borno morah še veliko storiti. Zelo bi potrebovali radar; z njim bi lahko učinkovito preverjali tiste voznike, ki se jim preveč „mudi" in ne upoštevajo prometnih opozoril. Upam, da bomo radar kmalu imeli tudi kamniški miličniki - tako bo tudi prehitra vožnja vse bolj redka. - In ob koncu še malo bolj osebno vprašanje. Kakšne ambicije vas spremljajo ob vašem delu, da zadovoljite vse, ki od vas zahtevajo in želijo pomoč in skrb? - Cisto kratek bom. Te ambicije imamo v sebi vsi, jaz še posebej. Lahko rečem, da sem za to vprašanje, za< vprašanje odgovornosti, občutljiv in prav zaradi tega žrtvujem veliko več delovnega časa, kot ga zahteva naš 42-urni delovnik. Že s tem, da stanujem v Ljubljani in se vsak dan vozim ... Na sploh — vedno moram biti prisoten, da bi zadovoljil službi in, seveda, tudi vsem, ki to želijo in zahtevajo. -ts Tu in tam beremo čisto napačne podatke o dogodkih iz preteklosti. Tako smo nedavno naleteli na nejasnosti v zvezi z nagrobnim spomenikom pesnika in dramatika Antona Med- veda na Žalah. Naj navedemo točne podatke. Nagrobnik na Žalah so odkrili 28. avgusta 1913 ob udeležbi več sto pesnikovih častilcev in prijateljev. Prof. Ivan Grafenauer je v slav- nostnem govoru temeljito opisal življenje Antona Medveda in označil njegov pomen za slovensko slovstvo. Pesnik Jože Lovrenc ič pa je podal analizo njegove poezije. Nagrobni spo- menik je v starokrščanskem slogu modeliral akad. kipar Svitoslav Peruzzi, izdelal pa ga je kamnosek Josip Paviin v Radovljici, v. |; i. z. KflMNTSliraBCAN PREDSTAVNIKI KULTURNIH SKUPNOSTI GORENJSKE NA POSVETOVANJU V KAMNIKU 3. marca je bilo v Kamniku 6. regionalno posvetovanje kulturnih skupnosti Gorenjske. Glavna točka posveta je bil odnos ZKPOO do kulturnih skupnosti. Prisotni so ugotovili, da ni dvoma, da mora ZKPOO kot kulturna, družbeno-politična organizacija obstajati v novo ustanovljenih kulturnih skupnostih. ZKPOO opravlja svojo specifično kulturno poslanstvo, s katerim dopolnjuje dejavnosti, ki jih profesionalni zavodi na določenem področju ne pokri- vajo. Odnos ZKPOO do kulturnih skupnosti je jasen: ZKPOO je enakopraven član z drugimi nosilci kulture v kulturni skupnosti. Na posvetovanju so predstavniki kulturnih skupnosti Gorenjske imenovali v nestalni del konference SZDL Slovenije za svojega delegata predsednika izvršilnega odbora TKS Radovljica tov. ROLCA in Mirino ZUPANČIČ, predsednico TKS Kamnik. Naslednji posvet kulturnih skupnosti Gorenjske bo 7, apri- la na Jesenicah z glavno točko dnevnega reda: Uskladitev gledišč in smernic dela kulturnih skupnosti Gorenjske; kot predpriprava za skupen načrt dela. ki ga bodo temeljne skupnosti Gorenjske predložile v obravnavo svetu gorenjskih občin. M. Z. NAJVEČJA IZPOSOJA KNJIG V letu 1971 je kamniška knjižnica izposodila domala 24 tisoč knjig. Med 11 tisoč obiskovalci je bilo 7 tisoč mladih. Obisk je od ustanovitve knjižnice najvišji, posebno radi pa jo obiskujejo okoliški učenci iz bistriškega in dupliškega konca ter Tuhinjske doline. Knjižni sklad se je povečal za 1300 izvodov in ima sedaj 17 tisoč knjig. Do našega glavnega mresta je kamniška knjižnica najmočnejša Javna biblioteka. Za kupljene knjige je bilo treba odšteti S milijonov S-din, največ v poslednjih letih. Da bi ustregli dejanskim potrebam, bi morali, seveda, to postavko še zviševati. Ob povečanem obisku se porajajo določene težave, kot sta prezaposlenost delavcev in stiska s prostori. Težave bi odpravili, da bi nastavili dve novi moči in odprli ločen pionirski oddelek. • Mladinski oddelek je namreč neposredno povezan s prostori za odrasle. To povzroča ob iz-posojevalni mizi mučno prerivanje in drenjanje med vrstami USPEH NAŠEGA ZNANSTVENIKA Univerzitetni asistent dr. Miroslav Stiplovšek iz Domžal, abiturient kamniške gimnazije, je postal docent na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval bo novejšo zgodovino. Dr. Stiplovšek posebno raziskuje zgodovino delavskega gibanja v nekdanjem kamniškem okraju. Mlademu znanstveniku želimo mnogo uspeha pri njegovem delu. polic. Te pa so pregosto postavljene in natlačene s knjigami. Na preizkušnji sta potrpežljivost iz posojevalcev in možnost kulture postrežbe. Prehodnost in preglednost bosta mogoči s preselitvijo pionirskega oddelka v pritličje zgradbe. Oba oddelka bosta imela svojega knjižničarja, izposojevalnico in ločen vstop. Preselitev bi omilila že akutno stisko s prostorom, omogočila pa večjo posvetitev bralcu. Obljubljene adaptacije prostorov bodo opravili v letošnjem letu. Poudariti velja uspeh knjižničarskega dela na podeželju, v Stranjah in Komendi, z otvoritvijo podružničnih knjižnic. V Stranjah so prenesli knjige z Vegrada in jih uredili v sobi stare šole; redno pa prejemajo nove iz kamniške knjižnice. Izposojajo vsako soboto, delo pa požrtvovalno opravlja tov. Ma-zovčeva.' Vse priznanje velja vodstvu šole, ki je odstopilo prostor in nudilo pomoč. Ker je knjižnica na primer- nem kraju, upamo, dajo bodo domačini pogosto obiskovali. V Komendi so mladinci v Kulturnem domu uredili zanemarjeno sobo. določeno za knjižnico. Kljub ugodnim pogojem knjižnica doslej ni polno zaživela. Izposojo je prevzela dijakinja Založnikova, ki z veliko vestnostjo urejuje tudi sklad in obeta, da bodo knjige odslej pogosteje v rokah tamkajšnjih občanov. . Podobne podružnice bi bilo potrebno odpreti še v Tuhinjski dolini; imeti bi pa morale prostor, stalen dotok novitet in predane knjižničarje. S prostori najboljši bi bili v kulturnih domovih, da bi lahko pomagale krajevne skupnosti in bedele nad usodo domače knjižnice, drugo pa bi prevzela matična knjižnica iz Kamnika. Priprave so že v teku. Občinska skupščina oziroma Temeljna kulturna skupnost Kamnik podpirata te težnje in razvoj knjižničarstva, in lahko upamo, da se bodo načrti kmalu uresničili. S. Z. 14-1 sqp oradileii KAMNIK, Maistrova 7 nudi v okviru gradnje za trg na Grabnu v Kamniku: - poslovni kletni prostor, primeren za lažjo obrt (80 m2), vseljiv takoj - poslovni kletni prostor, primeren za administracijo (80 m2), vseljiv takoj - stanovanja, vseljiva 30. 9. 1972 in 30. 4. 1973 Vse informacije je moč dobiti na upravi — Kamnik. Maistrova 7, telefon 83-237. Pozorni bralec, ki je spremljal naša razglabljanja o najstarejši kamniški zgodovini, nam bo morda prigovarjal, da tako podrobno razpletamo zamotane sorodstvene zveze raznih plemiških rodbin na naših tleh. Za kratko presojanje dogodkov jo morda to res nekoliko dolgovezno, toda ko govorimo o kamniški zgodovini, menimo, da moramo navesti prav vse, kar je v zvezi z nastankom in rastjo našega mesta. Iz vseli podatkov, ki jih navajajo razni zgodovinarji, bomo potem laže izluščili jedro. Pomisliti moramo namreč, da je Kamnik kot dota bogatih nevest prehajal iz rok v roke novih gospodarjev prav zaradi teh sorodstvenih zvez in dednih pogodb, dokler ni končno pristal pod žezlom habsburške vladarske hiše. V prejšnjih navedbah smo postavili kot najverjetnejšega graditelja kamniškega Starega gradu mogočnega Udalrika. ki je umrl leta 1070, potem koje kot kranjski in' istrski mejni grof 35 let zvesto čuval južne meje rajha. Ce je bil Kamnik središče njegovih obširnih posestev na Gorenjskem, potem je gotovo poskrbel, da je v tem središču svoje lastnine utrdil močen grad, neosvojljivo tradnjavo, ki jo je vnukinja Sofija kot doto prinesla v zakon Bertoldu II. iz rodovine Andeških grofov. Udalnkov sin Popon je bil ob smrti svojega očeta še mladoleten, njegova mati, hčerka ogrskega kralja Bele. Pa se je vnovič poročila na Saško. Popon seje poročil z Rihardo, hčerko r-ngelberta Spanhcima inje bil istrski mejni grof od 1093 1 105. Poponova hčerka Sofija pa je postala žena drugega Bcrtolda iz rodovine Andeških. Tako so postali Andeški grofje za dobrih 100 let gospodarji Kamnika. Pod njihovim gospodstvom je postal Kamnik prvo in najimenitnejše mesto na Kranjskem, dokler ni spet kot dota prešel v last Spanheimov, lastnikov Ljubljane. Tako si je za časa Andeških grofov Kamnik priboril svoje okno v svet >n stopil v zgodovino. Poglejmo zdaj, kdo so bili Andechsi, ki so z ženitvijo Prišli do naših krajev. Grofje Andeški so bili menda frankovskega porekla in so prišli v 10. stoletju na južno Bavarsko. Njihov grad je stal na hribu Andechs od A merskega jezera. Bertolda II. najdemo pogosto v cesarjevi bližini, /lasti po letu ; 129. Temelj novi razširitvi svoje posesti je položil z ženitvijo po letu 1110/ ze omenjeno hčerko istrskega mejnega grofa Popona in po njeni smrti s sestro zadnjega grofa iz Neuburga. Bertolda II. in ženo Sofijo večkrat imenu1 jejo v listinah kot ustanovitelja samostana Diessen na Bavarskem, kjer sta fudi pokopana. Bertoldova hčerka Konigunda je pred letom 1139 vstopila kot nuna v samostan Admont na Zg. Štajerskem, zato je Bertold poklonil samostanu 15 kmetij v Blatogradu na Koroškem. Bertoldova najstarejša sinova Popo in Bertold III. sta leta 1147 odšla s cesarjem Konradom na križarsko vojno v Palestino. Vzela sta v Bambergu posojilo 330 mark srebra. ^°po se ni več vrnil, umrl je v Konstantinopolu (Carigradu) 11. decembra i'148. Zdaj je bil Bertold III. glavni dedič družine, ker je drugi brat Oton VI. Postal v Bambergu. BERTOLD III. UTRDI OBLAST ANDECHSOV Ko je Bertold II. 27. junija 1151 umrl, je Andeška rodovina pod njegovim naslednikom doživela nagel vzpon. Hitro sta mu druga za drugo pripadli veliki °*diščini: Wolfratshausen na Bavarskem in grofije po grofu iz Neuburga na rirolskem in ob Donavi. Na Kranjskem in Koroškem je dobil materina po-Sestva, brat Oto VI. pa mu je prepustil vso dediščino na Tirolskem, ker seje Posvetil duhovskemu stanu. Tako je Bertold III. združil sedem grofij in Postal gospodar nad ogromnim ozemljem. To mu je pridobilo tudi veliko Politično moč. Vidimo ga že pred tem leta 1137 v spremstvu cesarja Lotarja na njegovem zadnjem prehodu čez Alpe, leta 1147 pa s cesarjem Konradom n3 križarski vojni v Palestini. Tu je v Palmi (med mestoma Tirom in Ako-JjOrn) 24. junija 1148 na vojnem posvetovanju z nemškim cesarjem Konradom, francoskim kraljem Ludovikom in Baldvvinom iz Jeruzalema, kjer se Pogovarjajo o vojskovanju v Sveti deželi. Spet ga srečamo pri pogajanjih ob Molitvi cesarja Friderika Barbarose leta 1152, nato pa je stalno v cesarjevem JPtemstvu. Na listinah najdemo njegov podpis takoj za cesarjevim. Koliko je 'I s svojim bogastvom, s svojimi rodbinskimi zvezami in nasveti v pomoč j^sarju Frideriku, ne moremo preceniti. Vemo pa, da ga je cesar cenil in JJazival svojega sorodnika (kako sta si bila v rodu, smo že zadnjič omenili). "endar so morale biti njegove zasluge in pomoči tako velike, da mu je cesar '2točii že konec leta 1173 neposredni državni fevd, istrsko mejno grofijo, ki ?o jo že nekoč upravljali njegovi predniki po ženski strani. Za roko petih [Joera mogočnega Bcrtolda HI. se je potegovalo plemstvo vseh nemških dezej. kot smo že omenili, sta bili mejni grofiji Istra in Kranjska od leta 1077 Pod cerkveno in posvetno oblastjo oglejskih patriarhov. Patriarh Peregrin I. (1131-1161), pristaš cesarja Friderika Barbarose, je ustanovil leta 1136 samostan v Stični, lota 1140 pa v Gornjem gradu. Njegov naslednik Udalrik II. je spočetka držal s cesarjem, potom pa je postal pristaš papeža Aleksandra III. Zato mu jo oosar odvzel mejno grofijo Kranjsko in jo podelil leta I 177 svojemu sorodniku Bertoldu lil. Andeškemu, ki je že od leta 1173 gospodoval nad mejno grofijo Istro. Odslej so Andeški grofje imeli oho mejni grofiji kot državni fevd. Kranjska grofija jo obsegala današnjo Gorenjsko in Notranjsko. Zraven toga so gospodovali se nad Dolenjsko, ki so je kasneje imenovala „slovenska marka". Kasneje bomo videli, kako jo vso to fevde Henrik IV. leta 1208 izgubil. Rodbinska imovina Andeških pa jo na Kranjskom obsegala vso ozemlje današnjo kamniške občino od Ločiec pri Molniku do Stcfanje goro pri Kranju s Kokro in I ju beljeni. Središče to posesti je bilo v Kamniku in že Bertold II. so imenuje „comesde Stoin" grof kamniški. Zraven toga so bila njihova posestva z gradovi raztresena po vseh slovenskih deželah. Blizu Ljubljano so imeli Laze in l obok pri litiji, na Dolenjskem Mohovo in toplico. Slap in Vipavo, l.onok pri Tolminu in Svibno. Na Kranjskom so še imeli fevde briksenških škofov, med katerimi so bili najvažnejši Hrvaški Brod (Guten-vort), Gabrije, Klonovik, Mokronog. Draga, Struga in še več manjših nepremičnih. Prav tako so od krško stolnico imeli v fevdu.zemljišča v Češnjicah pri Brdu. Na Štajerskem so bila njihova last Slovenj Gradec. Ročica pri Savinji rta Gorenjskem Ribno pri Bledu, na Koroškem pa Ljubelj, Blatograd (Možburk), volikovška okolica in prevozi čez Dravo pri Humberku (llollcn-burg). Vsa posestva so upravljali ministoriali, nižji plemiči, ki so bivali na gradovih, sprejemali in gostili svoje gospodarje in držali v strahu in pokorščini tlačane. Bili so vsemogočni na svojih-položajih, ki so bili navadno kar v dedni lasti one družino. Ministoriali so imeli tudi svoja posestva na ozemlju Andeški grb kaže orla, ki ima razprostrte peruti in na svojo desno stran obrnjeno glavo. Več podobnih podob grba je dobro ohranjenih na pečatih listin Bertolda IV. in Otona VII. Tudi na listini, ki jo je Oton VII. izdelal v Kamniku 13. januarja leta 1229, ko prvič omenja kamniške meščane, je ohranjen pečat z andeškim orlorn. 'Oto VIII. pa je leta 1234 dodal v grbu nad orla še podobo leva, ki koraka na desno, v pečatih pa je na zadnji strani samo podoba orla. Orel in lev se kažeta tudi na pečatih Neže Andeške leta L238. Orla iz Andeškega grba je prisvojila tudi Kranjska za svoj grb, cesar Friderik pa je leta 1463 dovolil, da postavijo v grbu kranjske dežele orlu na glavo cesarsko krono. Andeških, tako na primci Dob pri Domžalah, Volosovo in druge. Iz nekaterih listin posnamemo, da so jih imenovali v uradnih zapisih mine-storialo grofa Bertolda. Včasih nam listino brez datuma no povedo, ali gre za grofa Bertolda II. ali njegovoga sina Bertolda lil. Za nas pa je važno, da ugotovimo, kdaj so Kamnik pojavi v javnih spisih. V listinah, ki so bilo napisano v naših krajih, imenujejo več ministorialov grofa Bortolda 11 in Bertolda III i/. Kamnika. Torej jo moral biti Kamnik t. gradom že imeniten kraj. Tudi v Mekinjah jo že stal grad in ime njegovoga lastnika srečamo prvič na listini izstavljeni mod lotom 1143 in I 147 v času grofa Bortolda II. Na toj listini podeli VValtor i/. Malto (Waltorus de Malentin) vetrinjskemu samostanu dvo kmetiji v Naročali („in Notioh"), vasi severovzhodno od So-vodja na Koroškem Kot pričo so navedeni „eomes Bertoldu s de Stoin" grof Bertold iz Kamnika, Karol njegov ministerial (služabniki, Viljem iz Mekinj pri Kamniku in Albert t/. Mokronoga. Istoga dno odstopi v navzočnosti naštetih prič "(mod katerimi jo spet VViI-helmus de Minkedorf Viljem iz Mekinj pri Kamniku) Karol iz Kamnika (Karol do Stoin) po svojom gospodarju grofu Bertoldu iz Kamnika (por manum domini sin Bortoldi oomitis de Stoin) dvo kmetiji in njuno pritiklino polog Cilino (Član). Datum na loj listini manjka. Grof Bertold iz Kamnika jo podelil vetrinjskemu samostanu razna posestva takrat, ko jc bil še živel koroški grof Bernard (umrl 1147) Lota 1142 je bil vetrinjski samostan ustanovljen (Kos, Gradivo IV. št. 195). Ko se jo grof Bernard lota 1147 pripravljal na odhod na križarsko vojno, jo podaril plemeniti vito/ Majnhard Schabab i/. Kokro, ministerial grofa Bertolda iz Kamnika (mišljen je Bertold II.), vetrinjskemu samostanu štiri kmetije na Kranjskem v Preddvoru, pod Alpami, ki se dvigajo nad dvorom. Tudi je zamenjal šest kmetij in ono ravnico tik Preddvora, ki obsega tri polja in se imenuje pristava, za štiri kmetijo na Koroškem, od katerih sta dve na Gorički tik Vrbskega jozora. Grof Bernard je še istega lota umrl. (Kos, Gradivo IV., št. 235). Listina, izstavljena mod lotom 1147 in 1154 v Bildcnštajnu (VVildenstein, vas blizu Galicijo na Koroškem). Grof Bertold iz Kamjiika (,,oomes Berchtholdus de Stein") potrdi po prošnji Mainharda i/ Kokro, njegovo soproge ter njegovih sinov in hčera vetrinjskemu samostanu in opatu l.borhardu vse to, kar je prej omenjeni Mainhard podelil vetrinjskemu samostanu. Na istem mestu, v istem času in v navzočnosti naštetih prič podeli grof Bertold iz Kamnika vetrinjskemu samostanu svojo posestvo v Preddvoru. (,,Niwenhouvon"), ki sc razprostira od sedmih studencev tik Kokre do Brega (vasi južno od Preddvora), potem od te vasi do potoka Suhe ter od omenjeno vasi do vrha goro Zaplate (severno od Preddvora). Datum na tem dokumentu manjka. (Kos, Gradivo IV., št. 247). Listina, izstavljena mod letom 1159 in 1173. Zaradi posredovanja šontpavelskega opata Pilgrima podeli vitez Meinhalm svoje po očetu podedovano posestvo v Klančah na Koroškem šcntpavelske-mu samostanu na Koroškem. Kot priči sta podpisana Perhtolt et Reinbot ministeriales conutos do Stein - Bertold in Reinbot m in iste riala grofa kamniškega (pri tem jo mišljen grof Bertold II. Naštetih je še več prič. Datum na tem dokumentu manjka. Leta 1159 je Piligrin postal opat v Št. Pavlu, leta 1173 pa je kamniški grof Bertold iz rodovine Andechsov dobil mejno grofijo Istrsko. Zato lahko sklepamo, da je ta listina bila izdana med obema naštetima datumoma. Prvič najdemo napisano, da je bil Kamnik trg v naslednji listini, kije bila sicer napisana kasneje, a vendar priča, da je že Bertold III. podelil Kamniku trške pravico. Bertold IV, vojvoda dalmatinski in mejni grof istrski (Pertoldus dei gratia dux Dalmatie, marchio Istrte"), potrdi to, kar je njegov oče, mejni grof Bertold III., podelil bratom kartuzijanskega reda v dolini Sv. Ivana (to je v Žicah). Določil je namreč (Bertold II.), naj menihi dobivajo vsako leto v Slovenjem Gradcu po dva modja žita in po 10 mer sladja. Potem jih je osvobodil oolnino („theloneum") od vseh njih stvari, ki bi jih tam prodali ali^ pa kupili. Daljo jih je oprostil vsakega davka od stvari, ki bi jih vozili tja ali^ pa nazaj. Tudi jo ukazal, da ne sme nihče od njih zahtevati kake eolnine ali pa kakega davka v njegovem trgu Kamniku. (,,in foro suo Stein"). Med pričami so omenjata tudi „Fngilbet de Vrisper (Iz Vranje peči) in Vitego de Lileginbercli (iz Limbarske gore). Zgodovinar Zahn trdi, da je ta listina nepristna. Izstavljena pa naj bi bila med letom 1188 in 1204. (Kos, Gradivo IV., št. 755). KAMNIŠKI OBČAN MAREC 197 1 NAJMLAJŠI OB DNEVU ŽENA CICIBANI V PUSTNI PARADI Komaj je odšel dedek Mraz, že so se začeli otroci pripravljati na drugo veselje. To so potrdili tudi številni lepaki, razobešeni po vsem Kamniku. Cicibani - pustni torek - rajanje. Koliko skrbi in dela so imele mamice s svojimi malčki, da so pripravile čimlepše paradne oblekice. Na pustni torek, točno ob 16. viže so spremljale cicibane, ki so se odpravljali s svojimi mamicami proti domu. Vsi so bili zadovoljni in hvaležni za prijetne urice Društvu prijateljev mladine, ki pripravi vsako leto tako prijetno pustovanje, pa tudi Podjetju Kamnik, ki brezplačno nudi dvorano za celotno prireditev. B. M. PESEM IN TOPLA BESEDA ZAHVALE JE BILO NAJLEPŠE DARILO CICIBANOV IN PIONIRJEV SVOJIM MAMICAM OB DNEVU ŽENA Za letošnji dan žena so učenci osnovne šole Frana Albcrhta in glasbene šole v Kamniku pripravili svojim mamicam prisrčen kulturni program. V veliko dvorano Domaje na povabilo najmlajših prihitelo kar precej mamic. S programom so bile zelo zadovoljne. Nastopili so zbor cicibanov in otroški zbor pod vodstvom Marine Aparnik, mladinski zbor pod vodstvom Sama Vremšaka, godbeni orkester in harmo-/ nikarski zbor Glasbene šole pod vodstvom M. Skalarja in SI. Habeta. Chopi-novo skladbo je na klavirju zaigrala Alenka Mihelčič. Pobudi obeh šol je treba dati vse priznanje. Kazalo bi tako prireditev pripraviti vsako leto, seveda ob sodelovanju tudi drugih šol v naši občini. * Anton Rovtar ANTON ROVTAR Zadnjo februarsko nedeljo smo se na kamniških Žalah poslovili od dolgoletnega neumornega družbenega delavca Antona Rov-tarja z Duplice. Na višku življenjskih moći, sredi petega desetletja, mu je nenadoma smrt prekrižala njegove življenjske in delovne načrte. Člani delovne skupnosti Stola, kjer je bil zaposlen kot lesni tehnik, ga imajo v najlepšem spominu kot dol- goletnega predsednika sindikata, predsednika samoupravnih organov, poštenega in iskrenega tovariša, ki se je bil vedno pripravljen boriti za delavske pravice in za socialno enakost. Občani kamniške občine pa se ga bomo spominjali tudi kot poslanca republiške skupščine od leta 1963 do. 1965, odbornika občinske skupščine in člana občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na vseh teh družbenih dolžnostih je Tone vedno imelpredočmi človeka in njegove težave. Slehernemu je prisluhnil in mu po svojih močeh tudi pomagal. Ob tem delu je vedno našel tudi čas za strokovno in družbeno izpopolnjevanje, saj je v času zaposlitve v Stolu opravil tudi srednjo šolo. Bil je tudi udeleženec NO V. Dobrega tovariša in sodelavca Toneta borne ohranili v najlepšem spominu! V VSAKO LETO NA PUSTNI TOREK NAJMLAJŠI POŽIVIJO KAMNIŠKE ULICE S PESTRIM SPREVODOM MASKAR. TUDI LETOS JE SPREVOD PRIPRAVILO KAMNIŠKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE uri, so se vsi koraki usmerili proti Trgu talcev, kjer je bilo zbirališče. Čakala sta jih že mož z osličkom in harmonika. Brez nje ni veselja. Okrog 400 malih pustnih šem se je zvrstilo v spredovu skozi vse mesto, prav do Metalke. Kakšna pestrost: škrati, poštarčki, kuharčki, kra-ljične, mucke, lisičke itd. Nepozabna slika živega otroškega veselja. Lep sončen dan v naravi je odseval v radostnih očeh malih. Vso to barvitost pa so poživljale vesele koračnice. In gledalci! Na/pločnikih skoro ni bilo prostora. Veseli so pozdravljali vse maskice in vsako še posebej. Veselja še ni bilo konec. Pravo rajanje se. je začelo šele v Domu. To pot je bilo kljub veliki dvorani skoraj premalo prostora za vse. Saj tudi mamice rade vidijo svoje malčke, kako plešejo ringaraja ob zvokih harmonike. Za zaključek so bili krofi, ki so jih bili malčki najbolj veseli. Zadnje OBRAČUN DELA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIŠKA BISTRICA LJUDJE SO PRIPRAVLJENI SODELOVATI Redkokateri občni zbor ima tako udeležbo, kot jo je imel občni zbor Turističnega društva Kamniška Bistrica. Kljub deževnemu vremenu se je v nedeljo, 5. marca, v dvorani na Vegradu zbralo okrog sto članov tega društva. Pogovorili so se o dosedanjem delu in o načrtih za prihodnje. Najbolj delovnim, zlasti tistim, ki skrbijo za lepši izgled krajev pod Kamniškimi planinami z gojitvijo lepega cvetja, so podelili 18 kamniških majo-lik in več priznanj. Turistično društvo dela že 12 let. Sedaj šteje 246 članov. Dosedanji predsedniki društva so bili Drago Prelesnik, Franc Ber-not, Franc Jeras in Stane Bro- zovič. Najbolj delavna je folklorna' skupina, ki se udeležuje mnogih prireditev in tekmovanj v občini, v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Lani so nastopili tudi v Zahodni Nem- Uspešno tekmovanje v znanju Na osnovni šoli Franca Albcrhta je bilo v četrtek 16. III. 1972 tekmovanje osmih razredov. Tekmovanje je bilo tematsko razdeljeno na štiri teme: vprašanje iz zgodovine, vprašanja o poznavanju iz NOB v Kamniku, vprašanja iz književnosti ter vprašanja iz splošne teme, to so vprašanja iz športa, glasbe, astronavtike, likovne umetnosti in tako dalje. Sodelovale so ekipe: 8. a, 8. b in 8. c razreda. Zmagala je ekipa 8. c razreda, ki je zbrala 29 točk, druga je bila ekipa 8. b razreda, ki je zbrala 20 točk in tretja ekipa 8. a razreda z 18. točkami. Zmagovalno ekipo so sestavljati: Fanika Sušnik, Slavka Burja, Andrej Poto-kar in Dušan Petek. Vsaka ekipa je dobila nagrado, ki jo je poklonila kamniška tovarna „Svit". Kviz sta ob pomoči strokovne žirije, ki so jo sestavljali: tovarišica Albrehtova ter tovarišica Mačkovšek iz Dobrovoljc, pripravila in vodila Tone Ftičar in Bogdan Poljanšek. Za prijeten večer sta poskrbela še Fanika Pirš z recitacijami in Monika Skalar z igranjem na violino. Zahvala za dobro izveden kviz gre tudi ravnatelju Frbežarju in tovarišu Juvančiču, kije poskrbel za tehnično izvedbo kviza. Tako nam je uspelo še eno tekmovanje, ki je popestrilo enolično šolsko življenje. B. P. STANE BROZOVlC - PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIŠKA BISTRICA čiji. V sekcijo se je vključilo precej novih članov, tako da bo na nastopih sodelovalo najmanj 12 parov plesalcev. Lani je TD organiziralo tudi ocenjevanje rož od Stolnika do Zakala. Akcija je lepo uspela in jo nameravajo letos spet ponoviti. Lani se je pri gojitvi rož najbolj izkazala, tako so ocenili na občnem zboru, Majda Kosir-nik iz Stolnika. Udeleženci so predlagali, naj bi TD ustanovila tudi sekcijo vrtičkarjev oz. gojiteljev cvetja in zelenja. Ob tem so poudarili, da bi morali takoj preprečiti onesnaženje narave, ki ga ob vstopu v dolino Bistice povzro- ča mletje kalcita v obratu rudnika kaolina. Če tega ne bo nihče preprečil, bo zelenje in cvetje kmalu uničil prah, ki že sedaj povzroča veliko težav prebivalcem Stahovice. Govorih so še o bodočem delu smučarske sekcije, ki so jo pred kratkim ustanoviti, o pastirskem prazniku na Veliki planini, s katerim so doslej imeli vedno izgubo in še o mnogih problemih. Udeležba in razprava sta pokazali, da so ljudje voljni sodelovati. Po občnem zboru smo zaprosili za kratek pogovor Staneta Brozo-viča, dosedanjega predsednika TD Kamniška Bistrica. ,,Kako je potekalo ocenjevanje cvetja? " „Komisija ni imela lahkega dela, ker so občani pokazali res veliko prizadevnja. Zato smo podelili kar sedemdeset priznanj. Letos bo ta naša akcija najbrž še uspešnejša." ,,Kaj pa pastirski praznik? " „Mi smo pripravljeni vedno sodelovati, samo če bi dobili pokrovitelja, ki bi prireditev finančno podprl. Sami tega nc zmoremo. Mogoče bi bilo treba razmisliti, da bi prireditev pripravili v dolini, vendar bi morale sodelovati vse organizacije." ,,Vam torej tudi to povzroča težave? " „Tudi. Pogrešamo povezavo z drugimi organizacijami in krajevno skupnostjo. Morali bi drug drugega vabiti na seje odborov, saj vendar vsi delujemo v okviru ene krajevne skupnosti." „Dejavnost vašega društva sega tudi na področje kulture in prosvetc in zadnji čas tudi na področje športa, ko ste ustanovili smučarsko sekcijo. Kaj menite o tem? " „ Vsekakor sta kultura in rekreacijska dejavnost tesno povezani s turizmom. Dali smo pobudo in ljudje so nas podprli. S tem ni rečeno, da katerakoli sekcija ne more sčasoma postati samostojen klub ali društvo. Pomembno je delo, vsebina, ne pa, kam formalno neka sekcija spada. Dajmo mladim priložnost, da se bodo aktivno udejstvo-vali na vseh področjih. <, V spomin dr. Josipu Tomšiču Dne 29. januarja smo se poslovili od dr. Josipa Tomšiča, ki je odšel nenadno in tiho, kot je bilo njegovo življenje. Rodil se je pred 80 leti v kremeniti in ponosni slovenski družini kot sin učitelja, trdne kraške korenine. Luč sveta je zagledal v Tomaju, rojstnem kraju pesnika slovenskega Krasa Srečka Kosovela. Vzgojen v slovenskem duhu, je kot dijak goriške gimnazije utrdil prepričanje, da je mogoče le z odločnim, doslednim vztrajnim delom in narodnim ponosom ustaviti raznarodovanje. Po maturi na goriški gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Študija na Dunaju ni dokončal, mobiliziran je bil v avstroogrsko vojsko in je ostal vojak do konca vojne. Po končani prvi svetovni vojni je nadaljeval študij na zagrebški pravni fakulteti. Po končanem študiju se je moral z neizmerno bolestjo odpovedati svojemu rojstnemu kraju. Bogato znanje je dal na voljo matično domovini ter ga usmerjal k osvoboditvi Slovencev, ki so ječali onstran meje. Njegov značaj in narodna zavest sta ga vključila v narodnoosvobodilni boj. Po osvoboditvi je kot pravnik in strokovnjak opravljal mnoge odgovorne naloge in pomagal utrjevati novo ljudsko oblast. Po upokojitvi je nadaljeval štirinajst let s svojim delom pri skupščini občine Kamnik. Dve leti je opravljal nalogo tajnika občinske uprave. Ni ga občana naše občine, ki dr. Josipa Tomšiča ne bi poznal, saj je mnogim rad pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami. Bil je prijatelj narave, živel je z njo. Svoje male prijateljice - čebele - je nad vse ljubil in jih z velikim veseljem gojil. Zelo rad je obiskoval svoj Tomaj, z radostjo je govoril o napredku današnje Primorske, združene z matično deželo. Toda nikoli ni mogel prikriti žalosti in grenkobe ob spominu na slovenske kraje onkraj meje. Na dan pogreba je zemljo pokrivala debela plast snega, številni prijatelji in občani so se poslovili od plemenitega človeka - dr. Josipa Tomšiča. P. K. \ KAJ PRINAŠAJO ">n j« I z ti L c n Z uveljavitvijo ustavnih amandmajev republike in pokrajine samostojno določajo sistem, vire in vrste davkov, taks in drugih davščin, kijih plačujejo organizacije združenega dela in občani. Zato je z 31. 12. 1971 prenehal veljati Temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov in je republika sprejela nov zakon o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/72). Republiški zakon predstavlja prvi korak republike v uresničevanju njene nove vloge v oblikovanju davčne politike. Temeljno izhodišče, na katerem je zasnovan ta zakon je, da mora davčna politika postati aktivnejši element v obladovanju določenih družbenih tokov in eno izmed učinkovitih sredstev v rokah družbe za obvladovanje neupravičenih socialnih razlik. Zakon je povzel vse dosedanje pozitivne elemente in vnesel nekaj novih načel in sicer: - določanje sistema, virov in vrst davkov v pristojnost republike; - načelo o sorazmerno večjem prispevku tistega, ki dosega večji dohodek; -t samostojnost občin pri določanju stopenj davkov; - obveze medsebojnega dogovarjanja občin; • - obveze, da je vsakdo, ne le organizacija združenega dela, državni organ ali druga organizacija, kot doslej, temveč tudi občan na zahtevo davčnega organa dolžan dati podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davčnih obveznosti; - načelo javnosti in to: a) celotnega dohodka b) čistega dohodka c) višina odmerjenega davka; - novi cenzus za vodenje poslovnih knjig, ki znaša 25.000 din čistega dohodka. Občinski odlok o davkih občanov temelji na določbah republiškega zakona o davkih občanov in se omejuje na pristojnosti občine ob upoštevanju, krajevnih prilik in je objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št.3/72. Vrste davkov:. 1. davek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja; 2. davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; 3. davek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek iz osebnega dohoka od samostojnega opravljanja intlektualnih dejavnosti; 5. davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodek od stavb; 7. davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic; 8. davek dosežen z dopolnilnim delom drugih; 9. davek na dohodek od iger/na srečo. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja ostane za leto 1972 nespremenjen. Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, kar se tiče občinskih stopenj ostane nespremenjen. Republiški zakon določa, da se plačuje republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po stopnji 30 % od katastrskega dohodka od negozdnih površin in 26 % od dohodkov iz gozda. Republiškega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so d' višine, ki ustreza 24 %, oproščeni zavezanci, ki se jim odmerja prispevek z< zdravstveno zavarovanje kmetov. Kmetje plačujejo torej le 6 %Tepubliškeg' davka od kmetijstva in 2 % od dohodkov gozda. Zavezanci, ki jim je kmetijstvo dopolnilni vir dohodkov (zaposleni i< upokojeni zavezanci, samostojni obrtniki in drugi zavezanci, ki jim km« tijstvo ni glavni vir dohodkov za preživljanje) bodo plačevali republišK davek od kmetijstva po stopnjii 30 % Miroma 26 % od dohodkov gozda, j Dosedaj se je ta davek plačeval v višini 18 % oziroma 14 % (torej 121 plus 6 % nekdanji zvezni prispevek od negozdnih površih oziroma 2 % ol dohodkov iz gozda). Cenzus neobdavčnega dela katastrskega dohodka se spremeni od dos< danjih 200 din na 100 dinarjev. Kot novost vsebuje odlok nov cenzus za oprostitev plačevanja davka o kmetijske dejavnosti za zavezance iz IV. okoliša katastrskih občin, če njihd katastrski dohodek od vseh površin ne presega 2500 din in če jim kmetijsOJ ni dopolnilni vir dohodkov. Zavezancem iz prejšnjega odstavka, ki jim skupni letni katastrski dohode presega 2500 din, se odmeri davek od celotnega katastrskega dohodka p ustrezni stopnji, predpisani za četrti okoliš katastrskih občin. Občinski odlok vsebuje tudi novo določbo glede priznanja olajšav *' mladoletne otroke in dela nezmožne člane gospodinjstva, za vsako 10 % br*' < omejitve. yW (prihodnjič dal/ KAMNIŠKI OBČAN 7 Kamniška kronika \ JANUAR POROKE: Jožef Erce iz Vodic, mizarski pomočnik, star 28 let, in Ivana *\ Spenko iz Komende, delavka, stara 20 let; £ Janez Gams iz Mekinj, elektroinštalater, star 24 let, in Dragica Lap 0 iz Suhadol, prodajalka, stara 24 let; 0 Anton Jereb iz Šmarce, avtoelcktrikar, star 21 let, in Marija Tavčar *\ iz Trzina, krojačica, stara 21 let; J Franc Koncilja iz Zg. Tuhinja, delavec, star 26 let, in Pavla Kadunc t\ iz Zg. Tuhinja, delavka, stara 20 let; J Jožef Kuhar iz Šmarce, šofer, star 21 let, in Breda Lukanc iz J Volčjega potoka, krojačica, stara 19 let; 4% Milan Močnik iz Zakala, delavec, star 24 let, in Ivanka Drešar iz 4 Županjih njiv, šivilja, stara 19 let; 0 Alojz Pavšin iz Sp. Stranj, ključavničar, star 28 let, in Pavla Lani-" J šek iz Kamnika, delavka, stara 21 let; £ Franc Železnik iz Češnjic, delavec, star 22 let, in Stanislava Kra- 0 I i mar z Bele, trgovska vajenka, stara 18 let.' SMRTI: Marija Debevc z Vrhpolja, družinska upokojenka, stara 84 let; Jemej Jereb z Mlake, kmet, star 75 let; Julija Kolmanič in Podtuma-Cakovec; kmetica, stara 63 let; Ivana Podbevšek iz Sp. Palovč, gospodinja, stara 47 let; Metka Rems iz Zg. Palovč, učenka osnovne šole, stara 10 let; Antonija Rcsnik z Rožična, upokojenka, stara 71 let; Anton Slevec iz Crne, preužitkar, star 73 let; Erna Spruk iz Nevelj, otrok, stara 6 mesecev; Marija Skrjanc iz Kamnika, družinska upokojenka, stara 86 let; Florjan Šlebir iz Stolnika, osebni upokojenec, star 68 let; Janez Učakarz Bele, kmet, star 71 let; Marija Vidmar iz Kamnika, gospodinja, stara 68 let. k FEBRUAR POROKE: Franc Ahačič iz Velesovega, tkalski mojster, star 27 let, in Fran- 0 čiška Čebulj iz Potoka pri Komendi, delavka, stara 21 let; j Franc Frontini iz Volčjega potoka, avtoklepar, star 24 let, in Fran- 5 čiška Potočnik iz Volčjega potoka, natakarica, stara 23 let; Janez Juteršek iz Kamnika, kovin os trugar, star 27 let, in Dragica 0 Romih z Duplice, delavka, stara 19 let; £ Rudolf Mali iz Kamnika, mizar, star 29 let, in Ivanka Urankar z j Vrhpolja, uslužbenka, stara 26 let; # Bogdan Steklasa iz Kamnika, uslužbenec, star 22 let, in Katarina 0 Mertik iz Mekinj, uslužbenka, stara 19 let; £ Alojz Vodlan iz Godiča, delavec, star 25 let, in Danici a Žnidar iz J I Županjih njiv, delavka, stara 19 let. SMRTI: Angela Cadež iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 84 let; Frančiška Dimic s Križa, gospodinja, stara 67 let; Janez Erzar iz Srednje vasi, upokojenec, star 62 let; Jakob Golob iz Sp. Palovč, osebni upokojenec, star 67 let; Anton Juhant iz Kamnika, osebni upokojenec, star 65 let; Ivana Kemperl iz Županjih njiv, gospodinja, stara 62 let; Franc Klemene iz Podgorja, kmet, star 87 let; Cita Kolman iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 57 let; Karol Komatar iz Bistričice, delavec, star 41 let; Aleš Ocepek z Brega pri Komendi, kmet, star 69 let; Marjeta Petrovčič z Okroga, preužitkarica, stara 75 let; Marija Repanšek iz Kališa, gospodinja, stara 68 let; Tezerija Strmšek iz Špitalica, preužitkarica, stara 80 let; Marija Šimenc iz Nevelj, družinska upokojenka, stara 73 let; Ana Završnik iz Most, upokojenka, stara 78 let. NOV GASILSKI AVTO V N EVU AH Ko smo v lanskem letu neveljski gasilci slovesno prevzeti v upravljanje novo motorno brizgalno „rosenbauer in razširjeni gasilski dom, smo takoj začeli misliti, kako priti do novega gasilskega avtomobila. Zato smo letos januarja sklenili na našem občnem zboru, da bi čim prej kupili gasilski avto, ker drugače ne moremo hitro in uspešno posredovati ob nesreči. Tako je novi upravni odbor sklenil na svoji prvi seji v začetku februarja, da bomo začeli z nabiralno akcijo, ki so zanjo zadolženi člani upravnega odbora, ter jo dobro izpeljali. Neveljski gasilci se zato vsem, ki so prispevali za nabavo iz dela oasilskih v nrustev novega gasilskega avtomobila, najlepše zahvaljujemo. Prav tako se zahvalju-Kmo tudi krajevni skupnosti Nevlje za razumevanje, za izkazano pomoč in ^kratkoročno posojilo, s katerim nam je bilo omogočeno, da smo lahko v Jako kratkem času kupili nov gasilski avto-kombi IMV, ki smo ga prevzeli v Ljubljani že 2. marca 1972. Tako se je izpolnila dolgoletna želja naših gasil-:evl dobili smo res sodobno in prepotrebno vozilo, s tem pa zagotovili v laŠem kraju boljšo požarno varnost. J. O SMRT V OGNJU 11. februarja okrog 15. ure je iz garaže pri hiši št. 73 v Mostah pritekel moški, ves v plamenih. Sosedje so takoj ugotovili, da gre za Jožeta Resnika, starega 48 let, ki je stanoval pri svojem polbratu v omenjeni garaži. Ivan Resnik je tega dne skupaj z ženo nekaj pred 13. uro odpotoval v Celovec na drsalno revijo. Pred odhodom je Jožetu domaČi sadni križanci Kamniška sadna drevesnica je za letošnjo pomladansko saditev poleg priljubljenih in uveljavljenih sort sadnega izbora - jonatan, zlati in rdeči delišez, zlata parmena itd. -pripravila za prodajo tudi veliko količino sadnih drevesc domačih križancev. Tako bodo prvič v večjih količinah na voljo za saditev priolov delišes, mariborka in pohorka. Lansko jesen so v drevesnici kupci najprej razgrabili priolov delišes, tako priljubljeno je postalo to jabolko pri poznavalcih. Poleg jabolk bodo imeli tudi drevesca hrušk, češenj, marelic in drugega sadja, medtem ko so jagodičevje in črni ribez prodali domala že jeseni. I.Z. zakuril v peči, ker sam tega ni bil sposoben zaradi duševne zaostalosti. Peč na žaganje se je močno segrela in zaradi tega se je verjetno vžgala obleka ponesrečenca, ker je verjetno zaspal na okenski polici ob peči. Sam si ni znal pomagati, zato je tekel po dvorišču in se valjal po tleh, dokler niso ognja pogasili sosedje, ki so nesrečo prvi opazili. Ponesrečeni je dobil po vsem telesu hude opekline. Prepeljali so ga na oddelek za plastično kirurgijo ljubljanske poliklinike, vendar mu niso mogli pomagati. Komisija je ugotovila, da je bila peč povsem razbeljena in da je bila loputa za dovod zraka popolnoma odprta. Gospodar je imel v garaži traktor in razno drugo kmečko orodje. Huda nesreča je ponovno opozorila na to, da starih, še posebej pa duševno zaostalih ljudi ne smemo prepuščati samim sebi. Tu bi morala priti bolj do izraza so-sedska pomoč, o kateri zadnje čase precej govorimo. ROPARSKI NAPAD SREDI KAMNIKA 25. januarja ob 18.30 uri zvečer seje Dušan Sterle, zaposlen pri CP Delo v Ljubljani, stanujoč v Kamniku, Jurčičeva 25, vračal iz mesta proti domu. Ko je prišel do križišča Kidričeve in Sadnikar-jeve ulice (trgovina z zelenjavo), so prišli za njim trije neznani moški in ga zahrbtno napadli. Odvlekli so ga v Sadnikarjevo ulico proti vrtnariji Flere) in ga pretepali ter zahtevali od njega denar. Ko jim je povedal, da nima denarja, so ga še naprej tepli in mu s prsta sneli zlat poročni prstan in pobegnili. Sterle je obležal na tleh, dokler nista prišla mimo Lado Pire in Ivo Caric, ki sta mu pomagala, daje prišel do doma. Kamniški miličniki so že dva dni po tem dogodku prijeli Jovana Mandiča (24 let), delavca v podjetju Kamnik, stanujočega v Zg. Stranjah, in Dobrisava Govedarico (20 let), delavca v Podjetju Kamnik, stanujočeva v samskem domu. Oba sta dejanje priznala. Jovan Mandič je ukradeni poročni prstan vrnil na postajo milice. Oba napadalca se zagovarjata, da sta bila vinjena in da nista zahtevala denarja, temveč da sta ga pretepla predvsem zaradi žalitve. Otrok pod avtomobilom 6. marca je v Črni pri številki 12 stekla prek ceste štiriletna Nuška Romšak v hipu, ko je po cesti pripeljal z osebnim avtomobilom zastava 750 Karel Suhoveršnik, zaposlen kot šofer v tovarni Svit, stanujoč v Šmihlavžu pri Gornjem gradu. Čeprav je zaviral in se umaknil na levo polovico ceste, je vendar s prednjim desnim delom vozila zadel deklico in jo zbil po cestišču, pri čemer je dobila lahko telesno poškodbo in so jo morali prepeljati na nezgodni oddelek ljubljanske poliklinike. Z avtomobilom v zid Voznik Rudi Šuštar iz Vrhpoh> št. 5, uslužbenec pri zavarovalnici Sava PE Mengeš, je 9. marca ob 3. uri zjutraj vozil svoj avtomobil iz Kamnika proti Vrhpolju. Ko je pripeljal v bližino gostilne Pod skalco, je iz neznanega vzroka močno trčil s prednjim delom avtomobila v podporni zid, ki stoji na desni strani ceste pod Starim gradom. Pri trčenju se je njegova žena Helena, ki je sedela na sprednjem sedežu hudo poškodovala in so jo z rešilnim avtomobilom odpeljali na nezgodni oddelek poliklinike v Ljubljano. Voznik ni bil poškodovan. Škode na avtomobilu pa je za okrog 6.000 dinarjev. !?BRa OPREMA POGOJ ZA UČINKOVITO AKCIJO: SPECIALNO £§ILSK0 VOZILO MERCEDES, KI GA JE LANI KUPILO KAMNIŠKO ASILSKO DRUŠTVO OBČNI ZBOR OBČINSKE GASILSKE ZVEZE VELIKI NAPREDEK GASILCEV V nedeljo, 12. marca, so se na občnem zboru zbrali predstavniki vseh 19 gasilskih društev naše občine. Iz poročil predsednika občinske gasilske zveze Janeza Pregleda, poveljnika Jožeta Brleča in tajnika A. Vivoda ter iz razprave je bilo mogoče razbrati, da so naša gasilska društva v zadnjih letih napravila velik napredek pri zboljšanju opreme, popravilu gasilskih domov, nabavi motork in avtomobilov. V zadnjih treh letih so gasilci nabavili 10 motork resenbaucr, 6 kombi vozil IMV in specialni gasilski avto mercedes. Skupna vrednost nove opreme je znašala 88 milijonov S-din, od tega so kar 48 milijonov prispevali gasilci in občani z zbiralnimi akcijami in samoprispevkom, drugo pa občinska skupščina in zavarovalnica. Seveda niso skrbeli samo za opremo. Tudi na usposabljanje ljudi, ki znajo uporabljati to opremo, niso pozabili. Samo lani je opravilo izpite 141 gasilcev. Lani so ustanovili gasilsko društvo tudi v Špitaliču. Te dni so že dobili novo brizgalno in drugo opremo. NoV avto so pred kratkim dobili neveljski gasilci. Sedaj pa je v teku akcija za zbiranje denarja v Mostah, na Duplici in v Šmartnem. Na Duplici bi radi čim prej prišli do avtomobila, v drugih dveh krajih pa do novih motork. Na občnem zboru so posebej podcrtah pomen gasilstva v splošnem ljudskem odporu. Govorili so tudi o neurejenih hidrantih, ki marsikje niso niti označeni, drugod pa jih sploh niso ogradili, čeprav bi jih po na načrtih za vodovode morali. Zahtevali so, da posebna komisija to pregleda in preko občinske skupščine zahteva od komunalnih podjetij Kamnik in Mengeš ter od drugih odgovornih, da vgrade hidrante po načrtih. Spraševali so se tudi, zakaj kljub večjemu, z zakonom predpisanemu prispevku od zavarovalnih premij (6 %, doslej 4 %) ni več denarja kot prejšnja leta. Tudi kamniški gasilci se bodo vključili v priprave na VII. kongres gasilske zveze Slovenije, ki bo 10. junija v Murski Soboti. PROSTOR, V KATEREM JE STANOVAL JOŽE RESNIK. OB KONCU JE PLOČEVINASTA PEC, ZARADI KATERE JE PRIŠLO DO HUDE NESREČE. Čebele in škropljenje Čebelarska družina Homec, ki zajema v svojem sklepu vasi Pre-serje, Radomlje, Raze, Volčji potok in Šmarco, je imela svoj redni letni občni zbor. Izvolili so nov odbor, ki bo vodil delo v naslednji mandatni dobi. Za predsednika so izvohli Andreja Koželja iz Šmarca, ki je bil že do sedaj uspešen predsednik družine. Za tajnika in blagajnika pa Rika Tomšiča, kije ta dela že dosedaj dobro opravljal. Zbora družine so se udeležili skoraj vsi člani. Z žalostjo pa iz leta v leto ugotavljajo, da so vsi že starejši in da ni mladih, ki bi se hoteli vpeljati v to delo, da bi za njimi prevzeli to za vse koristno panogo. Zato je nekdanji predsednik Sitar iz Preserij ponudil mladim čebelarskim začetnikom v pomoč brezplačno čebelje družine, da bi s tem morda v bodoče le vpisali kakšnega novega mlajšega člana. Čebelarji pa so zelo zaskrbljeni tudi zaradi spomladanskega škropljenja sadnega drevja. Prav v tem času ob sončnih dnevih čebele zelo izletavajo in se zastrupljene vračajo v svoje panje, s tem pa zastrupljajo še zalego. Rešitev bi bila, da bi sadjarji škropili sadno drevje v tistih dneh, ko čebele ne izletavajo iz panjev. To je proti večeru ali v dneh, ko je vreme mrzlo in oblačno, kajti v teh dneh čebele ne izletavajo. Po zakonu je dolžnost vsakega lastnika sadnega vrta, da dva dni pred škropljenjem obvesti čebelarsko družino in čebelarja, ki ima v bližini čebelnjak. Čebelarji pravijo, da se jim vsako leto v času škropljenja čebelje družine zelo razredčijo in niso redki primeri, da izumre cela družina. To naj bi bilo opozorilo vsem sadjarjem, saj je tudi čebela zanje pri opraševanju sadja zelo koristna. A. K. TABOR ČEBELARJEV V KOMENDI V Komendi bo 2. julija velika prireditev in drugi tabor čebelarjev po osvoboditvi. Ob tej priložnosti bodo odkrili spominsko ploščo Petru Pavlu Glavarju na njegovi hiši v Komendi. Prireditev bo v okviru občinskega praznika občine Kamnik, organizirata pa jo Zveza čebelarskih društev za Slovenijo in krajevna skupnost Komenda. Počastitev Petra Pavla Glavarja ni samo priznanje temu odličnemu slovenskemu gospodarskemu in čebelarskemu veščaku, pač pa tudi skromna oddolžitev ljudi Komende in okolice svojemu velikemu dobrotniku. Seveda bomo o tem pomembnem prazniku Komende še podrobneje poročali. V. TOVARNA KOVIiNSKIH IZDELKOV IN LIVARNA _/gV_TITAN -LlJ- KAMNIK Vi*/ JUGOSLAVIJA SPREJME v stalno delovno razmerje: • brusi I ke delo v dveh izmenah, poprečni osebni dohodek 1700 din • delavce za delo na strojih za obdelavo fitingov delo v treh izmenah (ponoči 50 % dodatek), poprečni osebni dohodek 1450 din • orodjarje in ključavničarje z ustrezno kvalifikacijo, poprečni osebni dohodek 2000 din Tovarna nudi prevoz z avtobusi in delno krije stroške prevoza. Delavcem je na razpolago topla malica v obratni menzi. Nastop dela je možen takoj. Pismene ali ustne ponudbe sprejema kadrovsko-orga-nizacijski sektor podjetja. v. SI IH U1H H L 1\1 A PRVE PO D j fc 1 Iti \i S M ti O A Nil IJ 5» « SS NS J Letošnja zima z obilico snega je omogočila, da je smučarski šport v Kamniku še posebno zaživel. Smučanje postaja vse bolj priljubljena in množična oblika rekreacije naših delovnih ljudi. Tako so letos vsa kamniška podjetja že priredila svoja sindikalna prvenstva v sodelovanju s Področnim zborom učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov smučanja kamniškega področja, ki je organiziral tekmovanje za podjetja Alprem, Zarjo, Stol, Utok in Svit; medtem ko sta Podjetje Kamnik in Titan sama organizirala svoje prvenstvo. Na teh tekmovanjih je nastopilo 210 smučarjev in smučark. Vsa tekmovanja so bila v veleslalomu. Proge so bile primerne za vse tekmovalce, saj je bilo kljub slabemu vremenu in megli le malo odstopov in nobene poškodbe, kar kaže, da se dviga tudi kvalitetna raven smučanja. Ponovno se je pokazala potreba po lastni vlečnici, ki bi bila ob tekmovanjih smučarjem v veliko pomoč. Če bi vsa podjetja, ki so pripravila svoja sindikalna prvenstva, priložila denar za nakup vlečnice, bi tako svojim članom in šolski mladini ter tekmovalcem omogočila boljše pogoje in večjo aktivnost. Najštevilnejša udeležba in pravo tekmovalno vzdušje je bilo na sindikalnem prvenstvu Svita, saj je nastopilo kar 51 tekmovalcev. Tudi tradicionalno smučarsko navdušeno podjetje Titan se je izkazalo, saj seje prijavilo kar 70 smučarjev, vendar jih je, žal, zaradi res slabega vremena nastopilo le 40. Tekmovanja so bila izbirna, saj bodo najboljši zastopali svoja podjetja na občinskem sindikalnem prvenstvu, na katerem se obeta rekordna udeležba. Tekmovanja pa so po posameznih podjetjih potekala takole: SVIT To tekmovanje je bilo najbolj množično od vseh. Nastopili so v kategorijah mlajših in starejših članov, medtem ko je pri ženskah kot po navadi le ena (kategorija, da ni zamere. Tekmovanje je bik) res bojevito in izenačeno. Sindikalni prvaki pa so postali: HELENA VIZOVIŠEK pri članicah, ing. MARKO REISNER pri starejših članih in JANEZ HUMAR pri mlajših članih. REZULTATI: Starejši člani: 1. ing. Marko Reisner 47,3 sek., 2. Ivo Gjurin 49,6 sek., 3. Joško Pire 54,0,4. Marko Tavželj 55,2, 5. Peter Razpotnik 55,7. Mlajši člani: 1. Janez Humar 42,7 sek., 2. Božo Gole 43,1 sek., 3. Brane Zavašriik 45,5,4. Stane Mavric 49,4,5. Peter Udovč 49,5. Članice: 1. Helena Vizovišek 50,7, 2. Joži Podjed 56,3, 3. Monika Žirov-nik 57,2, 4. Alenka Lunder 66,7, 5. Marinka Naveržnik 75,4. ALPREM Nastopilo je 25 tekmovalcev v kategorijah mlajših in starejših članov. Sindikalna prvaka sta postala ANTON BRELIH med mlajšimi člani in FRANC AJDOVEC pri starejših članih. REZULTATI: Starejši člani: 1. Fratfč Ajdovec 55,2 sek., 2. Bogo Radej 58,6. Mlajši člani: 1. Anton Brelih 44,7 sek., 2. Ivan Cernevšek 45,6, 3. Andrej Štritof 47,3,4. Matevž Krumpester 50,8, 5. Aleš ZJatnar 52,0. jjSSS^ industrijski kombinat © Svit Kamnik OB GLASBI -MLADI 0 ŠPORTU Takšen bi namreč moral biti naslov javne mladinske oddaje, ki so jo pripravili člani predsedstva občinske konference Zveze mladine Kamnik v začetku tega meseca. Oddaja je sicer bila, v veliki dvorani kina Dom, na njej pa ni bilo niti ene glasbene točke. Preprosto: na oddaji bi bil moral sodelovati ansambel Radia Tržič s pevcema Jankom Ropretom in Sonjo Ga-bršček. Toda nekaj trenutkov pred začetkom oddaje so sporočili, da si je orglar na smučanju zlomil nogo ... Je to res ali ne, to je sicer vprašanje; toda kljub temu so se mladi odločili, da bodo oddajo ZNANI TELOVADEC MIRO CERAR IN MLADA ATLETINJA LJUBLJANSKE OLIMPIJE DANICA SMREČNIK OB OBISKU V KAMNIKU. MIRO JE OBLJUBIL, DA SE BO RAD ODZVAL VABILU KAMNIŠKE MLADINE IN MLADIM TELOVADCEM POKAZAL NEKAJ SVOJIH VEŠČIN V ORODNI TELOVADBI pripravili, seveda brez glasbene spremljave. Braco Koren pa se je odločil, da nas bo s svojim petjem razveselil kdaj drugič, saj je razumljivo, je dejal, da ne more žvižgati in peti obenem. Kljub temu je napovedovalec, športni novinar Radia Ljubljana Franek Trefalt, povabil pred mikrofon kamniške športne delavce in športnike Janeza Tajca, tajnika občinske zveze za telesno kulturo, kapetana naših košarkarjev Janeza Benkoviča, učitelja telesne vzgoje Miha Prosena ter smučarja Marijana Steleta. Ti so spregovorili o svojem dosedanjem delu in uspehih ter povedali nekaj misli o tem, kaj lahko v kamniškem športu sploh pričakujemo. O svojih uspehih in tudi načrtih pa so spregovorili tudi Miro Cerar, smučarka Majda Ankele-Samaluk, mlada atletinja Olimpije Danica Smrečnik in smučarski skakalec Peter Štefančič. Po vedah so marsikaj zanimivega iz dosedanje športne kariere, o razmerah v posameznih športih, o tem, kaj si v prihodnje kot športniki ali morda samo kot športni delavci še želijo ... Na oddaji so podelili tudi pokal občinske konference Zveze mladine Kamnik najboljšemu aktivu mladih za najboljše uspehe na športnih tekmovanjih ob lanskem praznovanju dneva mladosti. Pokal je v prehodno last dobil mladinski aktiv Stola. -ts UTOK Na tekmovanju je nastopilo 15 tekmovalcev. V kategoriji mlajših članov je zanesljivo zmagal Štele, med starejšimi člani pa Tišler. Odlično se je izkazala mlada tekmovalka Zlatka Hribar. REZULTATI: Starejši člani: 1. Ing. Janez Tišler 52,4 sek., 2. Ivan Kosirnik 62,3. Mlajši člani: 1. Ing. Marjan Štele 44,6 sek., 2. Milan Sedušak 51,6, 3. Mišo Burgar 51,8, 4. Milan Robnik 56,3, 5. Andrej Kodrič 56,8. Članice: 1. Hribar Zlatka 56 sek. ZARJA Nastopilo je 25 tekmovalcev. Sindikalna prvaka sta postala med mlajšimi člani IVO PLEVEL, med starejšimi pa JANEZ GOLOB. DRUŠTVO VESELJAKOV IZ ZGORNJEGA TUHINJA JE TUDI LETOS OB VELIKEM ZANIMANJU KAMNIČANOV IZVEDLO SVOJO TRADICIONALNO PUSTNO PARADO PO MESTNIH ULICAH. GLEDALCEV JE BILO VELIKO, IZVIRNIH ZAMISLI PA BOLJ MALO. KAR ZADEVA KAMNIŠKO JAVNO STRANIŠČE, BO PO TOLIKIH LETIH NEKDO MORAL POPUSTITI: TUHINJSKI VESEUAKI ALI - KAMNIŠKI MESTNI MOŽJE ... KK GOSTOVAL V CELOVCU Pod tem naslovom je Slovenski vestnik 3. marca letos objavil tale prispevek: V telovadnici celovške dekliške gimnazije je bil preteku teden mednarodni košarkarski turnir za prehodni pokal „Asphalt". Turnirja so se udeležila štiri mladinska moštva. Zmagovalec prehodnega pokala je postalo košarkarsko moštvo KK Kamnik. Slovenci so igrah zdaleka najboljšo košarko in navdušili nasprotnike in gledalce. V okviru tega mladinskega košarkarskega srečanja sta si stali nasproti tudi članski moštvi SVV Waidmannsdorf-Bau Egger in KK Kamnik, ki že dve leti navezujeta prijateljske stike. Igra je potekala zelo hitro in napeto. Čeprav so bih Celovčani ob polčasu za nekaj točk v vodstvu, so vendar Kamničani" zaradi zrelejše igre zmagali 81:74 (35:50) Najboljša metalca košev sta bila Trobentar (16) oziroma Orel (32). Prvenstvo A0 in G RS v veleslalomu Vsakoletno smučarsko tekmovanje, ki ga organizira gorska reševalna služba postaje Kamnik skupno z alpinističnim odsekom pri PD Kamnik, je tudi letos teklo v ostrem boju za najboljša mesta. Tekmovanje je bilo v soboto, 11. marca, na Veliki planini. Khub slabemu vremenu se je zbralo na startu okrog 40 tekmovalcev in dve tekmovalki. Proga za veleslalom je bila zaradi novega snega in odjuge precej mehka, posebno v zgornjem delu, imela pa je 30 vratic. Po pričakovanju je zmagal član GRS Tone Trobevšek, ki je progo prevozil v času 0.36,5. Sledili so mu Janez Volkar - 0.36,9 (AO), Marjan Schnabl -37,7 (AO), Engelbert Ribič - 38,4 (AO), Janez Podjed 38,7 (GRS) itd. Dobra uvrstitev članov alpinističnega odseka je letos odvzela ekipni pokal članom GRS, ki so ga lansko leto osvojili s prednostjo 10 stotink sekunde, Tekmovanje je pokazalo lep napredek v tehniki smučanja med člani GRS in AO, kar jim bo brez dvoma zelo koristilo pri uspešnem reševanju in zimskem alpinizmu. Obenem pa je veljalo to tekmovanje tudi kot pregled za udeležbo na bližnjih prvenstvih alpinistov, ki bodo marca pod Storžičem. aprila na Kamniškem sedlu in maja v Tamarju. M. SCHNABL GRADITELJI, PODJETJA, GOSPODINJE ODPRL sem obrtno delavnico v Kamniku, Trg svobode 3 — opravljam elektro instalacije vseh vrst — popravljam električne stroje vseh vrst, gospodinjske, električne naprave ipd. . Naročila sprejemam ustno ali pismeno vsak dan od 6. do 14. ure. Se priporoča OBRTNA ELEKTRO DELAVNICA JOŽE KOŽELJ KAMNIK, Trg svobode 3 REZULTATI: Starejši člani: 1. Ivo Plevel 51,5, 2. Tone Mihelič 55,6., 3. Franc Hočevar 56,3 sek., 4. Marjan Kotnik 67,0,5. Dušan Humar 67,4. Mlajši člani: 1. Janez Golob 54,5, 2. Peter Vrhovnik 71,5, 3. Drago Leban 76,1 sek., 4. Marjan Zaje 96,2. STOL Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev, ki so tekmovali le v eni kategoriji. Sindikalni prvak je postaj VOJKO ZAJC. REZULTATI: 1. Vojko Zaje 51,5 sek., 2. Drago Šimenc 52,8, 3. Ing. Ivo Smokavec 53,9, 4. Jože Zupin 59,0, 5. Janez Sluga 59,8. PODJETJE KAMNIK 20 tekmovalcev je nastopilo v treh kategorijah. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in zanimivo. Vozili so dvakrat na isti progi in veljal je najboljši čas. Sindikalni prvaki so postali: MAKS ŠIMENC med starejšimi člani, KARLO JARC med mlajšimi, med dekleti pa janja OBLAK. REZULTATI: Starejši člani: 1. Maks Šimenc 47,2 sek., 2. Marjan Bovha 47,8, 3. Rudi Sedušak 49,0,4. Cene Grilje 50,4, 5. Ing. Jože Koželj 51,3. Mlajši člani: 1. Karlo Jarc 43,2 sek., 2. Ing. Edo Perne 45,0, 3. Vojko Žlindra 45,1, 4. Ciril Sedušak 45,4, 5. Ing. Nande Škarja 45,8. Članice: 1. Janja Oblak 51,2, 2. Anica Vrankar 53,9, 3. Francka Perne 57,2,4.BožaKržišnik 66,9. TITAN Tradicionalno srečanje smučarjev podjetja Titan, ki je že vrsto let eden najmočnejših tovarniških smučarskih središč, je tudi tokrat potekalo v ogorčenih bojih za najboljša mesta. To še posebej velja za starejše tekmovalce, ki jih še ni zapustil tekmovalni duh. 40 tekmovalcev je nastopilo v konkurenci članov do 30, 30 do 40 let in nad 40 let. Sindikalni prvaki so poštah: PETER SITAR, DANILO BRELIH in SILVO JERIN. Tekmovanje je bilo ekipno in premočno je zmagala ekipa ORODJARNE v postavi PETER SITAR, FRANC ŠUNKAR in MARJAN KREGAR. REZULATI: Ml. člani do 30 let: 1. Peter Sitar 47,0, 2. Aco Sitar 48,0, 3. Franc Šunkar 50,0, 4. Božo /anežič 52,0, 5. Marjan Kregar 51,1. St. člani do 40 let: 1. Danilo Brelih 53,0, 2. Lado Podbevšek 55,0, 3. Niko Urankar 58,0, 4. Ing. Ivo Gašperič 61,0, 5. Marjan Danko 68,0. Veterani nad 40 let: 1. Silvo Jerin 59,0, 2. Adolf Ravnik 62,0, 3. Ing. Klemen Pibernik 65,0, 4. Ivan Šunkar 85,0. Uspešna tekmovanja bodo smučarji v podjetjih zaključili z občinskim sindikalnim prvenstvom. To tradicionalno 8. tekmovanje v mesecu marcu bo ena izmed najbolj privlačnih prireditev letošnjih sindikalnih športnih iger. Občinski sindikalni svet je letos razpisal v okviru teh iger tekmovanja v smučanju, odbojki, nogometu, šahu, kegljanju, streljanju in rallyju. Smučarji bodo tako otvorili to tekmovanje, za katerega zamisel zasluži ObSS vso pohvalo, saj bo močno razgibalo športno življenje v občini. -sm KAMNIŠKI ME MORI AL Letošnjega spominskega II. kamniškega memoriala v veleslalomu, kije bilo v soboto, 11. marca, na Veliki planini, se je udeležilo 60 učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov iz 10 slovenskih klubov. To tradicionalno tekmovanje dobiva vse večji razmah, saj je udeležba vsako leto večja. Področni zbor učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov smučanja kamniškega področja prireja to spominsko tekmovanje v čast tragično umrlim kamniškim smučarjem: učiteljema in sodniku Janezu Klemencu in Janezu Sadjaku ter vaditeljema Juretu Matjažu ih Mihu Lahu. Pokojni tovariši so bili prizadevni športni, še posebno pa smučarski delavci, ki so sodelovali pri vzgoji mnogih kamniških smučarjev. Letošnje tekmovanje se je kljub mnogo hujši konkurenci kot lani končalo s še večjim zmagoslavjem kamniških smučarjev. Lanska zmagovalca Štele med učitelji in Gjurin med sodniki smučanja sta uspela ohraniti prvi mesti, tretji pokal pa je v konkurenci vaditeljev in trenerjev uspel iztrgati lanskemu zmagovalcu Vidmarju iz Domžal Kamničan Franc Perne. Tekmovalci so se pomerili na 800 m dolgi progi s 16 vratci. V konkurenci učiteljev smučanja je zmagal kamniški učitelj smučanja Marijan Štele, ki je pred Janezom Podjedom dosegel najboljši rezultat tekmovanja. Tudi v konkurenci vaditeljev in trenerjev smučanja, so Kamničani slavili dvojno zmago. Zmagal je Franc Perne pred Tonetom Trobevškom. Med sodniki smučanja je tudi letos zmagal Božidar Gjurin. Rezultati: učitelji smučanja: 1. Ing. Marijan Štele (Kamnik) 43,4 sek., 2. Janez Podjed (Kamnik) 44,5, 3. -4. Prof. Miro Dvoršek (Snežinka) 46,4, 3.-4. Boris Limovšek (Domžale) 46,4, 5. Jože Turk (Novo mesto) 48,1. Drugi kamniški učitelji: 6. Marjan Schnabl 48,4, 8. Anton Šuštar 49,4. Vaditelji in trenerji: 1. Franc Perne (Kamnik) 43,5, 2. Anton Trobevšek (Kamnik) 43,9, 3. Andrej Guček (Snežinka) 44,2, 4. Rado Kralj (Domžale) 44,6, 5. Janez Nograšek (Kamnik) 45,3. Drugi Kamničani: 12. Janez Škorjanec 48,0. Sodniki smučanja: 1. Božidar Gjurin (Kamnik) 52,4 sek., 2. Ing. Boštjan Japelj (Novo mesto) 94,8, 3.-4. Franc VVatzak, Stane Laznik 100,0. mSm. t :e u 1: s: P1 it /1 re zi i %\ T :i i i 0 VI n \ MALI OGLASI IŠČEM vajenca-ko za brivsko obrt. Brivski salon Iskra, Kamnik, Medvedova 34. IŠČEM dve frizerski vajenki. Frizerski salon Zore Ivanka, Kamnik, Titov trg. KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Frane Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina m Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani