Stran 445. Kmetijstvo. Tri bogate vasi. Mej Nemci znani statiskik dr. Hecht je popisal v knjižnici nDrei Dorfer der badischen Harda, kako delujejo kmetje treh badenskih vasi: Hagsfeld, Blankenloch in Friedrichsthal. On sam je rojak teh vaščanov, torej mu gre popolna verodostojnost. Te tri nemške vasi so oddaljene kakih 10—14 kilometrov od večjega mesta Karlsruhe, torej kakor Št. Jernej, Bela Cerkev, Mirnapeč od Novega mesta. Hiše v teh vaseh so lepe, snažne, pota po vaseh imajo tlak. Vas Hagsfeld ima po večjem delavce, ki hodijo v fabrike v Karhruhe m delo. Zraven tega dela pa kmetujejo. V ostalih dveh vaseh so le kmeti. Blankenloch šteje 1684, Friedrichsthal 1140 ljudi. Na jeden hektar, (t. j. približno l3/4 oralov) pride v teh vaseh 2—3 ljudje. Jedna družina 5—7 oseb ima lasti 1 do 3 hektare zemlje. Torej kakor pri nas bajtarji. Zemlje 9 hektarov ima le jeden kmet in le 18 kmetov po 4—6 hektarov. Drugi so majhni kmeti, ki imajo 1—3 hektarov. Zemlja okolo teh vasi je peščena, kakor n. pr. ona okolo Št. Jerneja ali okolo Krške vasi. Sadno drevje tam ne raste, dasi mu je obnebje ugodno. Gnojiti je treba to zemljo močno, da se na njej stalno in dobro prideluje. Povsod drugod bi na takih tleh le največji reveži se nahajali, posebno v Avstriji, ali tamkaj ne. Povprečno stane •trn Stran 446. hektar zemljišča v teb vaseh 4400 mark, t j. 2400 goli, pa pridejo tudi do 3 tisoč, da, 4—6 tisoč veljajo boljše lege. Okolo Št. Vida na Dolenjskem, v Semiču, se pa travnike plačuje oral do 1000 gld., njive 500 gld., drugod pa 400—200 gld. Toliko plačujejo ti nemški ljudje za zemljišča in vendar le prav dobro na njih izhajajo. V Hagsfeldu se 42 % zemlje porabi za pridelovanje krompirja, zraven se seje žito za kruh, sočivje in peso. V Blankenlochu je namenjeno le 17% zemljišč za krompir, drugo za žito (pšenico in ječmen) ter 10% zemlje za pridelanje korenja, ki se rabi za človeško jed in 10% zemlje za pridelovanje tobaka. (Kaj bi naša Bela Krajina, ki ima po zvedenčevem izreku taka tla in obnebje, kakor kraji Bosne, Madjarske, tobaka pridelala, če bi se kaka vlada usmilila teh za Avstrijo in posebno za dinastijo v turških navalih toliko zasluženih krajev, ki so bili stoletja bojišča, na katerih so včasih vsako leto dostikrat po kratkih presledkih vasi gorele, ljudje stali vedno v boju. To je bila avstrijska vojaška granica. Nič ni država v tedanjih časih vrnila, odškodovala, ker so knezi sami bili v denarnih zadregah. — Danes je 3/4 moštva te Bele Krajine v Ameriki. V Friedrichsthalu se 45 % zemlje porabi za pridelanje tobaka, 30% za krompir in 18% za žito. Prej se je v teh vaseh tudi predivo, lan, konoplja pridelovalo in bilo precej konjereje, ali to, kakor pridelanje žita, se je opustilo, ko so se pogoji trga predrugačili. (Torej tukaj se kmet ravna po trgu. Če kaj ni več na trgu prodati, opusti, da goni stare lajne naprej). Na Dolenjskem bomo morali n. pr. konjerejo opustiti. Električni tramvaji, vožnja s kolesi in vožnja z motorji, to rejo oškoduje. Nova puška in smodnik, novi kanoni bodo odstranili dragonce, husarje v armadi. Te jezdece-vojake zdaj sovražnik prej postrelja, predenj zamorejo priti do njega. Le še za opravila selstva in morebiti za spionažo bodo nekaj teh jezdecev še v bodoče rabili. V navedenih vaseh so mesto izpadlih stvari druge pridelovati začeli, kakor špargelne, čebulo in drugo. V teh vaseh ne sadijo najnižje vrste krompirja, ki ga fabrike za žganje porabijo, ampak najfinejše sorte, katere že mesca junija po 4 marke sto t (100 funtov) prodajo in sicer v velikih mestih. Na hektarju (l3/4 orala) pridelajo ti kmeti najmanj 120 meterskih stotov pa do 160. Na drugem Nemškem se povprečno 87 meterskih stotov pridela na hektar zemlje. Koliko na Slovenskem? Na oral se poseje pod brazdo 4 mernike krompirja, pridela se 15—2o mernikov od jednega, torej recimo 80 mernikov na oralu. 2 mernika sta težka 1 s to t stare uteži, torej 40 centov ali 20 meterskih. To je razloček mej pridelki Nemčije sploh, še večji mej pridelki imenovanih treh nemških vasij! A mi najslabši krompir, ti najboljši. Mi 40 meterskih stotov na h e k t a r, ti badenski pa 120—150—160. Ko je krompir spravljen, usejejo ti badenski kmeti repo in kaj druzega jesenskega, da zemlja prazna ne ostane. To tudi mi delamo po zimskem žitu, po krom- L. pirju tega ne moremo, ker po največ pozne sorte sadimo. Torej imajo ti nemški kmeti tudi to korist Korenja za človeško jed pridelajo ti kmeti 330 metrskih stotov na hektaru. Vrednih je teh 330 stotov korenja bruto 1320 do 1350 mark. Tobaka pridelajo vaščani v Friedrichsthalu na hektaru po 26 metrskih stotov, v dobrih letih tudi 39. Kmet srednje pridnosti in pameti pridelal in dobil je za tobak na jedni njivi jednega hektarja leta 1893 1304 mark za dober tobak, za slabše dele tobaka pa še 521 mark. vkup 1800 mark. Dr. Hecht odračuni za gnoj, delo in spravljanje 800 mark in je potem čisti dohodek 1000 mark. Ta kmet ima vsega zemljišča 23/a hektara, pa ima molzne krave, ima svinje. Žita se pridela v teh vaseh na hektaru povprečno 20—30 metrskih stotov. V drugi Nemčiji 10—13—14 metrskih stotov. Stori se lahko račun za slov. kraje. Jeden mernik pšenične posetve da na Dolenjskem šest, na Gorenjskem 8 mernikov. Na slov. Štajerskem imajo na murskem polju dobra žitna tla, tam dobijo do 10 mernikov od jedne posetve. Pri nas se seje 4 dobre mernike na oralu. Vzemimo povprečno 8 mernikov pridelka od jednega mernika, torej 32 mernikov od 1/l orala — 64 od hektara. Mernik pšenice tehta povprečno 46 funtov, torej zraste na hektaru 2944 funtov, — torej pridelamo 14 metrskih stotov pšenice na hektaru na Slovenskem. To bi bilo jednako z drugimi Nemci povprečno. Ali nekateri elbiški junkerji-veleposestniki so že dobili 15 mernikov od jednega. (Konec prih.) Stran 456. Kmetijstvo. Tri bogate vasi. (Konec.) Kmet v navedenih vaseh seje žito, ki se je kemično preiskalo na čistost. Vsaka vas ima stroj za čiščenje žita. Tako ima vsaka vas brane za čiščenje travnikov. Travniki se z umetnimi gnojili gnojijo. Pro hektar dobijo v teh vaseh 50—60 meterskih stotov sena in otave. (To približno dajejo tudi naši najboljši travniki.) Če se voda na travnike napelje, dobijo ti Nemci do 80 metrskih stotov na hektaru. Povprečno dobijo v Nemčiji 29 metrskih stotov sena in otave na hektaru. V Friedrichstalu se porabi na leto za 3000 mark umetnih gnojil, v Hagsfeldu 1000 mark. Te tri vasi pa kupijo na leto v Karlsruhe za 33 tisoč mark gnoja iz stranišč in hlevov. Ti stroški se jim povrnejo. V vsakem hlevu v teh vaseh stoji 2—3 glav goveje živine. Veliko svežega mleka prodajo v mestu Karlsruhe. Zadružno tamošnje mlekarstvo porabi vsak dan 700—800 litrov mleka za surovo maslo. Zraven re-dij j izborne pasmi prascev za trgovino in prešiče do masti. Najmanjši kmet v teh vaseh kupi na leto za 30—100 mark boljše klaje, (Kraftfutter) iz oljnarn, pivovarn. Vse tri vasi na leto za 40 tisoč mark. Ti kmeti tičijo popolno v denarnem gospodarstvu, naturalnega ni več sledu. Te vasi proizvajajo za veliki trg in kupujejo na velikem trgu. Kmeti teh treh vasi kupijo in povžijejo na leto 670 metrskih stotov sladkorja. To stane 45—50 tisoč mark. Na jednega človeka pride 17 kil. (V drugi Nemčiji 8 kil.) Kave se povžije na leto 145 met. stotov v vrednosti 60 tisoč mark, na jeden želodec 31/* kile, v drugi Nemčiji pa 21/, kile. Oblačijo se ti kmeti moderno. Za obutev izda jeden 70—80 mark, za obleko 100—120 mark na leto. Zajutrek teh kmetov obstoji iz kave z mlekom in sladkorjem in iz sveže zemlje. Kava je čista, nič cikorije. Okolo 10. ure dop. drugi zajutrek: kruh in nekaj klobase ali tudi sira in po leti sadni mošt. Opoludne: juha, sočivje, salata — in v bogatejših hišah, ki imajo 3—4 hektare zemlje 5krat, v manj premožnih 3krat na teden meso. V nedeljah volovsko ali telečje meso. V božiču se v vsaki hiši zakolje svinče. Po leti se kupuje meso pri mesarju. Nekateri zakoljejo po 4 prešiče, da imajo tudi po leti meso. Majhne hiše zginjevajo, lepe prostorne hiše se v teh vaseh zidajo. Po večjem so te hiše jednonadstropne. V jedni hiši stanuje 6—7 oseb. Izredna snažnost je v teh hišah. V vsaki hiši je boljša soba, v katero otroci ne smejo, kmet pa le, če si čevlje prej izzuje. V tej sobi je tudi zofa. V tej sobi ima kmetica svoje najlepše reči, to je njeno svetišče. Tudi preproge se v njej najdejo. Zlate prstane ima vsak par, drsalnice vsak mladič, istotako tudi žepno uro. Ob novem letu 1894 se je samo v Blankenlochu 1209 vizitnic razposlalo trgovskim prijateljem. Razven verskih knjig imajo samo v malem Fried-richsthalu 76 političnih časopisov, razven tega pa še dosti leposlovnih. Strokovne časopise kmetijstva ima vsaka hiša. Na razstavah so ti kmeti zmagovalni tekmeci. Dr. Hecht piše: »Prebivalstvo teh vasi se je v tem stoletju podvojilo, blagostanje vsacega posameznega in občine se je še hitreje pomnožilo, prej prav nizke potrebe so se Stran 457. pomnožile, povekšale; vse prebivalstvo se je duševno visoko povspelo". Slovenci imamo dosti boljšo zemljo, kakor ti ba-denski kmeti. Naše kmetije obsegajo 10, 20—30 hektarov. Imamo Trst, Gorico, Ljubljano, Maribor, Celovec, — ve-lika mesta in dosti manjših, kakor Celje, Novomesto, v katerih živi po 80 uradniških družin. Tudi imamo dosti knapov, ki morajo živila kupovati. Železnice so in jih bo s časom še več. Ledu se doma lahko dobi z malimi stroški za mlekarstvo. Morebiti ni za fino sadje boljših krajev na svetu in ni obnebje in zemlja tako ugodna kakor pri nas. Za najfinejšo marelico in najboljšo vo-ščenko ali češpljo je vse ugodno. Koliko tisoč, da milijonov kron bi samo sadjereja pri nas ljudstvu na leto nesla. Če izsušimo samo mokronoški in kostanjeviški okraj (zadruge za izsušenje so že zdavno francoski in nemški, belgijski in danski okraji snovali), dobimo toliko sladke krme, da razpošljemo lahko samo iz slov. krajev mleka in njega produktov za tri velika mesta s 60—100 tisoč prebivalcev. Samo imenovana dva okraja imata več travnikov, kakor vsa Gorenjska. Loček, loček, ta pa ne izredi ne dobre krave, ne dobre mrhe V pridelkih še danes Slovenci nismo čez naturalno gospodarstvo po večjem ven. Na slov. Štajerskem so v nekaterih krajih v vinogradstvu moderni kmeti, na Koroškem po malem boljši živinorejci, na Gorenjskem isto, ali po večjem še tiči naš kmet v starem obdelovanju. Da kak krajcar ulovi, vozari daleč za trgovce, ali fužine za mali denar; če bi računil, kar se zraven živina trpinči, oprava pohabi, kar sam porabi na potu in raztrga, bi takim zaslužkom figo pokazal. Veliko se jih oglasi za take vožnje in lesni trgovci in drugi se smejejo, ko dobijo tako ceno vožnje. Doma pa ta zaslužek nič ne zaleže. Gnojnica se pri nas pretaka po cestnih jarkih. Vsa ta izgubljena gnojnica je na Slovenskem na leto vredna, če se prispo-dablja z vrednostjo kupljenih umetnih gnojil, do 300 tisoč gold. Ptice, ki gosence pobirajo, redko kmet varuje pogina. Koliko tisoč gold. vrednosti se s tem' dobrot-nicami kmetskega gospodarstva pogubi. Pa bom šel v Ameriko, je stereotipni govor, ko kmet vidi, da ne gre naprej z njegovim gospodarstvom. Potem pride pohabljen s par sto gold. domov in zdaj je še ta moč, njegova osebna delavska moč pri zlodju. Luči, več luči je treba na slovenski kmetiji!