"OD BOJA DO ZMAGE"! - "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. IS Chicago, 111. 31. marca 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Vojni svet v Petrogradu je vendar prišel do zaključka, da nima sposobnejšega moža na razpolago kakor Kuropatkina. Vsled tega ostane Knropatkin še v prihodnje poveljnik prve vojske na Daljnem Vztoku. V okrajih Odesa, Varšava in Moskva se mobilizira druga vojska, lirenadirji so že odšli na tnorišce. Ker primanjkuje zdravnikov na morišču, je ruska vlada odredila, da se lahko tudi starejši dijaki, me-dicinci in tuji zdravniki uvrstijo v sanitetni oddelek. Prvi ruski vjetniki, katere so zasegli Japonci na morišču pri Muk-denu, so že dne 22. marca dospeli na Japonsko. Vlada je v ta namen najela 20 prevoznih pamikov. Japonci st» v klanju in moriji pri Mukdrnu izgubili 50 tisoč 1110/, Rusi j»a 175 tisoč (mrtvih, ranjenih in vjetih I>ih.' j.v marca m» prve kolone bežeče ruske vojske dospele do Gunču prelaza, kt je 10K milj severno ml Tie prelaza Zadnje ruske k«>kmc |«a 70 milj severno oil Tit (til. Jaj><«H • jim i lede po xt . 1'uroca se tu- d . «La je «tvorna - -vojo glavno vojsko m* pri i »e prelazu, da njegove praistrv/r, ki »trde Rusom, štejejo le malo nio/. Iz Nt-\vca>tle-oo-Tyne se j>oroča z due marca, da so spustili novi japonski bojni ladij! Kašima in Katori v morje. Ruska vlada je najela parnik "Trave" last severonemškega Llo-yda, da jx»|x'lje ranjence iz ban ga j a v Odeso. Dficjelni list vojnega minister-stva z dne 25. tnarca odgovarja raznim kritskun, da je vojno minister-stvo od začetka vojne pa do 12. marca t. 1. odposlalo na tnorišče 13.807 častnikov, 761,467 mož, 146.408 konj, 1521 tojKJv in 716,321 ton strel j i va in živeža. Ta objava vzbuja |>ovsod senzacijo, ker te številke dokazujejo, da so Rusi žrtvovali mololui — vojni že 500,000 ljudi j — mrtvih, bolnih vjetrh. Sedanja ruska armada v Mandžuriji se ceni le na 300.000 mož, V Petrotrrad so došla jx>ročila, da bodo Japowi najbrže že v 14 dneh izkrcali vojaštvo na otoku Sahalin. Ruska |K>sadka na otoku šteje komaj 2000 mož. Ž dne 27. marca se [>oroča, da jc ruska vlada odredila mobilizacijo 1., 2., 15., 18. in 19. vojnega kora. Tretje rusko brodovje je odplulo iz Stteza proti jugu. Pojavljajo se tu razne vesti o mini. katerim pa nihče ne verjame, ker se Rusi in Jajionci še vedno oborožujejo in mobilizirajo nove čete. Rusija. V Lodzu so dne 22. marca delavci v množili tvornicah zopet za-stavkali. En j>olicijski uradnik je bil ustreljen. V okrajih G rabi tiski in Hazenpot so poljski delavci na gradovih in veleposestvih ustavili delo. Nevarni kmečki nemiri so nastali tudi v Kutnu. Vojaki so streljali na oborožene kmete. Mnogo kmetov je vbitih in ranjenih. Posestva grofa Klemmichela pri Gomelu so kmetje zapalili. V Dvinsku je nekdo poskusil u-moriti policijskega načelnika Deg-tereva. Bil je ranjen na glavi, napadalec je ušel. Iz Kavkaza dohajajo tudi vedno nova poročila o praskah mej ljudstvom. vojaštvom in policijo. Gorjanci gonijo Ruse z njihovih poses- tev. Ust "Sin domovine" je po trimesečnem prenehanju zopet zagledal beli dan. • Takoj v prvi številki je energično vstopil za mir. Clankar dokazuje, da stane pdhod v Mandžurijo Rusijo približno eno milijardo tolarjev. Ako bi se ta denar porabil v domovini, bi lahko vsaka provinca dobila 10 milijonov tok. za gradnjo šol, cest in druzrh koristnih naprav. Oddelek kmetov, ki so korakali iz R eni gnome v Lamenito, so vstavili vojaki, ki so tudi streljali na nje. 10 kmetov je mrtvih, so pa ranjenih. Lil>eralci so se ]x>hvalno izrekli o ukazu, da bodo imeli ljudski zastopniki (zastopniki buržoazije) pravico vdeležiti se komisije, ki bode imela nalogo izdelati načrt za ljudski postavodajni zastop. V Varšavi je iSletni ključavničar, Štefan Okrja dne 26. marca vrgel bombo v [»litijsko stražnico, ko so bili vsi |K»licaji zbrani, tla bi odšli v službo. Šest policajev je težko ranjenih. Policaji so takoj h teli za njim. A napadalec je ob-strelil še enega biriča. Končno se je udal. ker je bil sam ranjen po koscih od Iximlx'. Ko je policijski načelnik baron pi. Xofken zvi*t»C o napadu se jc takoj odbijal na\ce mesta. Ko se je peljal mimo palače generalnega guvernerja, je tam čakajoči revoluciouarec vrgel bombo ptxi njegov voz. Težko ranjenega so odpeljali policijskega načelnika na njegov dom. Napadalca je hotel prijeti neki častnik. A ta mu je priaoKl tako gor ko zaušnico, da se je častnik zgrudil na tla. Neki tajni policaj je sledil napadalcu, katerega so |x)1 ure kasneje našli mrtvega v Sovi j i ulici. Venezuela. Predsednik Castro se iz ameriškega ultimatimia vidno norčuje. Castro je kar direktno odklonil izročiti pre|x>rne točke mej Venezuelo in Zdr. državami razsodišču. llolandska vlada namerava v sporazumu z drugimi vladami, ki imajo tudi opraviti z Venezuelo, najstrožje nastopiti proti Venezueli, ker so v Venezueli holandski mornarji že preko 7 mesecev protl-postavno zaprti, V ta namen misli jM>slati svoje bojne ladije v venezu-elsko vodovje. Kina. Na Kitajskem so mandarini izdajali manjvredni provincialni denar. Na ta način so pobasali v svoje malhe 18,000,000 telov. Vsled tega preti finančni polom. Vladajoči krogi so povsod jx>-dobni tlrrig druzemu kakor jajce jajcu. Povsod kradejo kakor srake, delavno ljudstvo naj bi bilo pa še hvaležno — jx) nazorih zagovornikov današnjega reda — da sme s svojimi krvavimi žulji rediti te tatove, !o]x)vc iti roparje. Japonsko. Ja]K>nci so najeti $150,000.000 |x)sojila proti 4 in pol obrestim na 90 let. Za varstvo so pa zastavili tahačni monopol, ki nese na leto $16,000.000. Posojilo so dali ameriški in angleški kapitalisti. Moloh — vojna žre in žre! Francija. Znameniti pisatelj Jules Verne, ki je dobro znan tudi naši mladini, je v Amiensu na Francozkem umrl. Nemčija. ' Društvo krvnikov v Nemčiji je zahtevalo, da se krvnikom v Nemčiji podeli uniforma, ker je v protislovju s stanovsko častjo, da morajo krvniki justificirati obsojence v civilni obleki. — Mi svetujemo nemški vladi, tla bi se krvnikom podelila uniforma, kakeršno običajno nosi ruski car in drugi veliki in tnali ruski knezi, kajti ti ljudje so se skazali zadnji* Čas, da izborno razumejo krvniški pole I. Grško, Na Kreti že zojx* vre. Vstaši so se zbrali j>od vodstvom Papyan-nakisa iz izdali proklamacijo na vse tuje konzule, v kateri sc izjavlja, da ljudstvo na Kreti zahteva združenje Krete z Grško. Ameriške vesti. Pazite na svojo otroke. V New Yorku soaprišli 11a sled več ljudem, ki so oskrunjevali nedorasle dcklice, Agent, l;ogarty za varstvo otrok je razkril več slučajev, ki kažejo pravo moralno niojišče današnje družbe. Preiskava je dognala, da je morala šolske mladine tekom zadnjih |x*tih let padla jako nizko. Stariši, pazite na svojo deco! Hay se je naveličal. Iz verojetnih virov se ]x)roča, da lnxle Hay, državni tajnik, ko se vrne z dopusta, txllozi! svojo služIm. Pred odhodom iz Washingto-na je Ha, nove« tal t^vojo^nameto predsedniku. Koosevelt ni mogel pregovoriti Hava, pač pa mu je obljubil, da Ixxle sprejel njegovo re-signacijo. ako si Hay ob jxivratkti ne premisli. Hay baje ni zadovoljen z Rooseveltovo politiko. Kot ftjcgmrega nasledniku Se Imenuje Joseph N, Choatc-ga, prejšnega poslanca v New Yorku in pa lastnika lista "Tribune" v New Yorku, Wheitlaw Reida-a. Hoče opisati svoje doživljaje. Znani far Cordova, o katerem smo že poročali, da ima jako mehko srce napram damam, je bil radi svojih diživljajev s krasoticami in pretepanja svoje soproge obsojen tia 4 leta ječe. Sedaj prepeva psalme za višjo l*>žjo čast v celici v New llritnsvvicku, N. J. Te dni ga je pa obiskal zastopnik ženskega lista v New Yorku in mu stavil predlog, naj opiše svoje doživljaje z nežnim spolom, za kar mu lxxle upravništvo lista podpisalo jamstvo za $4.000, da ga začasno izpuste iz ječe. Par je sprejel predlog, in pričel takoj pisati. A ker mu je zastopnik tvrdke |x>vcdal, tla sc bo-tle jamstvo še le takrat stavilo za njega, ko bodo prva jxiglavja gotova, je far sklenil pisati noč in dan, tla dobi ztj|x*t svobodo. \ro, radovetlni smo, kakšni l*xlo ti dogodki? Najbrže ImhIo |xxlobni zapiskom kranjskega kaplana. Far je far, |xjtem naj že Ixxle katoliške, protestantovske. pravoslavne, mo-hamedauske ali židovske vere. Pač vsi žive na troške nezavednega ljudstva, njih dolgove iti obljube mora pa jx>vsodi plačevati bog. Nenasitni trust za sije. "Standard Oil Co", koje duša je znani, nenasitni Rbožni kristjanje, Ixxlo tlo smrti razmišljali, k?j so zakrivili, tla jih je ljubi bugec s tako šilx> obiskal. Ali je res? Na nekem banketu plutokratov Kj-lvca« j Sfc»j/j Je, .dni 4paxorilQ.c\ obubožan j it in 1k.m1i ameriškega ljudstva. Na tem banketu so bili tutli rokodelski tlobrotniki Človeštva. Na banketu sc je pela stara pc sem, naj se vse brezposelne ljudi naseli v takih krajih, kjer je še mnogo tlela. Nekdo je zaklical: "V ti deželi je za vsacega še mnogo dela." Nekdo drugi je pa prid-jal: "Na milijone je rok, ki zahtevajo zemljo, in 11a milijone akrov je zemlje, ki pričakuje in potrebuje pridnih rok." Naj Ixxle zadnja trditev resnična. Ali pribita resnica je in ostane, tla je edino sredstvo napram naraščajočemu obubožanju ljudstva uničenje in stnnoglavenjc kapitalistične ga sistema in da postanejo proizvajalna sredstva splošna last. Vsa druga sredstva so mazaška zdravila: Prodajalec obogati, Ixilnik pa t »stane bolan. Že kapitalisti napadajo Rockefellera. John 1). Rockefeller,H*tktjrčllamo v "^American", rmenem, čikaškem Trstu, je lahko mej svojimi sosedi in prijatelji znamenit, v krogu svoje družine pa spoštovan človek. On je lahko pošten, odkritosrčen in do-brotljiv, ali on je predsednik družbi, katero pripoznavajo najboljše moči v republiki zavoljo njenih kupčij->k:h metod za največjo sovražnico republike. V kupčijskem življenju se nam predočuje kot ]x>šast, v meščanskem življenju pa kot dinamit. Mi se gotovo ne briganx> za zasebno življenje J. D. Rockefellera. Mi vemo, da je močnik vse, kar prenese še njegov želodcc. Ali mi tudi ve.no, da je njegov slabotni žc-lotlec že |xjžrl milijone in milijone, ne da bi bil ketlaj sit. Mi vemo, d£ je njegov namen le osredotočevati zaklatle v svojih rokah, da je on največji oplcuilec siromakov. On je vtelesnena lakomnost. In če bi ketlaj v Ameriki olx-sili 11a vešala izkoriščanje in njega zle posledice, no tedaj bi najbrže osoda doletela J. D. Rockefeller a. Usmiljeni kapitalisti? "Sugar Refining Co." je vrgla 3200 delavcev na cesto, ne da bi jih preje obvestila o "človekoljubnem" činu. Burne prizore je bilo videti preti tvornico, ko so delavci izvedeli, da ni v tvornici več dela za nje. Večina delaivcev je oženjena, ki je bila kruto pahnena po kapitalistih na cesto. Pa, kapitalisti se ne zmenijo za solze siromakov. Oni imajo dobiček. Njih blagajne so polne. Saj so jih napolnili delavci sami, čemu bi se torej brigali za nje, ko so storili svojo dolžnost? Tako je kapitalistično tiaziranje. Ali ni morda res? Mitchellu se majejo tla pod nogami. John Mitchell je objavil v svojem |x>ročilu, tla se je premogarska orga-n.zacija slkrčila za 25.000 članov tekom enega leta. Vzroki? Premo-garji so pričeli uvidevati, da je za odstranitev betic ena sama pot, da delavci komaj petino dobe od tega, kar proizvajajo. Premogarji so u-vkleli, tla je treba odstraniti današnji sistem, tla je le zasebna lastnina zakrivila, da milijoni delavcev žive v siromaštvu, kadi tega obračajo lirbct Mitchellovi premogarski zvezi, ki živi v prijateljstvu z premo-garskimi baroni. To se glasi trdosrčno, a je resnica! John Mitchell je delavski voditelj, kakeršeu bi delavski vodja ne smel biti. Njegovo klečeplaztvo preti kapitalisti mora tutli najponiž-nejšemu delavcu odpreti oči. Mitchell govori navadno, da socialisti rušijo unije, če je kakšno občno potom to z!o imenuje Mitchell. John Mitchell je tisti človek, ki sc ne sramuje s profesorjem Eltotom, ki slavi garjevce, sedeti za mizo. In taki ljudje naj sloje ika čt-lu premogarski organizaciji? Kapitalističen umor. V "Princeton Coal Mining Co." v Princetonu, Ind., se je pripetila razstreVba. 6 premogarjev je mrtvih, 4 pa ranjeni, med njimi dva smrtno. Taki so poboljški za delavce. Rockefeller razžaljen. Ker so nekateri duhovniki v Bostonu kritizirali delovanje John D'. Rockefellera in njegove dohodke imenovali tatvino, je odtegnil svoje darilo v znesku $100.000, katerega Jc daroval za tuje misijone. Ta denar naj bi se bil ugrabil za spre-•brnenje nevernikov. Mnogo članov kongregacije je protestiralo proti sprejemu darila. V resnici občudovanja vredno je, da so nekateri duhovniki upali na-zivati Rockefellera z njegovim pravim imenom. Tutli napredek časa. Panamski "švindel." Neki civilni inženir, ki se je vrnil iz panaanskega preikopiiega ozemlja pripoveduje, da je obnobje tako nezdravo, da večina uradnikov (»hrača iz zdravstvenih ozirov temu ozemlju hrbet. Drugi inženir zopet piše, da je uradniški "cof" tako zrastel, da morajo inženirji na najmanjše in jx)trebiic reči čakati po veČ mesecev. V bolnicah čestokrat jx>jx»liioima |x)ide kirtin. Komisar se je večkrat direktno »rotivil naročiti najpotrebnejših zdravil. Nao-bratrK) se pa jxwiljajo fx>narejena zdravila, in če sc jih hemara vzeti, se sploh ne ttoi>i nič. Se ni dolgo, ko sano dobili kinin-krogljicc. ki so imele v sebi en del kinina, dva tlela pa krede in sladkorja. Ker primanjkuje blaga za obvezilo, se morajo v to svrho rabiti mieže za moškite, Vsled tacih razmer je umrljivost tudi velika. Poleg se pa gode še druga slepar-stva s plačilnimi listami itd. Ako predsednik ne pošlje kmalu energičnega moža, ki ima tudi (Wxr organi za t oričen talent na lice mesta, se Ixxle gradnja prekopa za mnogo let zavlekla. — Res, lepa je slika o gratlnji panamskega prekopa, katero nam podajata oba inženirja Povsod sleparstvo! ltazmotri vanje proletarea. Ako bi se ljudje priučili naziran-ju, da je vse oblečeno — tudi duše naših bližnjih ljudij — v resnici golo, tedaj bi bil mladi in stari obva rovani pred marsikaterim zlom. Mar bi otroke v šoli učili resnico, mesto tla se jih muči s krivimi nauki, ki so v protislovju z naravo. Ali do tega smo še daleč., Vsled tega napačnega poduka v šoli se vzgojajo hinavci, katere mučijo raziie strasti, katere zopet zakrivajo z moralno krinko, hinavce, ki |>ovsod vidijo blato in gnojnico, Ic v sebi ne. Naprej ali pa nazaj k naravi! Cc •f/je kje ta klic potreben, tedaj je nujno potreben v šoli, kjer se vzgoja mladim, od katere je odvisen napredek človeštva. Narava ne pozna nečistosti, ne sramežljivosti. To so izumrli liccmcrci m hinavci, ker so njih misli prepojene z gnojnico, nesnago in nečistostjo. Narava je najboljša učiteljica otroka Le ta mu odkriva, tla se v prav v golem, nezakritem zrcali najvišje in najpopolnejše. Pomen lastnine, siromake napraviti odvisne od bogatinov, pravi Tolstoj v svojem rnzn)otrivanju o denarju, se posebno prikazeva v denarju. Denar je vrednost, ki vedno enaka ostane, ki je vedno prava in postavna. Kadi tega ima, kakor se pravi, dotični! ki ima denar, tiste v žepu, ki nimajo denarja. Denar je le sužnost v drugi podobi, ki se od prejštie sužnosti le v tem razliki;'"e, da ni osebnega pojma med gospodom in sužnjem. Saj sužnost vendar obstoji v tem, da kdo tujo, človeško delavno moč šiloma izkorišča, ne glede na to, aiko ..se tc vrši. jotesa last nine-sužnja ali lastnine-denarja, katerega drugi neobhodno'potrebuje. * * * Mej pisatelje, koje je nemila smrt pobrala v zpotlnji mladosti, prištevamo tudi umrlega Frank Norrisa, katerega imenujejo nekateri ameriškega Zolo. Kdor se je zanimal za ameriško moderno literaturo, bode poznal njegov roman "Octopus", posebno pa poglavje "pšen:ca se maščuje". Gotovo Ixxle zanimalo tudi slovensko širšo javnost, ako povemo, kpko je ta ženialni pisatelj osebno mislil o nalogi pisatelja. Kratko preti smrtjo je pisal: Denar zaslužiti ni naloga pisatelja in pesnika, Ako je rezan iz pravega lesa, potem ima druge odgovornosti in j ako važne On posebno nesme le zase misliti. In če je zadnjo stran napisal in se je črnilo posušilo, če lačni tiskarski stroji za druztmi pisatelji grmijo, "novemu možu" in novi modi spreminjajočega časa .tedaj naj se spominja dolgega in trudapolnega dela, minolih let, svojega dela, katerega je zvezek za zvezkom dovršil, na svoje odkritosrčno tlelo, oznanjajoče resnico, kakor jo je sam spoznal, popolnoma neodvisno od mode in galerijskih malikov, zvest svojemu prepričanju — tega se naj spominja in rekel bode lahko. Nikdar nisem klečeplazil: nikdar se n:scm odkril modi in moledoval s klobukom v roci za vinarje. Govoril sem resnico I Ako je bila všeč, ali ni bila všeč — kaj mene briga." To je izpoved pravega duševnega viteza, ki je neustrašeno zalučal vsem ameriškim, bogat tu filfstrom in njih hlapcem v obraz Huttenove besede: Jaz sem se upal. In ne čudim se, ako tam onkraj oceana mrcvarijo filisterske duše Ivana Cankarja v svojih kritikah in mu predpisujejo kakšne romane, novele, povesti itd. naj piše, da bodo njim — kritikom všeč. Od kod ta srd slovenskih filistrov proti Cankarju? No, Cankar jim je v "Hiši božje pomočniče" in "Gos-pej Judit povedal odkrito resnico v obraz. Vsi grehi, nad katerimi se naši iflrstri tako zgražajo, so percen-tuelno istotako zastopam v našem malem slovenskem narodu, kakor druzih velikih narodih. Ktlor to taji in pozna življenje slovenske bur-žoazije, delavca, kmeta ali duhovni- ka, ta vedoma laže in se ravna po svetopisemskem farizeju: "Bogi zahvalim te, tla nisem kakor drugi ljudje, razbojniki, fcrivičniki, pre-šestniki, ali tudi kakor ta cestuinar." Vprav nizkotna kritika slovenskih farizejev napram Ivani Cankarju dokazuje, tla Cankar ni naredit iz umetnosti navadni "kšeft", vzlic temu da živimo v dobi nizkotnega denarnega malikovanja. In to nas veseli. J osi h Logalatt. -^mm Kralj Matjaž razodetje, če Zgodovinska • IX pove$t. Velika množica na vrtu se ni ganila, ko je škof stopil s svojima spremljevalcema iz lupe in mu ni naredila prostora, da bi bil mogel oditi. Ljudie so se stiskali drug k drugemu, kakor bi hoteli škofu za-braniti odhod. Nobenega glasu ni bilo slišati, tako je bilo vse trho, a na vseh obrazih se je zrcalila notranja razburjenost Skof je hotel oditi brez slovesa, a ni mogel. Jezno se je ustavil pred ljudmi^. .grozilno . j.e njegov ostri glas veleval. — Vsi na stran — ali ne veste, kaj se spodobi, kadar gre škof mimo Vas. Toda nihče se ni ganil. Ljudje so stežite, premilostni gos]Rxl škof, se je naenkrat iz ozadja cul bobneč glas. Vsi pogledi so se obrnili na tisto stran. Tudi Magajna je stopil iz k»j>e in ves presenečen zagledal dolgega Labana ,ki je stal blizu ograje s puško v roki in se porogljivo režal. — Kdo si ti? je vprašal škof, obrnivši se k Labanu, kateremu so ljudje radi naredili prostora, da se je prerinil v prvo vrsto. — Kdo sem jaz? I kaj me ne poznate? Dolgi Laban sem, ki je IHjpustil kloštersko službo in išče sedaj resnice. — Cc iščeš resnice, pojdi v cerkev in sc'ravnaj po naukih svojega duhovnika. Vsa resnica je zapovedana v katoliški veri, ki je edino prava postava, edino pravo merilo pravice in ključ pravičnosti, pot do sreče iti do zveličanja. Ktlor pa njenih naukov ne veruje, je ali slepec ali slepar iii puitfar. Osorno in grmeče je donel škofov glas. — Ravno tako pravijo mohame-danci, Intli in Perzi, Zklje in pripadniki drugih veroizpovedanj, se je oglasil Magajna. Vsaka vera pravi, tla je edino zvčličevalna in da so prokleti vsi, ki k njej ne spadajo. — Naj pravijo drugi kar hočejo — naša vera sloni na lx>žjem razodetju. To isto pravijo tudi mohamc-danci in Židje, Indi in Perzi — a kje je dokaz, tla je to resnica ? — Dokaz so čudeži, ki so s. zgodili. — Tudi drtigoverniki poročajo ' neštevilnih čudežih. Tisti čudeži so izmišljeni in se sleparija. Tudi vaši niso dokazani. Za katoliško vero je na tisoče ljudi šlo z veseljem v smrt. Muče-nrki so s vet lok i, da je katoliška vera «lino prava vera. — Tudi druge vere imajo na milijone-m milijone mučenikov, ki so pretrpeli najstrašnejše muke in radostno dali kri in življenje za »v »jo vero. Skof ni noge! :n to nič.sar odgovoriti. Magajna pa je nadaljeval : — Meni se zdi. da so vse vere, kar jih je na svetu enako božje :n enako zveličevaine, vsaka vera, ki navaja tjndi k dobremu je pra\a, je merilo pravice in ključ pravičnost.. In ktlor se drži naukov o ljubezni n o pravičnosti, je' tudi na potu do sreče in zveličanja. Pravičnost pravi : Ne stori svojemu bližnjemu nobenega zla, ki ttečeš, da bi ga on tebi storil. Ljubezen pa uči: Izkazi svojemu bližnjemu vse deforote, ki hočeš, da bi jih tudi on tebi izkazal. To - je edino božje smem rabiti ta izraz. — Celo sv. pismo je božje razodetje, je.srdito siiknH škof. — To sem do zadnjega časa verjel. Ali bolj ko sem čital sv. pismo, bolj sem zapazil nasprotja, ki se nahajajo v njem.' In zalo mislim: Cc bi se bil hotel Uog razodeti v posebni knjigi, bi bil to storil tako, da bi bil izključen vsak dvom, vsako nesoglasje in vsako nesporazumi j en je. ISog je neskončno dober in neskončno usmiljen iu prav zaradi tega bi se bil tako razodel, da bi ga bil vsak razumel, tudi najrevnejši na duhii. V naravi se je Hog tako razodel, v zemlji iu zvezdah. Vsako drevo, vsaka bilka, vsak kamen nam kaže božje razodetje in nam priča, da smo ljudje na Svetu za to, da bi bili srečni, ljubezen in pravičnost pa so pogoji naše sreče. — Krivoverec, krivoverec, krivo-verec, je zakričal škof, tresoč se vsled silne togote po vsem životu. C )dpri se nebo, in pokončaj z ognjem in žveplom tega hudodelca, odpri se zemlja in pahni tega žalilca Hoga v peklensko brezno. Vsi navzočui so zatrepetali, tako jih je prestrašila silna jeza škofa Konradusa. Plaho so se stisnili ljudje v stran in celo Mairajnovi prijatelji .so odstopili, samo gospa Kegina se ni premaknila t mesta, nego ostala na Magajnovi strani, kakor bi hotela kljubovati celemu svetu. Magajna je stal ob lopi, ves prcpadcl, ali glave ni uklonil. Naslonil jo je ob lupo. Vedno zeleni bršljan se je zapletel med njegove lase, nad katerimi so se lesketali zadnji žarki zahaiajočga solnca, kakor bi mu hoteli splesti mučen ško krono. Skof je mogel zdaj s svojima spremljevalcema neovirano oditi. Sedel je na svoj voz iu se odpeljal proti Bistri. Dolgi Laban pa je ■puMgijiYO knčsri wufnrrv «■• " — Slišijo, gospod škof. nebo se še ni odprlo in peikel tudi ne — naj torej še malo počakajo. Toda škof se za to roganje ni zmenil, nego se v naglem diru odpeljal v Bistro. X. Na samotnem kraju blizu Lesnega brda j ležala skrita v gozdu revna oglarska koča. Njen zadnji prebivalec jo je bil v Viharni noči vzlic temu, da jc grmelo in so strele pokale, nagloma zapustil in jc bežal kar so ga nesle noge in ni prej nehal teči, dokler ni prišel v pothovgraško župnišče. Ko se je tam odpočil, je še vedno ves zbegan jKivedal župniku, da so tra »z njegovega bivališča pregnali hudobni duhovi. Natančno je bil videl, kako je hudobni duh prilezel iz drevesa, kako je pred oknom sv: hostijo ob tla metal in potem začel praskati na vrata in tako tuliti, kakor cela čreda sestradanih volkov. Naposled se je spremenil v velikanskega vrana m trka! ob okno, grobni glasovi so klicali oglarja ter zahtevali. naj zapiše hudiču svojo dušo, sicer mu v osmih dneh izpadejo oči in odpadejo roke in noge. Polhovgraškemu župniku so se kar lasje jezili in dasi je oglar pred njim na kolenih ležal in ga s pov-zdigrenimi rokami prosil, naj gre hudobnega duha zagovorit, se vendar ni dal omehčati, češ, da so gotovo hiteranci hudobne duhove najeli, naj p roženo pobožne kristjane iz njihovih bivališč. Od tedaj se je vse izogibalo tisti koei, kajti ljudje so še dolgo |>otem pripovedovali, da so videli pred kočo sedeti hudobnega duha, ko s' jc če->al rep, drugi pa so ga zopet opazovali, ko je zajahal vrana i ti zletel na oblake, na kar se je tisula toča. Bilo je nekaj tednov po škofovem pr hodu. Zunaj je rosil jesenski dež in trgal uvelo listje z dreves. 2e je bila nastala noč iti tema je objemala zemljo, da je bilo videti komaj par korakov daleč. V oglarjevi koči je bilo vse temno. Iz kota za pečjo se je slišalo zdaj močneje, zdaj slal>eje. zdaj dolgo in zategnjeno, zdaj kratko a silovito hreščanje. prav kakor da se tarn kaJc vol zvija v smrtnih boJeč nah. n,i nasprotnem koncu pa je ležal nekdo na slami in se nemirno premetaval sem in tja. Cez dolgo časa je mož vstal, se snlazil v kot in začel tam ležečega človeka ruvati in suvati. Slišiš La — Hej, Laban, hej 1 ban? hej 1 Počasi in le s težavo se je Laban preuiutii in nevoljno vprašal: — Kaj pa hočeš? — Malo spanja bi rad. Ali bi ti ne mogel malo manje smrčati? Zdaj pa je Laban skočil pokonci in srdito zaklical: — Ti hudič črni, ali bi ti ne mo gel malo manj ppslušati ? Moža bi se bila gotovo sprla in morda še stepla, ko bi ne bila v tem hipu zaslišala dolgega žvižga v daljavi. Oba sta obstala pri oknu in vzemši puški v rok poslušala. Kma-' Iu se je culo skovikanje sove, trikrat zapored, na kar je Laban odprl vrata, svojemu tovhrišii pa naročil, naj užge irsko. -, Pri slabem svitu trske je spoznal Laban. tla je v plašč zaviti mož. ki jc stopil v kočo, bratranec vrhniškega župnika, Simon Kozina. Pozdravila sta se, kakor dva stara znanca, ali Simon Kozina vzL'c dolgi poti, ki jo je imel za sabo, niti sesti ni hotel. — Ne utegnem, je rekel Kozina na Labanovo povabilo. Prišel sem samo, da naznanim kralju Davidu, naj bo v soboto s svojo četo pripravljen, Glej Laban, da to kralju Da-vidu čim prej naznaniš. Tu v koči naj me čaka, jaz pridem gotovo, če bom le živ. Laban je obljubil, da natančno izpolni K oz i novo naroČilo, a rad bi bil vedel, za kaj se gre in je zato silil v Kozino, naj mu razodene svojo skrivnost. Toda Kozina je bil molčeč n ni hotel ničesar povedati. Za-b cil je samo Labanu in njegovemu spremljevalcu, naj njegovo naročilo iz|K»lnita in je jk>tcm vzlic temi in dežju odšel. Laban in njegov tovariš sta ostala v koči ali spati se jima ni hotelo. Zadelala sta okna, užgala še nekaj trsk in |)otem začela prazniti veliko biiar^invia, kt JO je hil I^llKUi imel skrito pod pečjo. ?.v več tednov sta kot nekaka predstraža ciganske čete kralja Davida prebival v tej koči, iz katere so bili cigani svoj čas pregnali praz-novernega oglarja. Dolgočasila sta se na vso moč, kajti kralj Davki jima je bil strogo prepovedal, da ne smeta iz koče in da nihče ne sme izvedeti, da kdo v koči prebiva. Zaradi tega sta pa sedaj prav vesela, da se je tako težko pričakovani Simon Kozina končno vendar oglasil in jima naznanil, da pride čas dela. N*a vse zgodaj zjutraj je Laba-nov tovariš odšel, da izvrši Kozino-vo naročilo. Laban je ostal sam v koči. Ko se je naspal in j>otcm okrepčal, je skrbno preiskal vso okolico, na to pa se v kočo zaprl in vzel izpod slame dve debeli knjigi, j>olni čudnih znamenj, katera je skrbno opazoval. — Ko bi jaz znal brati, bi že šlo, je mrmral sam pri sebi, tako pa mi te čarovne knjige nič ne pomagajo. Oh. ko bi dobil kakega duhovnika v roke, tla bi me izučil v tej čarovniji. Stara ciganka, ki mi je dala te knjige, jih je ukradla fajmostru v St, Vidu pri Zatičini, ki je po njih delal točo n bolezni in denar. Ko bi jaz znal brati, bi čaral, kar bi se dalo. Laban je ogledoval svoji knjigi dolgo časa. Pregledal je vsako podobo ali uganiti ni mogel ničesar. Končno jc knjigi jezno treščil ob tla. a jih h't ro'zopet pobral in zavil ter jih skrbno spravil |>od slamo. — Nič drugače ne bo, kakor tla dobim kakega duhovnika v roke. Kar zaprl ga Ikuu in mu nastavil miško na prsi — pa me lxi rad naučil čarati. Ta m'sel je Labana popolnoma prevzela. Dolgo ur je ležal v koči na slami in ugibal, kako bi^se polastil kakega duhovnika, ki ga nauči čarati. ter sanjaril, kako bo delal denar in imenitno živel. Proti večeru je prišel kralj David. Prišel je sam in izročil Labanu pismo, naj ga nese na Vrhniko J ur ju Kozini. Laban se je takoj odpravil, ali na potu se jc spomnil, tla bi morda ne bilo napačno, ko bi svoji,knjigi seboj vzel. saj se ne ve. kaj se zgodi, in zato se je vrnil h koči. Ko pa se je irredc po gozdu isti približal, je od daleč zagledal kako je kralj Daviti za kočo kopal zemljo. Laham je začudenja obstal. še nikdar ni videl, da bi bil kralj Daviti prijel za kako tlelo. Njegovo začudenje pa se je spremenilo v največje začudenje, ko je videl, da je kralj Daviti odložil lopato, vzdignil s tal več desk in potem izginil v zemlji. Laban je tako strmel, tla se jc kar sesedel in se jc komaj upal dihati. Ostal je na svojem mestu tolik-o čsa tla je prišel kralj Davki iz zemlje, spravil deske na prejšnje mesto, in nasul zeml je, katero je potem poteptal in [>okril z listjem. Ko je kralj David izginil v koči, je Laban zapustit svoje mesto. Po čarovne knjige ni šel, nego naravnost odrinil proti Vrhniki, da izvrši dobljeno naročilo. Zdaj pa je korakal veselo i>o gozdu in se S|>otoma neprenehoma zadovoljno smejal, kajti vedel je zdaj, kje ima kralj David skrite svoje zaklade. V naslednjih dnevih so prihajali igani od vseh strani in se utaborili v gozdu okrog^zSčarane koče. Ko je prišel določeni dan, je Simon Kozina našel okrog kralja Davida zbranih nad sto ciganov, ki so bili vsi dobro oboroženi z noži in s samokresi, nekateri pa tudi s puškami. V temni noči je četa, razdeljena na male oddelke, odšla po raznih j>otih doli proti Bistri. Ko se jc zjutraj začelo daniti in je za|x*l samostanski zvon, jc bila v gozdu v obllžju samostana skrita že vsa ciganska četa, in čakala na odločilno povelje kralja Davida. \ tem, ko je daleč okrog samostana meti ljudstvom vrelo, ko je ljudstvo, četudi ne fonnelno pa duševno odpadalo od katolicizma in se je pripravljal velik kmetski punt, je vladalo v samostanu še vedno isto veselo in razkošno življenje, kakor v najlepših dirvili metliške vsegamo-gočnosti. Samostanci so prepuščali gospodarstvo patru Celestinu ki ie ?. železno roko, s pravo tiransko krutostjo vladal podložne kmete, trdno prepričan, tla le na ta način ohrani kmete v pokorščini. Samostanske ječe so bile prenapolnjene n skom vs^k dan je na samostanskem dvorišču tleskal pleteni bič po golili kmctskili životih in je kri močila pečšeha tla. Na c'gane in na prisego kralja Davida, da se maščuje za to, kar je njegova Ester prestala v samostanu, je pater Celestln le Še redkokdaj mislil. Cigani so bili pred vojaki |>obcgnili in Se od tedaj niso več prikazali v bistriški okol'ci. Varnostne priprave v samostanu so veljale sedaj kmetom, pre<| katerimi so menihi imeli tak strah, da se ni nihče upal iz samostana, če ga ni spremljalo več oboroženih stražarjev. In še to spremstvo ni dosti pomagalo, kajti primerilo se je večkrat, da je :zza kakega frma počit strel na mimo idoče menihe. Ciganska četa,. ki je ležala v goadu, je nestrpno čakala, kdaj se odpro samostanska vrata in se odpeljejo menihi v Brezovico. Simon Kozina je bil obvestil kralja Davitla, tla je v gradu pri Brezovici umrla stara gospodična, ki je skoro vse svoje imetje volila samostanu, in tla Se vsled tega udeleže samostanci njenega jjogreba in zdaj so cigani čakali, da se odpravijo menihi k pogrebu. (Daljo prihodnjič.) Prodajam vozne listke (sifknrttij za francosko črto Havre New York in niio. bratno; nadalje za Cunnrd črto Reka, Trst New* York in naob. rat no. Francoski parniki voaijo po d dni, parniki Cunnrd črto pa i>o 12 M dni od Trsta ali Hoke do New Yorka. Postrežba izltoma na obeh črtah. Pošiljam tudi denar v staro domovino |xi dnevnem kurzn in som v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki in stari domovini. Vsa tozadevna vprašanja naj se pošiljajo na naslov: M. V. KONDA H83 Loom i b St. Chicago, III. Astrono «i ičtto racmot rivanje. Ako si hočemo vsaj nekoliko predstavljati velikost vsemira potem moramo najprvo to opaževati, kar nam je najbližje, odtod pa zopet prikazni in predmete, ki so oddal-jeni. Pojdi no ra vrh hriba, tam si predočujmo le velikost ozemlja, katerega vidimo z vrha hriba, tem pa pridružimo 900 tisočkrat toliko ozemlja, ako si hočemo prodoČevati velikost površine naše .zemlje. In ako to zemeljsko oblo, dasi je tako ogromno veliko primerjamo z nekaterim planetom, ki se prišteva k našemu solnčnemu sistemu, tedaj še le vidimo, da je naša 'zemlja majhna kroglja. En sam teh svetovnih teles. bi lahko v sebi osredotočil qoo tacih krogel j kakor je naša zemlja, neko drugo svetovno telo celo 1400. Ako bi 500 tacih krogelj kakor je naša zemlja uvrstili v obročasto ravnino tedaj bi obroč planeta Saturna. ki meri 643.000 geograf ij-skih milj, vse te kroglje objel. — Ali vse to Še ni nič, ako primerjamo zemljo s solncem, ki je sookrat večje kakor vsi planeti in njftl meseci, ki se sučejo okolu njega. Solnce bi lahko osredotočilo v sebi 1,300.-000 zemeljskih oblov. Ako bi hotel kdo pregledati površino solnca in bi vsako uro pregledal 5 tisoč štir-jaških milj površine, 110, tedaj bi rabil za to pregledovanje 5 tisoč let. Ako ravno je solnce s svojimi planeti velikansko, vendar je majhna stvarica. ako obrnemo svoje oči proti z zvezdamii posutem nebu. Predno pridemo do prvih družili stalnih zvezd, tedaj moramo prekoračiti 20 blijonov milj, torej daljavo, ki je tako velika, da bi kroglja iz topa potrelxnala 4 milijone let, da bi jo preletela. Na svetlem obnebju lahko opazi-££tjsočkrat voc zvezd z daljno; gledom, kakor s prostim očesom. Ako mislimo, da je rimska cesta povsod tako gosto posuta z zvezdami, kakor to opažamo na nekaterih kraj h, tedaj sestoji ta cesta iz 20.-167.000 zvezd. Vsaka mej temi zvezdami je solnce. Sedaj si mislimo, da je-50 planetov ali družili svetov v zvezi s temi solnci, tedaj pridemo do zaključka, da ta sestoji iz 1,000,-955,000 svetov. Obrnimo se od rimske ceste proti svetlim madežem, katere še le z daljnogledom sjx>znamo za velike skupine zvezd. Te svetle meglene madeže tudi lahko primerjamo z rimsko cesto. In domneva se, da so nekateri teh svetlih madežev še večji kakor rimska cesta. Preko 3000 tacih svetlih megel so do sedaj odkrili. Vzemimo, da je med njimi le 2000 zvezdnih skupin, in da ima v sebi vsaka megla le toliko zvezd kolikor jih ima rimska cesta, potem bi imeli 2000krat 20.191,000 ali 40,382,000,-000; to je več kakor 40 milijonov zvezd in solocev. Ako zopet k temu prištejemo, da inia vsako solnce najmanj 50 planetov, tedaj pridemo do 2.019,100,000,000 ali dveh bilijonov 19 tisoč in sto svetov 11 Ako bi vsako minuto eden teh svetov pred našimi očmi mimo plaval, tedaj bi rabili tri milijone in 48 tisoč let, da bi vse v klel i. Ali i>ole«- teh svetov, so še druga mesta v vscm.ru, katere lahko opa zujemo. V velikanski daljavi od nas so tako zvane "platonične megle", katere še do sedaj niso mogli ločiti z najboljšimi daljnogledi v jx>samez-ne zvezde. Najbrže so podobne te megle rimski cesti in družim solnč-nim sistemom. Njih velikost je znana. Ta velikost posameznih je tako velika da je njih kuibična velikost na vseh straneh jednaka primeri Uranove poti okoli solnca. Ta kubična vel kost znaša 24,000,000,000,-000,000,000,000,000,000 ali 24 tisoč kvadriljouov kubičnih milj ali pa 68 tisoč miljonov toliko, kakor velikost našega solnca. Ker smo v kratkih potezah narisali daljavo raznih svetov drug od drtizega in njih velikost, je potrebno, da tudi opazujemo gibanje teh svetov v vsemira Vsi ti svetovi se gibljejo, se sučejo. Naš razum je preomejen. da bi je tisočkrat večji kakor nase solnce, obrača z hitrostjo 30 tisoč milj na uro, poleg pa še vleče druge svetove za sabo. In to je fakt pri tako zvanih stalnih zvezdah. Dasiravno se dozdeva navadnemu opazovalcu, tla te zvezde nepremično stoje, so zvezdogledi dognali, da se nekatere še hitrejše gibljejo kakor haa|. planeti. Na naši zemlji živi približno 1000 milijonov ljudi; na nji je najmanj kacih 500 vrst četirinožcev, 4000 vrst ptičev, 3000 vrst« rib, 700 vrst rq>tilij, 50,000 ' vrst žuželk in še mnogo vrst družili živali, katere spoznamo še le z drobnogledom — najmanj 60.000 raznih vrst. Ako povprek priznamo, da jih vsake vrste živi. najmanj 500 milijonov, tedaj pridemo do zaključka, tla na naši zemlji živi 30 bilijonov raznih živih bitij. Ako vzamemo to število živih bitij kot hipotezo za prcračmijenje, koliko živih bitij je na vseli druzih svetovih, tedaj dobimo ogromno številko: 60,573.000,000.000,000,000,-000,000, to je 60 kvadriljouov ped-stotri iti sedemdeset tisoč triljonov. Sedaj pa nehajmo z našimi računi. To je le de! vsemira, kar smo tukaj povedali. Kasnejši rod, ki bode imel boljše optične inštrumente, bode podal jasnejšo sliko. Ali eno je gotovo, tla v tem vsemira ne najdemo pekla, ne ncl>es. Povedali smo razno daljavo svetov drug od druzega, a nismo prišli do konca, ker je vsemir neskončen, nerazljušljiv in večen. Želeli bi. tla bi nam pobožni uredniki "Nov. Dom.'' izračunih, koliko bi potrebovala duša po smrti preden pride v nebesa ali pekel in s katero hitrostjo bi ji bilo trel>a potovati, da tja dospe vsaj do sodnjega dneva, s katerim nas vedno strašijo naši duhovniki. Ornega. Conemaugh, Pa. 26. marca 1905. K zadnjemu dopisu, katerega sem priobčil v 10. št. z dne 10. marca t. 1. mi je še omeniti, da se je rojak Prank Sp. pošteno trudil, da bi preprečil poroko mej gdč. Josipino Po-tokarjevo in g. V. Sadarjeni Dva dni preti poroka je skušal omenjeni rojak pregovoriti gdč. Po-tokarjevo, tla bi svojemu ženinu dala košarico, A naletel je slabo, ker tnu je nevestina sestra jjokazala vrata. Ne omenjal bi tera dogodka javno, ako bi ne bilo |x>trebno omenjenega rojaka malce okrcati, tla v prihodnje ne Ixxle več vtikal svojih prstov t je, koder ga ne peče "Glasu Svobodi" pa želim, tla bi se v vsaki hiši naše nove domovine udomačil, ta bi ta 1st č it al i povsod, kjer bivajo Slovenci v Ameriki. Tu sc lahko marsikaj nauči vsakdo, ako ga čita s premislekom in preudarkom. Posebno glede vojne na Daljnem Vztoku zavzema "Glas Svobode" neutralno stališče. V tem listu se ne hujska proti Japoncem, ne proti Rusom, ampak se obsoja vojno, kot nekaj barbaričnega, zverskega, groznega, ki škodi vsem narodom, ki je udarec kulturi v obraz. Jaz uorašam Slovence, ki so še podvrženi vojaški dolžnosti, ako bi radovoljno zapustili ženo, otroke ali stariše svoje in odšli na vojno, ako bi jim to kak cesar ali kralj potom svoje vlade ukazal? Najbrže ne I Kdor je vklel na vojno odhajajoče vojake, kdor je tloživel, tla je videl tutli iz vojne vraču joče vojake, ta je tudi spoznal koliko zla in gorja provzročajo vojne. Ako pade'častnik v vojni, preskrbljena je njegova tleča in žena. Ako je pa vbit delavec, navadni vojak, se pa proklet6 malo zmeni vlada za njegovo stra-tlajočo družino, dasiravno je delavec isttrtako premogel do zmage kakor častnik. Ktlor piše za vojno, kdor ščuva z besedo za vojno, ktlor hujska narod proti narodu, stoji morda še na tiižji kulturni stopinji kakor sred-njoafrislki divjaki, ker to vedoma tlela iz zasebnih, tk>bičkanosnih ozira v. Naj se vnema jo nekateri listi za Japonce, dragi za Rusi, jaz ostanem v tem oziru popolnoma hladen. ker vem, da japonski, ne ruski narod ne Ixxle imel od zmage dobička, ampak dobiček bodo imeli: vlada tem strahovitem klanju na Daljnem Vztoku in pa |x>samezni kapitalisti, ki stezajo svoje rdf>arske roke po Mandžuriji.1 Opazoiricc* Pobirati naročnino za "tilas Svobode" so pooblaščeni: D. Badovinatz, La Salle, 111. Paul Shaltž, Calumet, Mich. Frank Vovar, Lorniri, Ohio. Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shhinder, Pittsburg, Pa. Jos. 31ntko, Claridgo, Pa. Nick yturasinio. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Lpad villa, Colo, Jakob TisoL, So. Chicago. Frank Hudim, Milwaukee, Wis. Jos. Fuletio, IndinnnjKiliB, Intl. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank Lovec, Yalo, Ivans. Ignac Žleinbergar, Steel, O. in okolico. ^ PRODAJALCI NAŠIH KNJIŽIC. Frank Dermota, Federal, Pa. Jos. Mat ko, Claritlge, Pa. Frank V'evar. Lorain, Ohio. Max Malich 18a N. Pa. Ave., Denver, Colo. £uck Starasinich, (K)4 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. Jos. Falletich, 725 Wannan Str. Indiuiuipolis, Intl. Anton Starič, 22l\ N. Hth Str. Sheboygan, wib. Frank Levee, Yale, Kane. Anton Golobar Ladysmith.B. C. John Thome, Leeknme, Pa, Math Petschnik, Taylor, Wash. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vse rojake v Crested Butte in o-koliei opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Clan Svolnxle" za leto 1905 g. Marku Sodia-tu. Upraimiitvo "Glas Svobode". ^ Se uekai knlpdariev ima unravnlšt vo * "GLAS SVOBODE" t ^ naprodaj. Cena koledarju jo 25c. ^ ^4*,4*,4*4^4*4*441if«,tft.4*4*4*. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri flir- NAS Ličen in trpežen štedilnik, katerega predoouje slika, lako kupite za § 16, Kurite lahko z mehkim ali trdim premogom. Prihranite si tudi denar, ako kupite svetilniee, preproge in drugo pohištvo pri na«. Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, tla sem otvoril na voglu 18 PI. in Loontis St. novourejeni ;S 1 0011--- Poleg tega imam prostorne dvorane za obdrževanje sej in zabav, oglasite se pri meni in pokažem Vam prostore. 8 s poS to v a n j eni (Telefon Canal 72;il) JOSEPH POLACEK, <>8!l Loomls, eor. 18 PI. Chicago, 111. IN 0PARNINE1 f\niri ■ m i t—* lil /mv i ivmnamt^ k* to V vsaki hiši se la|iko pripeti kaka nezgoda: otroku se lahko užge obleka ali pa se prebrne kotel vrele votle in nastanejo hude posledice. V takm slučaju je treba mahoma in 'nemudoma nekaj storiti. Življenje bolnika morda odvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenutkih potem ko se je pripetila nezgoda. SEVEROVO OLJE SV. GOHARDA je neprecenljivo za opeki i in* in oparnine. Ako ga denete na kos mehke flanele ter položite na bolečino, tedaj izvleče to olje ono zajedajočo bol ter da naravi priliko izločiti celo rano. SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA ozdravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehurnate trganje v križu in revmatične obteži. Cena 50 centov. Ozdravil nevaren tur. "Xi šc dolgo, ko se mi je pojavil nevaren tur na žilah ravno pod kolenom ter postaja! od dne do dne hujši tako, da nazadnje še hoditi nisem mogel. Zdravnik se je izjavil, da lx> treba tur izrezati, ker je bila bolečina že devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskusiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj sem porabil 12 steklenic ter sedaj i>pct tako lahko hodim, kot kak mladenič. To je božja resnica in ni-kaka pretveza. Vsled tega Vam želim dolgo življenje, da bi mogli trpečemu človeštvu še dolgo vrsto let jxnndgati. Vaš FRANK GOTSTAIN, Algoma, Wis," boli, B to to ti S to to to » to to to to to B to Vsako otroško bo ezen, kot škrlatico, ošpice i, dr. vatn bo mogoče zelo olajšati in ublažati, ako ^ rabite Severov balzam življenja, ki bo dajal otrokom veliko več življenske moči. ^ 43 43 1K 43 43 43 4i 4i 43 43 43 43 43 43 Vnetje sapnika ali cevij, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, je vselej |x>slcdica prchlajenja. Ako se zanemari, postane lahko dolgotrajno 111 se morila šc lahko razvije v jetiko. Uživajte redno Severov balzam za pljuča ter prilagajte tudi Severov ločilni obliž fflašter), da se odpravi bolečina. Na tak način se izlečijo najbolj zastarele obteži. Slani tok je neka vrsta Itšajev (eczema) ali krvne bolezni, ki jako boli in peče. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da lx> ozdravljenje trajno, vam jc treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z rabo Severovega kričistilca Ta lek očisti kri, izžene strup bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $t.oo. * » to to to to to to to to h* to to h* to jo Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali trpite vsled žolčnutosti, hudega glavobola i. dr., rabite Seve- Jj rov lok na jetra In ledvice, ('ena 75c. in s 1.25. Severova zdravila naprodaj v vseh lekarnah Pr W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA __ "Glas Svobode" .[The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Ulus Svobodo Co (583 Loom is St. Chicago, 111. 3nt*Tvd »t Lh<< Pni Offloi »t Chlcagu, lit., •»» S>fot8 7.840 9,3i9 1899 6,225 »>,957 1900 8.275 9,219 1901 7.852 9.902 1902 8.834 8,955 I903 8.976 8-955 Skupaj 129,464 Te številke so v resnici strašne. Marsikdo bi mislil, da se v naraščanju imenovanih zločinov zrcali nekak splošen pojav naše civilizacije. Ako bi bilo to resnica, potem bi se morali' te vrste zločini množiti jednako v vseh kapitalističnih državah. Ali to ni resnica! V Angliji pride na milijon prebivalcev le 10,15, na Francozkem 14.22, v Kanadi 9,-63 umorov, mej tem ko jih pride v Zdr. drž. 112 do 129,3. Ml odprto j k »vemo, da tudi naseljenci niso krivi, da se umori tako m nože. N. pr. v Nevadi sc število umorov in ubojev najbolj množi, dasi pride tja najmanj naseljencev. Statistika tudi dokazuje, da ni v tistih deželah največ umorov, koder je največ naseljencev. Kje torej izkati vzrokov za po-množevauje umorov? Mnogo meščanskih časnikov m ju-ristov meni, da bi se moralo več hudodelcev obesiti, ako se hoče priti v okom te vrste zločinom. Ali ni že zdavnej ta teorija napravila bankrot? Ali naše mnenje o naraščaju umorov je tole: Ako 10 tisoč delavcev vsako leto zgubi svoje življenje na železnicah ako v rudnikih in premogokopih vsako leto na tisoče rudarjev pogine, ako se vsako leto na tisoče delavcev stavbinske stroke ubije, ne da bi bili podjetniki kaznovani za to, tedaj napravljajo talki mnogo-umori, ker ostanejo ne kaznovani, ljudsko maso neobčutno za človeško ju kupčije povdarja plemenitost življenje. Ako podjetniki nekazno-! plemena, da bi toliko več tzprešal vam ubijajo in morijo, potem je sa- iz kupca. Čisto pleme se pa dan-muobsebi umevno, da tudi ljudstvo danes dobiva le Še v konjskih hle-zgubi vero, da jc človeško življenje j vili milijonarjev in ali druge vrste najdražji zaklad na svetu, katerega — maziljeuih postopacev. Tam se je treba skrbno čuvati. j še vse ti besedi vklanja. Torej kapitalisti pometite najpr- j Ali nekateri "učenjaki" so mi-vo pred svojim pragom. Poboljšajte [ slili, če ta l>eseda vleče pri živalih, e, in poboljšalo se bode tudi ljudstvo. Omega. Federal, Pa. 25. marca 1905. Kaikor povsod v Ameriki, tudi tukaj izkoriščanje fepQa/ete. Kapitalistični hlapci, podQma?e"-poganjaČi pa brezobzirno stiskajo delavce, da bi se.prikupili svojim gospodarjem — "vsegamogočnim" premogarskim baronom. . Večina vseh rovov v ti okolici je lastnina '-'Pittsburg Coal Co"., ki sc v izkoriščanju prav nič.ne razlikuje od.druzih jednakih družb. Po leti so raznovrstni priganjači vabili ljudi v našo naselbino, češ da Ixxle dosti dela. Pa po preteku treh mesecev je zastalo delo in na stotine delavcev je bilo ob zaslužek. V rovu, v katerem se dela tudi |>o zimi, so dobili le tisti delavci delo, ki stanujejo v hišah podjetnikov in kupujejo živež v njih zalogah. Na ta način se delavca-trpina dvakrat oskubi. Podjetniške prodajalne ali zaloge poslujejo na ta način, da je slabo blago mnogo dražje kakor dobro blago pri samostojnih trgovcih. Po leti, ko se je delalo v vseh rovih, hodili so vslužbcnci teh prodajaln od delavca do delavca in prav po Čifutsko vsiljevali blago. Pri tem so pa preti li z odslovit vi jo, ako so se delavci braniti kupiti blago. Torej delavec mora kupovati pri podjetniku, ako hoče delati. In kdo je temu kriv? Nezavedni dclavci sami. Kedar so voUve, takrat umolknejo s svojimi tožbami o kap toalistih-oderuhih. Tako se je zgodilo tudi v jeseni. Skoro brez izjeme so skoro vsi glasovali za svoje krvnike, kapitaliste. Sedaj naj sami sobi pripišejo, ako kapitalistični bič žvižga po njih hrbtiščih. Zajedno poročam tudi žalostno vest, da je dne 10. marca t. 1. ponesrečil pri delu rojak Peter Modrič iz Ribnice na Štajerskem. Radi za-dobljenih pošktnleb jc še isti dati umrl. Pri društvu ni bil nobenem. V "Glas Naroda z dne 17. marca t. 1. sem pa čital o smrti pokojnega rojaka. Iznenadilo me je, ker piše dopisuiik g j. K., da si je oče ponesrečenca, Jurij Modrič pred dvema leti nogo zlomil in da so 11111 jo v bolnici odrezali. Gotovo se je g. dopisnik zmotil. Kolikor jc meni znano, je J. Modrič imel obe nogi, ko je odšel v staro domovino. Ker je pa g. dopisnik podpredsednik {J. K. J) jed note in zastopnik društva, kojega član je bil j. Modrič, se nekako Čudno glasi njegovo poročilo. On vendar ve, da omenjena jednota plačuje za izgubo ene noge $400 ixxlpore. Te svote pa J. Modrič ni dobil. Pozdrav rojakom sirom Amerike. /. D. Plemenski boj. Nazadnjaki raznih vrst hočejo nadomestiti razredni boj s plemenskim, ker se jim pojem pleme dozdeva kot dokaz, s katerim se lahko dokaže jicjcdnakost ljudi na svetu. Razredni l>oj se mora umakniti jed-»nikosti vseh ljudi, tako trdijo socialisti. Plemenski boj se ne da odstraniti. radi tega jc tudi dokazana nejednakost. tako pa trobijo nazadnjaki vseh vrst. Zagovorniki plemenske teorije zagovarjajo svoje dokaze kakor temni in v jajcu dlako iskajoči ško-lastiki srednjega veka. Kakor so oni dokazivali večnost lx>ga. isto-tako dokazujejo zagovorniki plemenskega lx)ja večno nejednakost ljudi. Radi tega se pri svojih dokazih poslužujejo navadnih praznih fraz, ali pa si kujejo svoje besedne nialikc in fetiše. Beseda "pleme" jc bila svoje dni jako priljubljena le pri živinorejcih. Pasje pleme ali konjsko pleme, ako se ta izraz rabi pri kupčiji, pomeni za živinorejca kakor ljubitelja živali — kupca, neko gotovo vrednost. PosobnA mešetar pri sklepan- zakaj bi ne storila tudi svoje dolžnosti, ako jo prenesemo na ljudi? In res ta beseda je napravila kari-jero, z ozirom na ljudi, in dandanes se govori in piše o lastnosti ljudskih plemen. Ali pa imamo v resnici za rešiti kako plemensko vprašanje? Ako ]x>slušaano in čujetno zastopnike prave vede in znanstva, potem odgovarjamo z ne! Angleški filozof John Stuart šmatrA za prostaški iu navaden poskus dokazivauja, kdor išče značaj in razne življensk* razmere v dozdevnih plemenskih lastnostih. Se hujše sc je pa izrazil nemški jezikoslovec Friderik Mueller, ki pravi na kratko: Pleme je prazna fraza, navadno sleparstvo. Znameniti pravoslovni učitelj Rudolf pl. Jehring pravi: "Narodi zamenjani v svoji zibelki: in iz Semite »v so nastali Arijci, iz Arijcev >o pa nastali Scmiti." Neki stavek Nietzsche j a se glasi: Z noben tu človekom naj se ne občuje. ki se vdeležuje plemenskega slepar siva. Sc ostreje sodita pa ličen j ak Rudolf Virchow 111 umrli geograf Friderik Rat zel. Slednji pravi : 1 ndogermani so le govorniki in-dogermanskih jezikov. Kolikokrat Ixxle treba se povdarjati, da so In-dogertnani temne in svetle polti, da so k nuke in dolge glave, da so majhni in veliki . . ." To kar je geograf Retzcl navedel o lndogermanih. isto lahko mi trdimo o Slovanih. Nazore teh duševnih velikanov glede plemenskega boia lahko očrt am o s temi besedami na kratko: Pleme je fraza, beseda je malik, samo ime za razne igre človeških ti>|x>v — in ime je le morska pena. Ornega Prijateljsko pismo. V Cleveland 11, O., marc* 1005. Dragi Frane! Ne morem si kaj, da bi Ti zojm4 neodkril moje začudenje nad Tvojo očetovsko skrbjo za nas, vl>ogo slovensko parijo tu v Ameriki. In zakaj? se lxxleš mogočo nezadovoljno vprašal. Ktej zogonetki je prav enostaven odgovor: "točno Si tan je Tvojega cenjenega dnevnika"! To pot v <59 štev. Pno presrečen narod, ki imaš načelu tako vrle in zaslužne može kot si Ti dragi Frane. Neštetokrat me je že mučila mogoče pred desetimi leti tudi Tebe dragi Frane — bojazen zreti v bodočnost, katera ima v svojem tajiust veiiein krilu le prečestokrat uničujoče posledice za liekaparitetnc ljudi — pleliejce. Posebno pa je tu v A. meriki za našo parijo prav prebudilo z eksistenco; pa to, bi dejal, se godi vsakemu, ki ni zugledal božjo luč n a Irskem. Toda tudi v proč ud 11 i družbi današnji so ljudje, ki niso prav nič čudni; kaj še, pametni so! V tem mislim na IV be dragi Frane! Kakor težka mrena, mi ji' padla iz pred mojih pesimističnih oči, ko sem konečno spoznal, da le ni ves svet enak. Spomini so mi vzbujajo na lansko leto, kosi stal ob robu razburkanega valovja plcbej-skega življenja, ter s solznimi o čini motril potapljajoče seTvojee.., In tedaj se je vzbudil v Tvoji ve liki duši domač ponos iu zaklical si liki divja zver: maščevanje! Stisnil si krčevito svoje pesti in se v divjem begn spustil v Washington, I>. t'. d a protestiraS v imenu slovenske parijo pri ylavi zmaja, veliko "repu-tlike. 111 ko setn pozneje prebiral zopet novi yorski tartarski list "Saki-sera" sem posnel, da si glavo "r» pu-tlike" prav pošteno oštel v ljubljanskem dialektu. Ti si imel takrat seveda popolnoma prav,elioj i m se, da glava "reputlike" tega narečja ne-pozna, akoprav si istodobno pred-lolil pred njo geografično karto jn, da so bili Tvoji triumfi le zorioni. Drugače bi bilo seveda, ako bi Ti razumel oficijelon jajčarsko-angleški jezik; ker menim, da bi Te upoštevali; g. glava "reputlike" se pa ih> kavarnah washingtonskili nefie sprijazniti s Tvojim dialektom. Vidiš, tu jo bilo malce smole. Pa.kar je bilo, je bilo: si mislil, in prav si Imel! Zato si se zopet, dvignil iz Capi tola naše "reputlike" in se podal v Novi York, kjer si pustil napisati si, angt. rečnik. S tem si hotel dokazati, da bi morala tudi v veliki repn-tliki" vladati jezikovna avtonomija, in če količkaj mogoče, da se vpelje |x> možnosti v državne službo Tvoj dialekt, kakor tudi eestne tablico v sh>v__ narečju. Rezultatov željno pričakujem..... Z mojim priznanjem, priznal bodeš pa tudi sam. da zaželjenih ciljev stem le Se nisi dosegel lansko leto, menda, ker si imel premalo "ekspirienc". Letos pa, kot so vidi zalite vaši več. Da bi tisti "več" dosegel, si postal diplomat. Šel si v klub manjih a vplivnih "repu-tlikaneov" in povedal mrdavim Ircem, da uegovoviš slim tega dialekta, do imaš za a«boj čn do, ki v TV za upi; povedal-sL da »i lastnik neke banke, generalni agent iu inšpektor raznih n a d — in p o d v o d n i h čolnov v nu-yorski Inki — iu, da poseduješ tartarski dnevnik "Saki-sera". S tem dragi Frane, si se pokazal pristnega diplomata, in Tvoje zasluge za nas slov. parijo so tolike, da Ti nimam kaj reči. Toliko o polpreteklem času. , Sedaj pa se hočem malce poniu-diti pri št. f»l* Tvojega e. dnevnika. V prvi koloni te štev. pišeš: "Slovenci pri predsedniku",., oba, to pa, to! Vrla ideja Frane! Svoj h6m ho ritis'tayivi'tat^ritstr'spfirv-' ljali v Rim, papeža gledat; a ideja 'je našla le odmev v podobi okrogle številke. Povsem drugačna pa jo stvar Be-veda. ako gremo v Washington, kamor iti su niti en trenotek neo-l h) ta vi jam. Za to slavnost, bi predlagal, naj bi sc teh Slovencev vdeležilo nojimnnje 80 vagonov. Odriniti bi morah seveda v lepem vremenu. Vsi čedno napravljeni in snažni, je moje geslo ob taeih prilikah. Ti, kot voditelj, moral bi imeti, da začnemo pri tleh fine "suljne", črne "štunfe". hlače do kolen in tam z žametastim "pankeljceni'' prevezano, lepo z mašno; pisan "laibie, kratek re-kele" s polknom, "gigerl krogelc", lepo ukrojene Uion&ete, lepo belo kravato z rdečim križcem na sredi in na vrb blesteč "hoeheilinder". Da se skaže udanost v kolikor mogoče veliki meri, naj bi se hlačam, v širokem zadnjem delu prisilo dolg cof, ki bi pri pogibanju izvrševal svojo mehanično nalogo u lanega soglasja. Y rokah bi i-mel tanko šibo, da bi injo zdaj pa-zdaj švrknil po "luft". Pozabiti bi seveda nesmeli robcev "snuje* tiheluov". Ci' bi bilo pravlejx) vreme v Washingtoiin, bi mogoče lahko prišlo tndi do demonstracij iu pri taki priliki bi bilo pametno zahtevati slovensko univerzo v •lulietn. New Yorku, Ctevelnndu, in Chieagi, Tako dragi Frane, mislim, bi bilo kmalu vse v redu in upati bi bilo, da pridemo Slovenci po Tvoji milosti kmalu na krmilo. Hodi to raj delaven in obenem prepričan, da imaš vedno zaslomlx) pri meni. . .. Tvoj sluga: < Idkrltljiovezjcn Nad 30 let se jo obna&al Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot nafbol^Mjel^ zoper REUMATIZEM, PO KOSTNICO, PODAGRO itd. in razne reumatično neprilike. SAHOi 25ct- Im 8Oct. v tmH lekarnah F. At Hichter & Co. 215 Pearl Street, Now York. K " Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, ohim v Chieagi in drugim pookolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-iiiin "BiiUxmu" vedno svežo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. ! linijsko smodke na razjxdago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena. jCu olulau obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC tU7 S. Center Ave. blizo lil ulico Chicago, III. _ F. J. SKALA & CO. 320—322 W. \H. ulica ČEH KO-HL0 V A N8 K A BANK A. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, iztorjatev denarja iu vrtnlnostnih stvarij |X) celem svetu, sesobno v Avstro-Ogrski in —•—----------— l stavljanje plačilnih i 11 drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-burške, antver|»ke, rotterdamsko in francoske prekomorsko—voine črtt?. V New Yorku in osbdih ov-ro|K>jskih pristaniščih sprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. POZOR! Pnebliča ni! Zima je tu! V zimskem čush se človek rati pokrepČa z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in veselje, kar pomeni za delavca mnogo kije redkokdaj prost. Vsled tega naj rojaki obiskujejo tuke kraje, kjer Be to dobi. Pri meni ne manjka niti ene stvari, s katero bi ne mogel v tem oziru ix»streči vsakemu. Pridite in prepričali se bodete sami: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinich tK)4 rt. Santa fe Suloon, GKOWK, PI KHI.O. SLQVAKSSA TOBAČNA TV0RN1CA, 31 i kupujemo in prodajamo 11a debelo pravi bosanski in turški to-b:ik, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, smodke in tobak kakor vsaktern ameriška tvornica. 5 škalijic najfinejših cigaret, v vsaki po 1(X> cigaret, skup-no 5<>4 S. Centru Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, <>17 S. Centre Ave., Chicago, III. . • , • i John Verščaj, «171 W. 21pt PL, Chicago, 111. Bolniški )Jos pULLEKi 7 Walkor Str., Jamesvillo, Wis. odbor: j Anton Mladič, 184 W. 19th Str.. Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno incBpino sojo. Opozarja so vse člane, ki imajo vprašanja do odboru, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na L tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Pristop. Društvo "Orel" št. 21 v Putblo, Colo.: Josip Bučar at. 722; Matija Jaklič »t. 72;$; Jakob Kočevar št. 7:50. Društvo šteje 18 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Xans.: Matevi Derinota št. 721; Jakob Koveič št. 725; Anton Gondek št. 72(5; Ivan Mtigero št. 727; Ivan Žagar št. 72^; Viktor Dolar št. 729. Društvo stoje <7 udov. MARTIN V. KGNDA, L r. tajnik. Društvene vesti. Društvo "Slavija" fci. I. S- N P. J-v Chlcagu. lil., ima evoJo redne mo-seCne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narotinl dvorani na 587 S. Centre Ave. John Duller, tajaik, 11! \V. 25th St., Chicago, 111. Bratsko drufitvo "Triglav" fit 2. "8. N. P. J " v La Sallo, 111.. Ima svoje redna mesečno seje vsako prvo nedeljo v mesecu toCno ob uri popoldan, v prostorih M. Kumpa. V društvo VBtopl lahko vsak Slovan ne glede na vero-izpovodaiije in politično prepričanje. D. Uadovlnatz. tajnik. Drufitvo "Adrija" fit. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redne me- BoC-ne sejo vsako zadno nedeljo v mo-„ICU 2 url popoldan na. 725 Broad Alley. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi Odbor. Drufitvo Bratstvo fit 4 "SI. N. P. J." v Steel, O., Ima svoje redno mesoCne seje vsako prvo nedeljo v mescu, ob 2 url popoldan v prostorih brata K. DernaOa. Odbor. Drufitvo "Naprej" fit. 6 S. N. P. J. v Clevelandu Ima svoje redne mesečne seje vsak prvi četrtek zvečer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clair Str.. Cleveland, O. Drufitvo "Bratstvo" it. G S. N. P. J-v Morgan, Pa., Ima svoje redne me-sečne seje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldan v prostorih br. Fr. MtklaučLča na Sygen. V mnogošte-vllnem pristopu k omenjenemu društvu vabi . 0dbor' Drufitvo "Zarja" št. 15 "S. N. P. J.", v Havensdale, Wash., Ima svoje redne mesečne seje vsako zadno nedeljo v mesecu, v dvorani g. F. Ludovlka v Havensdale. Wash. Odbor. I rr'l\u 'Delavc." št. 8. S. N. P. J. v So. Oiiieago, III.. Iran svoje rodne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v društvenih prostorih brata Jak. Tlaola, 9043 Greeubay Ave. . Slovensko narodno bratsko podporno drufitvo "Bratstvo Naprej" fit- 9. "S. N. P. J.", v Yale. Kans., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldan, v sloven ski Narodni dvorani pri sob. Dolari. K mnogoštevilnem vstopu v omenjeno društvo vabi najuljudncje Odbor. Frank Lovec, tajnik. Kamp 31, Pittsburg, Kans Društvo "Bratotjub" fit. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa . ima svojo rodne mesečne seje v: ako prvo nedeljo v me-mesecu v dvorani nemške zveze ob 9 uri dopoldan. Somišljeniki se vabijo v drufitvo Josip Kravanja, tajnik. Bratsko drufitvo "Sokol" fit. 11 spadajoče v "8. N. P. J.", v Hoslyn, Wash., Ima svoje redne mesečno Beje vsako prvo nedeljo v mesecu pri br Ivan Malenšek-u. Za vstop v društvo so vabijo vsi Slovani v Hoslynu in okolici. Društvo "Edinost" št. 12 "S. N. P. mesečno sejo vsako prvo sredo v nvose-cu ob 8 uri zvečer v Murray Uper House. M. Žugol, tajnik. P- O. Box 127 Murray. Utah Društvo "Edinost" št. 13 "S. N. P. J.", v Whellng Creek, O., ima svoje rodno mesečne seje vsako,.?ailpjo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih br. Josip Hora. K mnogobroj nem vstopu v društvo vabi vljudno Odbor. Društvo "8loga" št. 14. "SI. N. P. J." v WaukGgan, Ili„ iuiu »vojo redne mesečne sejo vsako prvo nedeljo, točno ob 2 url popoldan v Jerebovi dvorani na 10. cesti. Andrej Masle, tajnik. Drufitvo "Trdnjava" fit. 10 "S. N. P. J.", v Rock Springs, Wyo., Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 url dopoldan. Drušlvoniikl naj se vdeleiujejo sej redno In točno, ob enim pozivljemo rojake da pristopijo v mnogoštevilno i čilo društvo. Ivan Leber, tajnik. Društvo "Sloga" št. IG. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., Ima svoje mesečne seje VBako prvo nedeljo v mescu, v prostorih brata C. Hoffbauerja 136 Heed St. Fran Budna, tajnik. Društvo "Bled" št. 17 "S. N. P. J." v Ixirain. O., Ima svojo redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 url popoldan v prostorih brata Vr-banka- Alexander Selchnltzer, tajnik. 578—10th Ave., Ixjraln, O Drušvto "Orel" št. 19 "S. N. P. J." v Stone City, Kans., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. IJruštvenlkl naj se vdeležit-jejo redno In točno, ob onim pozivljemo rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo društvo. Ignac Pečnlk, tajnilk. Bratsko drufitvo "Sokol" št. 20 "S. N. i1. J." v Ely, Minn., ima svoje rodne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Jos. Seliškar ja. "An vstop v čilo društvo vabijo s« vsi Slovani. Ivan Somrak, tajnik. Box G2 Ely, Minn. Društvo "Orel" št. 21 "S. N. P. J." v Pueblo, Colo.. ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. vsacega meseca v dvorani M. Kocke.ar-Ja 1217 Eiler Ave. Društvo vabi vse rojake, ki fte niso člani kakega društva, da se vpišejo v novo drtišto. Odbir. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bo-deknjlžlca "ŽRTKV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu pošla. Kdor želi Imeti knjižico, v kateri se slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po Imenu za no4 narod, naj dopoSlje 25c. na uprav-nl5tvo"OI. Sv." in poSljemo mu jo takoj, t Zalolgra, ki se opisuje v knji-flčl, seje zavriila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. "Ql. Sv" Naznanilo. Vse člane društva "Triglav" št. 2 S N P J, v La Salle, lik in okolici so opozarja, da se vdelože nnl-ne mesečne bojo dne 2. aprilu. Na dnevnem redu so volitve novih odlwrnikov zu leto 1905. V plačevanje mesečnih doneskov rudi volitev 2e ob I uri popoludne. 1 Dan. fiadinovac, tajnik. Socijalisem je postal sila, s katero morajo računati vse stronke. Nazdar rojaki! Slo vencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni «'SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstno fino Bmodko na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Zu obileu |x)set se priporoča KAJITIN POTOK Alt, 664 S. Centri Ave. Chicago, III Telefon štev, 1721 Morgan Kojaki. ne pozabite staiega „ prostora. John Košeieka. X X ^ MATIJA K K KLAVEC, VL #--:---L-u # 4a:j W. 17th St.Chicago, III. # edini slov. krojač v Chicngi, so priporoča rojakom v izdo- tf lovanje novo in popravljanje t$ tft stare obleke, katera bo izgle-$ dala kakor nova. Vso |><>/*^ $$ zmerno nizkih cenah. ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI" POZOR! Podpisani si usojain naznanjnti si. občinstvu da sem otvoril na 10. Ave., East of On k wood Str. novo-urejeni ^ ^ % ^ "SALOON", kjer točim najboljše pijače in prodajam izvrstne smodke. Moje geslo jo: ne vrjeti, no da bi so človek sam prepričali — K mnogobrojnemn prepričevanju toga, se vsem nnjtoplejo prii>o-ročam: FRANK JUSTIN, 7t«m n-^ve.; "Brdt Uaft woocTStr/ LORAIN, OHIO. HMT - iJliLLilLl POZOR NA NOVOST! i'oinlad se bliža. Zato Beni so pripravil in oskrbo! za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval. Kakor za dame, tako imam, tudi za gospode raznovrstna obuvala, vsako od teh je delano i>o najnovejšem modernem kroju. Tudi za dečko, deklice in baby's imam trpežno in lično blago. Vsakemu lahko astreSem jm« okusu, noj si Ixxle da hoče kdo čevlje iz kak snega koli usnja ali platna: belega, rdečega, rjavega, črnega, rnionega in glndkegn. Ker vsako zimo razprodam skoraj vso zimsko obutev, je torej umevno, da mi jespomladi možno založiti cisto sveže in Času primerno blago. Vse to blago prodajam primimi ceni. Pridite in preprečali se bodetel M. KARA, 7-60 ju*-. HalstiMl nI. med 11) ul In 10 PL Chicago, 111. Pazite, da bocle želodec v redu, in ni sevam treba bati za vaše zdravje. Želodec je središče, vir zdravja in je tutli vir vseh bolezni. Bolni želodecujM-ovzroči: Izgubo slasti do jedil, bel jezik, ležko dihanje, omu^^^sluho prebavo, glavobol, koliko, krt, zgago, slabo spanjtMHHpreiiost. Nodirektno iz želodca pa izvira: Pege im koži, zlutenfni, zabasanost, driska, dlsenterlja, živine bolezni, bolezni na ledvleah in mehurju, bolezni najetrah lu nečista kri. "Hermanekov Angelika balzam' je najboljše zdravilo za želodec, po)ni žlici it» vspoh zagotovljen. Po jedi naj Be ga spije eno ali dve Cona 7f>c, j)o |>ošti HHo. Izdeluje in prodaja Centre Avenue J. C. Hernianek, '^.lii8 nMsrw^ f. KolaCekova specielna razprodaja /a ta teden. Ako hočete |x>poInunia oceniti vrednost nadih pomladanskih, damsklh, dedkih la niožkih oblak hi dnraega bla(;a za oble le, rioratc ta teden obiskati našo produ jal no. To bodo le vam v korfct, ker si bodeto prihranili ilcnnr. bito tudi premljaki kupon. Hrunite ga! Ogledate si lahko tudi drugo ra>.novrstno blago. - Pridite gotovo! Za blago katero ktrpite, do- Pomladanski damski povrinlki — Iz Pomladanske obleke za moike — Iz DaJLoljH^ga blaga, različnega kroja, po j najboljšega blaga, kaftmlrja in druge 24 palcev .dolgi, 2 ovratnikom, novo- j vrste. Vho obleke ho Izdelane po naj-modnimi rokavi In okrasiti (t C A A I novejšem kroju. Ml Imamo velikan- ih Hatena. Slann komr.d $5.00 sito l«bero od pa do ....... Obleke z bluzami iz svile — Jako fino delo, mivoniodnl roltavl z najfinejšimi o'ir.iskl. r<-na za luKiind ..... $10.00 Plnejše obleke stanejo $13,60 do ........................ • r $10.00 $25 Bele bluze /a »prehod — fino okrašene po najnevejšem krojit. Vsaka bluza vredna $1.00. Stane Hi'duj le......... 69c Obleke za otroke — ki se Jo. Dlago je porisal ali Mera: Od 1. do 4. let. Stane le ................ tr.hko pere-"gingham". 25c Možkl klobuki po $2 do $t.48. — Iste klobuke, katere stanejo navadno $2, rjave ali črne barvo po najnovejši modi prodajamo ^f) 1 4 ^ le po Fino okrašeni damakl klobuki — po najnovejši modi, okrašeni s pajčolo-nom. cvetlicami ali drugimi okra.ski po ......... $2.95 Lilije, kllnčki, vijolice, ne zabi me In drugo vrste cvetlice . ^yUL^s stanejo šopek le ............ Obleke za mladeniče — Iz najboljšega volnenega blaga, v raznih barvah, po najnovejšim kroju. Mera: Od 15. do 20. leta. Navadna cena za obleko 144 palcev široko volneno blago za ob-$lu liti Sedaj tC I leke "erepe rnelrosu" v vseh pomla- Jd široka svila za bluze na Jd Toč, prodajamo jd po vzorcu češke etnografske razstave v Pragi 1. 1895. Iz zbirk te razstave namerava tir. Stjepan pl. Miletilc osnovati jugoslovanski etnografski muzej. — Kako Bkrbe kloriknloiza šole. V Radovljici se na ljudski šoli zdaj bolj pojasnil s pravnimi dokazi, še lx>lje pit sorotlniki store, ako požreš nega župnika v ta namen povabijo pred sodišče, kjor lx> morda le moral knjižico izvleči na dan, četudi tako kislega obraza, kakor jo moral to storiti kranjski tehunt Koblar. — Neusmiljenost pobožno ženo. — V Krki živi H. Kaisor, ki se je kot kovaški mojster trudil z obilim delom, da preživi Bvojo rodbino Ali žena ni hotela biti varčna gospodinja, marveč jo hodila okoli cerkvah in bila pri raznih "katoliš 2 dneva ni vršil šolski poduk, ker j^jj,»» rečoh vedno poleg. Moža jo predsednik krojnega Šolskega sveta, dekan iSovak, ni kupil za kurjavo šolskih Bob potrebnih drv. Ta dekan jo seveda tudi član okrajnega šolskega sveta pravi kozel v zelniku. Dokler bode slovenski kmet volil nebeško agon te v šolski svet, se njegovi otroci se toliko ne IkhIo naučili, kolikor potrebuje kravji paBtir za izvrševanja svojega poklica. — Srečna realka! — Ravnatelj goriške rea'ke je res poskrbel tudi za letos v odrešenje duš svojih licence v — eksercicije. To okserci-cije bodo tnonda v sol>oto, nedeljo in ponedeljek! betoB baje ne pri-do tisti sloveči Ludewig, marveč nekdo drugi pridigat in reševat realce. Nestrpnost kutarjev v stari domovini jo v resnici tako velika, da je skrajni čas, da Slo-vonci tako odgovore ošabnim farjem, kakor socialni .demokrati tin Nižjem Avstrijskem: Proč od Rima. Potem bodo črnosuknježi obdržavali eksereicje lahko sami. Saj so jih potrebni! — Duhovnik — oderuh. Dno 11. t. m. umrla je v Preserju žena železniškega čuvaja A. Hrovatina to tako jedlo, da 8e mu jo slednjič zmešalo. Otroke je vzgojila po božna žena tako, da niso nič marali za očeta. Očeta bo vrgli v neki kot, kjer je ležal umazan, poln nesnage, ves sestradan. Slednjič bo jo prišlo na sled trpinčenju ubogega uioža prepeljali bo ga v občinsko vboi-nico, z nečloveško pobožno žensko pa se bavi sodni ja. V Mojstrani so snuje strokovno društvo cementnih delavcev. Pravila bo so predložila v potrjenje, Tako je pravi Delavcem jo treba organizacije, ako hočejo zboljšati svoj žalostni položaj. — Proti zvišanju piflft' duhovščini. — Z Vipavskega: "Ko se jo u-oiteljstvu hotelo zboljšati gmotno stanje, bo "katoliški" župani na Vipavskem sklicali shod, na katt rem so protestovali proti temu. In vendar jo učitelj potreben povišku bolj nego vsak kaplan. Učitelji so poročeni, imajo družino, in imajo obilo dela. -Sedaj bi bilo prav, da bi vstali katoliški župani ter pro testirali proti povišku plače du liovnikom. Komu pa so godi liol-je mod nami na kmetih kakor duhovniku? In še več naj imajo! Kar na vnetju trobušiVe u• rene.' "Ker'je" Ha'kmet ztTSblo", "to* 3oiii nazaj* s bila rajnka doma v Borovnici, zato jo prosila v oporoki med drugim tudi za to, da so jo pokoplje na ondotnom pokopališč«. Za izpolnitev te željo storil je mož potrebno korake, moral pa jo tudi mastno plačati. V Borovnici je pristopil ondotni župnik in spremil sprevod do pokopališču (10 minut). Htrmel jo mož, ko jo moral to kratko pot plačati 34 kron reci: štiriintrideset kron, Jasen zgled kršč. ljubezni. Duhovnik, ki živi v preobilici, o-dira sloje, ki z največjo težavo služijo vinarje. Pa piše "Slovenec" polu sočutju o slabih gmotnih raz-merah p. n. gospodov farjev, — Zaradižaljenja Veličanstva je okrožno sodišče v Gorici obsodilo vdovo Katarino (Jenčič iz Kreda pri Kobaridu naen mesec ječe.Ka-tarina Cenčič je tnati več otrok in živi v veliki bodi. Njen umrli mož je služil deset let pri vojni mornarici in se udeležil bilke pri Visu. Politična oblast sama opisujo Katarino Cončio kut najboljšo ženo v vsakem pogleda In zakaj je bila uboga vdova obsojena? Ker je iz rekla nekaj nepremišljenih besed, ko so jo zaradi zaostalega davka prišli rubitll Kdaj l>ože v Avstriji obveljalo angleško načelo, da mora vladar kakor vsak zasebnik sam tožiti, če se čuti žaljenega? — "Mod živimi". Iz notranjskega furovža znana Nežika Meden jo po smrti svojega župnika prišla za kuharico v ihanski furovž, nedavno pa se je za prvim svojim gospodarjem preselila med nebeške oleandre. Imela je lepo opravo in 1400 kron v posojilnici. In o tem denarju je opetovano pripovedovala svoji omoženi sestri, da ga dobe otroci sestrinega sina. Povedala jo tudi, da ima že tako narejen testament. Ko pa je umrla, prisvojil si je župnik v Ihanu ne le njeno pohištvo, temufi tudi hranilno knjižico s 1400 kronami, češ, da je rajna Nežika vse njemu podariln "med živini". O kuharic i ni oporoki noče župnik ničesar slišati. Sorodnikom pokojnico bi župnik ihanski zelo poukom, kar da v farovž, je proč vržei\ denar. Na dan očka Pavlica, Vidmar in eomp.,iiudan Ber-buč, sedaj pridite in protestirajte, če je Vam res kaj za kmeta. Fa-rovški hlapci kričijo kmetu: učitelj te odere na meh! — v resnici pa ga dorejo le orni politiki. Rečem ti, da mi no porečeš. Če je res kje kaplan, ki so mu godi slabo, naj mu dajo drugi farovški bogataši — ne pa da se zviša plača vsem,in to iz žuljev ubogega kmeta. Nebesa so naš cilj. pravijo, v resnici pa so brigajo le za posvetne reči, in da so z vsemi posvetnimi dobrotami obloženi. Nebesa bo le za kmeta; 011 naj študira, kako se mu bo dobro godilo onkraj groba, gos potijo v farovž u so zadovoljni, da jim gre dobro tukaj na tej grešni zemlji. In ti poslanci! Ti kutoliški možje! Farbajo, da imajo srce za kmeta, v resnici pa imajo srce le za svojo poinagače v farovški h palačah! Slovenski Kmet kedaj se bodeš spametoval iu dal tem pijavkam, ki ti pijejo kri in mozeg brco?? — Kako poučujejo ljudstvo.Neki župnik v ljubljanski okolici je povedal na leei poleg drugega tudi to-lo: Naj pridejo out1 ženske, ki imajo mleko, popoldne v farovž, da povedo,po koliko litvor ga IkkIo vsaka lahko dajala. Naredili l>o-mo mlekarno. Ravno ta župnik je nekoč pridigoval o zakonu. Svetoval je mladeničem poleg drugega tudi to: Povem vam, ljubi mladeniči, neženite so kar tjevondan; izberite si goBpodinjo, ki vam bode primerna. Zato, ljubi mlade-niči, pmlno so ženite, poskusite, nevesto! V cerkvi je nastal tak nemir, da je moral župnik skleniti pridigo. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. vel j. je $20.50. Temu je prldjati še 10 centov za poštnino. M. V. Konda, 683 Loomis Str. CHICAGO, ILL. Ozdravila po hudem trpljenju. G. Jos. J onus. bogat kmet v Fayette okraju v Texasu, nam je pisal, kako je ozdravila njegova soproga Annie Janus. "Rad potrdim, da je moja soproga, ki je dvo loti grozuo trpela na nepre-bavljanju, ozdravila, ker jo rabila Trinerjevo, zdravilno, grenko vino, Vsa zdravila, katerea so zapisali zdravniki, so bila brez včinka. Mi nismo vedeli kako bi ji olajšali bolečino. Kupil sem tri buteljke Trinerjovogu, zdravilnega, gren-gu vina in bil som iznenaden, za-puzivši stalno izboljšanje po zuv-žitku prve dozo. Dandanes je moja soproga popolnoma zdrava", Trinerjevo, zdravilno, , grenko vino, ozdravi vse želodčne in cevno bolezni*. katere se smatra že za neozdravljive. To jo naravno zdravilo, narejeno iz naravnega vina in zelišč, je najboljši krieis-tilec in krepčulo za mišice. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vsem cenjenim rojakom v Willock Pa. priporočamo g. Fr. M i klavca, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Svobodo", V Conematigh, Pa. in okolici je pooblaščen pobirati naročnino za "(H. Svobode"g. John Pajk. Mi ga toplo priporočamo vsem cenjenim rojakom. Slovensko — angleški renilk je izšel. Cona GOc, Denarne jk>-šiljatve po money-onlerju na V. J. Kubelka, Box 714 New York, N.Y. 500 mOŽ P°trt3^UJe zu Rainer- jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, fino smodke kaditi in so veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. I Kdor se želi učiti in naučiti angleško brez učitelja naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleski—recnik. Knjižica je jako razumljivo sestavljenn, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice Jj je žepna, toraj pri vsaki priliki v pornbi. 1 CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. « Denar pošljite po Mouey-Orderju ali pa v znamkah na naslov jj t V. J. Kubelka, P. 0. Box 744 > Z New York N. Y. $ 2 * Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirnna vina. Kdor pije naše vino. trdi, da šo ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došlil t Emil Bachman r Najvsija slovenska trrdka. Izdeluje draita make, ,, crumbs in zastare, Cene različno po naroči tu. Za vsako delo se jamči, Piiiite Slovenki po brezplačni ccnik. : 580 So. Centre Ave. Chicago, UL —i Naročil j te svoje obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču JU So. Halsted St. na vogalu W. 10th Pl. ki čisti*in popravlja tudi žensko in možke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vslbd svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas ifi^ tiKi kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše Izborilo pivo je py£ojjgta .kuhano, tako. da 1 »odete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas. pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 007 ATLAS BREWING CO. A Blue Island Ave. 1 NOTARSKA • "pisarna, Izdelujejo se vsa notarska dela Vollmacht), kupna, dolžna pisma, prošnjo radi vojaščine itd. Oddaljeni .rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, »ko pri lože za 2o. znamko za odgovor. William Sitter Claridge, Pa. Joseph H. Miller 5« Seelye Ave. Cleveland, Ohio. Phone. Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana smodke iti ranovrsttii fini tobak. * * « Zajedno prodajam tudi kot zastopnik največjo veletrgovine «J. it S. J. F1RTH, najboljše žganje, likerje in vino 310-213 Ontario St.Cleveland,() NAZN^JILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloon ar je in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolji brinjovee! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozne t roške Kdor hoče dobro kapljico brinjov-ca piti, naj se obrne na John K rac ker-j a 1191) 8t. Clair Str. CLEVELAND, O. * * I Poskusile I ------------ » najboljše unijske A—B, X—Lent in * Criterion smodke * katere izdeluje £ i H. F. Arhig ! Z - J # 916 Payne Ave. Cleveland, O. -» * Hostrezha točna. Cene nizke. ♦ POMOČ IN ZDRAVLJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I,, Bcrito nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: SpoStoranl noijwul profesor t Jat »podaj podplMiia «♦ Vnm gehvaltm »a Vn* irod In ta Vale nftuu zdravljenje. V »emu iinfemti imn*lu |xi rele) Ameriki tp>>r*««m. da »le Vi nravi Ui JikIIii zdravnik. ktcrl zamori; »zdMTttl »»iikrtf;« lm|. ulka. Veliko zdravnikov trm nosku-ala tukaj v rne»tu Pueblo, a ulje-riln ral nI mogel iHiniBRiitt NeVterl jtfrnvtilkl«» ml rekli, ,1;, ml t,l iitf, i< kako umre vendar idrav Človek tokall zdravila In troflll denar, fe mu nI ulf. VI. pn ml iii.u* tuk«> rvkli. ampak ur m,- v *»oJI veliki iakMtllapotipraMI ■> mojuj taj.kej lioleznl in ml poslali zdravila, m kti-rlh um takoj futllu olal*an>- v nlJuJlh In pr»lh. n podrugtf poula-nlh zdravilih Hin -hvala llogu I Vam pnpolnom« ozdravela. Iak.» da »«• futliu zdrava k«>i imprej. Nmliil>- «.. zahvnlli.i umlnl*Uura ilovensklh buopUuv, klera m prkibflm v **olh lililit tega l*vr»tDega Zdravniku Iti ua» lak« o pomrli a na najlailjfega zdravnika. S tem kouCuiu plauio — Vuui do g »oba hvaležna, ANA OOKSK. i « ttuiii st., einblu. coin. Ča»UU gnspod t . ..... . Naznanjam Vam. da »n me \'ii* < zdravil* prav dobro pozdravil«. Že t dveh dueli tem bil veliko boljii In k.....m porabil vtu, t«tn lili popolnoma zdrav. Zalo »r Vhtii zrfno zahvaljujem za Va?a silravlla (n iitliim-m do groba hvaležen Vam Ukani pnjaiclj. OKOUOE 1TIIKIIYIK. ilrownfleld. I'a. Dragi gtwpod profesor! • Kartell?« ,n|»'lia gled« po»la«llb zdravil Vam naznanjam, da ii'iu («> uilfaUlu lit lli popolnoma ../.dravll od kaJIJa Iti bodvnja v i«r-• Ih In fplodcu. Snui" ono M,-klaill,w>. v kH'M J,» zdravilo pfoll Uiiadan-Ju las, »e ralilni In kakor vidim. * dobrim uaiwhoin, kcrioiiil la«)u run prenehali Izpadati In MiU pruprlfan, da rnpnt zraatrjo. Vam mlatil VIVCKNC flUŠTAH. I'. O. 14H, Moon Kun, Pa. r«>n}enl gotpod I Vam neznanim, da tem prejel Valki pUmo. v klerem m« vpraS alo kako m< kaj pufullm. B«daJ >i>m popollioiua zdrav In »u prav dobro |hi-filtlro. /atoac Vam »rtno zahvalim, ker *te mo »/drnvill »tako kratkem fa«,i. 1'ozdravljam Vaa udano Iti oatajam * »poŠtoyldWn OREOOlt SKFHAR. P. O. Ho* m, CumberUnd, VVyo. Iz vscea tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naSi bolni rojaki najzanesljivejše na Jffl zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, ker se nljeden drugi zdravnik ne more ponaSati s tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. ^ I a L I " on jedlnl pozna pq znamenjih takoj vsako bolezen in [\7t\rOXl\ I/OD tin P7III tctrn oztIrnvi V3e možke in ženske bolezni bodisi ULUIUVI fuu UUlULIllf akutne ali pa zastarele (kronifine). Zato tudi jamfii za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljuCah, prsih, želodcu, Crcvah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebuSni votlini, bolezni v grlu, nosu. glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajcnje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kaSelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodcnico, božjast, slabosti p« spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe. šumenje in tok iz u5es, ogluSenje, vse bolezni na oCch» izpadanje las, hmke ali prh na glavi, srbenje, HSaje, tnazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, 31. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke iu ženske spolne bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba' sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne baleznl. Ktej^ ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Colllns-ov zdravniški zavod. Zaloriij, rojiiKi Nlovonei, mi vnm priporočamo Mamo in edino lo slnvnega in izku«onegfa Dr. E« O. COLLINS, M. X. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je va$a bolezen zastarala alt kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno va5o bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste žc bolni ter poSlite pismo na ta-le naslov: DR. E. C. COT iT i INS, M. I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. In potem bodite z mirno duSo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravilL_ RAZNO. — Strajk v Nffbfcžinf. Klesar-ski stavki v Nabrežini, o kateri smo žc poročali, so se pridružili vsled mnogih diferenc z gospodarji vsi kamnolome i, ki štrajkajo zdaj že tretji teden. Delodajalci so si (>os-kušali dobiti klesarjev ,iz Italije in jim obetali jk> 5—6 kron dnevne plače. Nekaj so jih res dobili. Toda ti ljudje niti pojma nimajo o klesarskeni delu zlasti kraškega kamenja. Večinoma so to sami pro-tesionclni garjevci, lenuhi, ki le takrat delajo, kedar^pošteni delavci stavkajo. Samo lastnik' rimskega kamnoloma (Cava romana), g. 11. Vildi, je Spoznal, da štrajk organiziranih delavcev največ škoduje delodajalcem, da so njih zahteve opravičene, zato jim je prodal svoj kamnolom za 300.000 K, kateri znesek bodo v* obrokih plačevali. S tem pride to podjetje v delavske roke, v last skupnim klesarjem in kamnolomcetn v Nabrežini, ki si ta teden osnove zadrugo z naslovom "Produtkivna zadruga kraškega kamna z raznimi kamnolomi v Nabrežini". Zadruga se priporoča vsem, da bi pri njej naročevali vsa klesarska dela, da bi uspevalo jkxI-jetje v prospeh delavnemu ljudstvu v Xa'brezini iu okolici. — Novemu delavskemu podjetju želimo obilo vspeha. da bi bilo poznejšemu slovenskemu rtxlu v sjKjtniii, kaj za-more zvršiti delavska solidarnost, zavedanje svojega razretla in delavska organizacija. Izseljenci v l Afriki. — Avstrijski konzul iz Afrike naznanja, da v južni Afriki je lakota ter Vznemirjenje, ker je nešteto Ijudij brez dela. Zato se zahteva od vsakega, kdor hoče za delom v Afriko, da ima že naprej dogovor s kakiui delodajalcem, v gotovini pa funtov ttorLf č^.nc^^sdvreejd; — Mladi in »turi celibata r. Neko noč preteklega tedna jc zaslišal okoli ]K>lnoči župnik v Biikosdu 11a Ogrskem, /da nekdo trka na okna žt.pnišča. Zlezel jc iz pernic in st j il k oknu ter zagledal pri vratih una Iu žensko, iser je bil kaplan na nekem ženitovanju, je sklenil župnik sam iti vrata odpirat. Veselo je skočila čakajoča ženska čez prag v vežo, osupnila pa, ko je pri bledi mesečini zagledala preti seboj debelo postavo postarnega župnika, ki sc je dosti natanko razločeval od vitkega gibčnega kaplana. Vendar ženska si je znala i>omagati. Zvesto je pripovedovala župniku, da ji ime llarbara Sz. in da jc iz vasi lie les ta; njena mati da jc nenadoma nevarno zbolela in da želi jkjs-Ijednjega olja — od gospoda kaplana. Župnik je povedal dekletu, da kaplana ni doma, sicer je pa 011 pripravljen izvršiti voljo njene matere. Ker sc je pa župniku prejšnji veseli skok dekličin zdel sumljiv, zato je pripomnil, tla, če ni materino stanje tako zelo nevarno, se lahko do jutra počaka na kaplana. Tudi llarbara je bila tega mnenja in zadovoljna, da se počaka do jutra z zakramentom. Pozdravila je In hotela oditi. Toda župnik ni mislil tako; mladega dekleta, je dejal, ne pusti samega v mrzlo, temno noč, naj pri njem ostane do jutra in si o Ipočije. Toliko ljubeznjivosti ni mogla llarbara ugovarjati in je čebljala z ljubim duhovnim gos|>o-dom do ranega jutra, toda vsega, česar je post režiji vi župnik želel, ni dosegel, ker se je dekle balo, da potem kaplan zve. To pa je jezilo postarnega nio/.a in sker.il je, da sc maščuje. Ob 6. uri zjutraj se je napotil z dvema ministrantoma in > skrbno hčerjo, da podeli njeni materi zadnje versko tolažilo. S škodoželjnim veseljem jc opazil, da je bila deklica vedno bolj nemirna, čim bližje so prihajali hiši njene matere. Ko so stopili v hišo, je na smrt bolna kmetica stala tiri ognjišču in kulyila zajutrk. Župnik se je vrnil muzajoč se domov, sklenil pa. da sc tudi kaplanu kolikor mogoče otežkočil — Predsednik k rajnega šolskega sveta — ana!fabet. Kje je j>ač kaj takega mogoče? Kje drugje kakor v strogo klerikalni T rolski. Pri konstituiranju krajnega šolskega sveta neke ol>čine v briksenškem okraju je bil namreč nedavno iz- voljen ]*> prizadevanju domačega župnika za predsednika mož, ki nežna ne pisati ne brati. Ker jc proti volitvi neki član protestiral, odgovoril jc krajni šolski svet, da na liodlagi zakonh ugovor ni dopusten. Po volitvi predsednik niti še vedel ni. da se je tudi sam volil, ker mu je župnik zapisal na listek njegovo ime. — Originalni jubilej bi bil lahko slavil dvorni nadmaršal nemškega cesarja, grof Avgust Eulenburški, ki je pred kratkim dobil od bolgarskega kneza Ferdinanda veliki bolgarski zaslužni križ z briljanti, tako da ima zdaj že 75 redov, ne vštevši malih kolajn, katerih tudi ni malo število. I )ržavni kancclar grof Hfllovv je pravi revež proti njemu, ker ima "le" 40 zvezd in križev, kakor tudi pruski princ Albreht Hrušviški, ki tudi tiitna več nego 40 redov. Sicer se pa temu ni čuditi, ker dvomi uradniki, ali pravzaprav v dvorni službi nastavljeni častniki so navadno bolj preplavljeni z različnimi redovi nego drugi državni služabniki. Grof Eulenburški se ima za svoje zaslužne križce med drugim zahvaliti tudi tej okolnosti, da jc v Nemčiji, ker kakor znano, je nemški cesar jako radodaren z redovi, samo to je "križ", da njegove prsi niso tako polne zaslužnih križcev, kot bi si on želel iu kot bi zaslužil. — Duhovnikom je obisk gledališča prejHtvedan v kneževini RCuss, in sicer z "najvišjega mesta". Tudi "napredek'' v Nemčiji! — Princ Viktor Napoleon je priobčil v 'T'igaru" članek proti odpovedi konkordata na Francoskem. Princ gotovo potrebuje za svoje zasebne cilje pa|)cževe pomoči, papež pa njegove. Pa ga luna trka — , kokoš.. V.'uiki.druir. bi so sc pogovarjali o razumnosti živali, kako si n. pr. osel, ki mora napraviti vsak dan gotovo število |K>tov, zapomni to število ter sam ob erbi obstoji, kadar jc to število napravil. Profesor v družbi je povedal, da i na njegov stric kokoš, ki 11 koli ne znese v nedeljo jajca. Temu so se vsi čudili, ker si niso mogli tolmačiti, kako se je moglo kokoši dopovedati, da je sedmi dan praznik. Tajnost jim jc profesor končno zaupal: "To si jc treba razlagati tako, ker stričeva kokoš že dve leti tudi ob delavnikih ne nese več jajc." — Glavobol. Ce ti kri preveč sili v glavo, vzemi toplo kopelj za noge, -—3 ure po obedu. Vodi primešaj malo kisa in soli. Mesto tega namočiš lahko zvečer bele nogavice v zmrzli vodi, jih dobro izžmeš, ofblečeš ter se v jiostclji dobro pokriješ z volneno plahto. V takih nogavicah ostaneš lahko vso noč. Tudi smeš to večkrat ponavljati; seveda moraš biti pri tem previden, da 11 kdar ne vstaneš, dokler niso noge popolnoma suhe. Za nervozen glavobol pa pij čaj iz melise in oranžnega cvetja. V vrel krop dctii peščico tega .čaja ter pusti, da se kuha 5 do 6 minut. Tak čaj pomaga tudi onim, ki trpe na pomanjkanju spanja. Pozor rujaki Sirom Amerike! Slovenski '•Sokol" v Clevelaudu bode zgradil svoj lastni dom. A kei je nemogoče, da bi velike Ktro-ske za to stuvlio j«ik rili leelani'So-kolu" se obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev iu Slovanov v "Zdr. drž," da bi pri{K)iuogli do zgradbe sokolskega doma. .Mi mislimo, da nam ui potreba še posebej |iovdarjati, da sokolska ali telovadna društva v Ameriki ne slone na šovinističnih frazah, am-da stoje na temelju pravico za vse narode in razrede v gospodarskem in političnem ožim. V ta namen je izdalo društvo nabiralne pole, katere lahko vsakdo dobi, kdor se zglasi pri tajniku, Nacetu Rotarjii 20 Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravništvo "Glas Svobode" sprejema darove za sokolski dom v Clevelaudu. Imenadaroval-cev bodo prijavljena t listu. Uredništva "Gl. Sv." 4GOO. času primerna povest iz prihodnjih dob. Po norih dr. Hitnaba napisni dr. Neyesekdo. i. Tedaj se je po blisčeči vršini od nekod' hipoma pokazala sklonjena podobica drobnega niozička. V rokah je nosil dolgo, teako metlo, in •kakor Idisek je švigal ž njo po pred-pckla parketu sedaj sem, sodaj tjal Ali neprestano so mu kapalc debele srage z ozkega obraza, kjer se je ■kazala gubica pri gobici. In vsaka ■kaplja je padla na svetli tlaik, in po vsaki kaplji se je napravila na svetlem tlaku velika črna lisa. In pri ■kaplji je zastokal: "Oj, te lise, te nesrečne lise!" Bil je zamolklo zveneč glas, in čul se je kakor iz groba! Potem pa je kakor huda ura bil z metlo svojo za svojimi lisami; ali čimbolj je delal, tembolj se mu jc množilo tlelo. "Kdo je ta siromak?" vprašam sočutno. Veličastne poteze anigelj-fikega obraza je zdajci jionrilil nasmeh. kateri se je pa hijKJtna zopet raztajal. "Opazuj ga!" izpregovoriil je Azrael mirno, "in potem priznaj pravičnost sodbe božje!" Takrat naju jc ugledal možičdk na predpeklcnskem tlaku. Kakor bi ga bila odnesla sapa, izginil je vzdihuje v večni planoti. "Opazuj ga!" nadaljeval je an-gelj Gospodov. "V življenji jc sodil in sodil, brana v svojem očesi pa hi obsodil ni dttfojai: Udaril ga je zato Gosjiod in mu otlkazal jedi-no mesto v predpddu, da čisti ondu tlak in odpira nebeška vrata dušam, hitečim v naročaj prcmilostivemti Stvarniku!" Tedaj se je zopet prikazal oni, ki je bil ravnokar izginil. Metlo je odložil, ali na desno rame si je sedaj q>rtal težak ključ od samega, čistega zlata. Pod težo tega bremena se je ojiotefkal, da mu je znoj kar curkoma lil po usnja tem obrazu, in tla so ostajale v dolgih brazdah črne lise za njim. Na rameni, kjer ga je težil ključ nebeških vrat, napravila se je bila v teku tisočletij žuljasta grba, jodnaka velblo-dovi. Pri vsakem koraiku mu je zlato breme stisnilo to grt>o, da se je telesce kar zvijalo ml bolečin. V tem sva ga dohitela pri nebeških vratih. Ječa je in godni jajc si je zvalil ključ z ramena, da bi ga potisnil v nebeško ključavnico. Pri tem si je prišlece vender le ogledal nekoliko. Srd in nejevolja sta nnt napela zgubani obrazek, in kakor luči-*ci sta sc inu zaidkrUi očesci. "Zojict slovenski liberalec!" zato-gotil se je. "Odpri in ne sodi!" zavrne ga angelj GosihxIov. "Ne sodi, ker sedaj si satn sojen!" Keniče dvigne ključ in rožljaje otip ra nebeški jxirtal. "Slovenski liberalec!" Da, takrat sem te »poznal, doktor Tone od zelene Soče! Dvetisoč let in delj že nisem čul tvojega glasu, ali tukaj sem te izteknil v predpeklenski revščini in zapuščenosti! Muze, dajte mi moči, da vredno zaipojcm o Čustvih, ki so tedaj napolnila komaj pr obujeno dušo mojo! "Tone od Soče je!" zaviknil sem. in usmiljenje mi je raztopilo dušo, da sem sc hotel razjokati zaradi njega, ki je nekdaj kandidiral za prvo mesto v nebeških višavah, a je sedaj tali sinomaški obtičal v pred-|x.'kla grozovplivnih samotah. Razjokati sem sc hotel, toda solza mi takrat se ni bila znova podeljena, in sočutje ni dobilo steze, da bi se bilo izlilo iz mene. Pretirznil sem se ogovoriti Azra-ela: "Ta je torej tisti, ki je gospodaril nekdaj na zelenih obalib zelene Soče?" "Govoril si!" "In koliko časa je že tukaj?' "Dvetisoč let 1" "Dvetisoč let! — Iti neprestano rrjru je pometati stezo do nebeških vrat in odpirati dušam, kate+e so poklicane v raj Gospodov?" "Govoril si!" "In odpirati mu je tudi dušam slovenskih liberalcev?" "Govoril sil"' J "Brezkončno pravična sodba razsodnosti božrje! In kdaj bode dopolnjena vrsta njegovih muk?" "To je zapisano v knjigah sodeb božjih I Te knjige mi niso odprte, in sam arhairgelj Mihael straži s svojim me<*em pred njimi!" V tem so sa na iztezaj odprla vrata nebeška, in ob roki Azraelovi sem prekoračil prag svetega raia. "Kdaj mu bode dopolnjeno?" vprašal sem znova. "Koliko vekov ostane še tu?" "Nekaj bilijonov, in če se ga usmili Gospod, prej, nekaj milijonov let!" "Nekaj bilijonov, nekaj nvilijo-nov let!" Duh moj ni mogel prebiti besed Arra«lovih. Omahnil sem kakor posekan hrast na tlak pred angelja in obležal onemogel. Svo-jeroč me je vzdignil. Prav takrat so sc sama od sebe zapirala nebeška vrata, in le za nekaj trenutkov se je onemogli pogled moj razprostrl jx> prodpekla blisčeči vršini. Po tej vršini pa je že plesal nesrečni nebeški vratar in se z metlo svojo drevil po nji. In glasno je za-zvenel jok njegov: "Oj, te lise. te strašne lise!" Potem so se treskoma zaprla vrata. Azrael pa je izpregovorrl temno-resnega obraza: "Ako ti dodeli gosjiod, da zojiet kdaj ugledaš zeleno zemljo, ne scwli, da ne bodeš sojen!" II. Ko sem se zopet zavedel, hitela sva z angeljem Gospodovim po nc-i/anerni tratini; Na levi stiieii se je v črnih oblakih izgubljala orjaška [ločina, s stenami, katerih vrhuncev ni tlosezalo moje oko. Megla se je vlačila ]X> krajinah. s teh pa se je razlegalo neprestano vzdihovanje duhov, begajočih meglenem po-lumraku. Prešteti ni bilo onih, ki so trjH'li in jokali ondu ob tožnih strminah. Na desni strani pa je sijalo večno solnce, in njega žarki so ustvarjali mavrico za mavrico, prožečo se nad bistro reko, ali nad modrdbojttim jezerom. Po livadah na okrog je cvetela lilija pri liliji, in zlate ptičice so letale od čašice do čašice. Po teli livadah so se v nebeškem! veselji igrale nedolžnih otročičev neštevilne tolpice; nadzirali so jih anglji, vodili jih in obkrožali z ljubeznijo svojo. "Kakšen kraj je to?" vprašal sem Azraela. "Tu "solnce in nebeški ples, tam megla in koprnenje du-hov. Večni angelj, pojasni mi vse to, ako je taka volja tvoja!" Odgovoril je Azrael: "Tu gleda tvoje oko kraje, kamor je milost božja pregnala tiste grešnicc, ki so svojerečno pomorile sad telesa svoje ga! Tu innorjenci, tam morilke! In vsaka gleda trenutek za trenutkom v sol učnem svitu in v nebeški lepoti, kar jc nekdaj porodila v bolečinah in uničila v grehu! Tja lirqieni vsaka greštiica in bode hrepenela na vekov veke!" In kakor prinaša sapa jesensko listje iz jesenskih gozdov, tako so se se« laj in sedaj nesrečni duhovi dvigali iz meglenih krajev, da bi šiloma dospeli na solmČno livado, kamor jih je silil kes in jih gnala tznova vzbujena ljul>ezen. Menil setn žc. da prestopijo mejo, ali v zadnjem trenutku se je vselej prikazala vojska angeljev nebeških, ki so nesrečne duhove s krvavimi meči drevili nazaj v meglo, kjer je jok in škripanje z zobmi. "Kdaj jim bodo dovršene muke?" vprašam spremljevalca svojega. Zatemni se obraz Azraelov, in z jeklenim glasom mi odgovori: "Nikoli!" Zdajci prihitiva do drugih nebeških vrat. Bila so izsekana bd aha-ta. in na njih je bila vtjpdobljena Porodnica božja v milobi in krasoti svoji. In obkrožale so jo vse svet-nice-mučcnice, kolikor jih jfe kdaj porodila zemlja. V nje vznožji je poganjala vrtnica, iz katere je neprestano klil cvet za cvetom. "Evo ti nove muke zavrženim duhovom! * izpregovori angelj. "Tam zavržene matere, tukaj pa vzor vseh mater! In ta vzor jim ie gledati na vpke! Z mano poveličuj pravičnost božjo!" In z Azraeloan sem i>oveličeval pravičnost božjo! Zdaj se sama od sebe od pro druga nebeška z-rata. S topih sva v kraje, kjer jc v divnosti svoji že kraljevalo veselje nebeško. Oko moje je zrlo krajino, kakor si je le|>še in milejše ne more želeti duša! V sredi je kipel proti čistmu nebu velikanski Ararat; Tigris in Evfrat sta ižvirala izpod njega. Indus ju slovanska Volga, Misisipi in brezkončni Amacon in vse druge mogočne reke so se vile ]x> vrtovih, kjer se je šjbilo vejevje od bogatega sadja. Lev in tiger in druga zver-jad je krotka, kakor v prvi dobi, lazila v,senci velikanskih dreves. "Kakšne kraje gledam sedaj vprašam ponižno angelja tia desnici svoji. Oko ti gleda raj, v katerem sta bila ustvarjena prva človeka," odgovori mi Azrael. ".Toda \x> prvi pregrehi ga je Stvarnik odtrgal z zemlje in ga prestavil sem." "Čemu?" drznem se vprašati iz-nova. Takoj mi odgovuti angel j: "Tu je kraj, kjer i>oveličuje Stvarnik vse tiste zakonske, kateri so si ostali zvesti do smrti!" "Tukaj se poveličuje zakonska zvestoba!" vzkliknil sem. Sveti Od-rešenlk! Ti prostori niso sezali iz večnosti v večnost! Neresnice ne morem govoriti! Prenapolnjeni niso bili ti nebeški prostori; v brezkončni ljubezni so se družili duhovi jxj njih. ali gneče ni opažalo strmeče moje oko! Adam in Eva sta hodila krasna, kakor v prvotni dobi, ob obalih mogočnega Evfrata in se objemala v čisti ljubezni. Videl sem šc nim^o drugih IrluzcwiU' dwhar, sosebno v visoki slavi tebe, Vitorija Colotina, in soproga tvojega Fran-cesa Pescara, ki je nekdaj s srčno svojo krvjo nosil bojno polje tožne Pa vi je! Zadaj je ugledalo srečno oko tudi njo, katera mi je bila družica v življenji in mi jjorodila obilo cvetočih otrok! Toda angelj Gospodov ni dopuščal, da bi stopil pred njo; odnesel me je s krajev, kjer se je zbralo le oskromno število o-liih, ki so bili poklicani tja. Obstala sva pri tretjih vratih nebeških. Bila so izsekana od samo jeducga rubina, in Kristus, Odreše-n.k naš, vjxxlobljen je bil na njih s trpljenjem svojim. Dvignil je angelj roko in se trikrat globoko priklonil. Jaz pa sera sc priklanjal ž njim. Sama od sebe so se odprla vrata, in stopila sva v kraj, ki se razteza pred zadnjimi vrati nebeškimi. Povsod miloba, i>ovsod krasota! Ali niti jednega nebeških duhov nisem mogel opaziti! "Dobri angelj!" izpregovoril sem, "pojasni mi blagohotno, zakaj so tako osameli ti prodnebeski kraji, in zakaj so duhovi prepnani s teh mest, kjer se povsod razodeva miloba in kras?" "Tudi ti kraii," odgovori mi angelj, "odkazani so |>o brezkončni razsodnosti božji posebnemu namenu. Semkaj so poklicani izvoljeni duhovi, ki so v življenji prejemali dobrote, in se zaradi njih vžgali v pravi, čisti hvaležnosti!" Strmeč obstanem. Nikjer nisem opazil v zveličanega duha, in leta 4000. ]*> Kristusovem rojstvu je bil ta prednelteŠki prostor še — prazen ! (Dalje prihodnjič.) Svetujte vsein talijatiskim de-lavcern, da se naroče na tednik »*1L LAVORATORE ITALIANO". ( Talljanskl delavec) Ta list zastopa nevstrnseno koristi delavcev in odprto povo res-nicoo vzrokih današnje bede. Stane za celo leto $1.">0 in so,dobiva 450 E. Main Str., Trinidad, Colo. LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci ie mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—S ft Euclid Ave. < LEVELAND, 0. Obleko, površniki, zimske suknje, Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. t Naše cene oblekam so: $5.00-822.00 " zini. suknjam 84.00-$23.00 Naša zaloga jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vbo jo izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizko. V zalogi imamo tudi obleko za dečke in otroke: Najstarejšo unijska tvrdka. Telefon — Canal 11 »8 0 Dr. M. A, Weisskopi 885 Ashland Ave. Telefon Canal 47B Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 CanaL -DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. O. e SLIKA PREDOČUJE uro ža gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi so jamčeni za 20 let. Ko-lesovje ima lo.knmenov in je naj-holjšega sistema "Springfield III. Movement 10 size. Vsled znižane cene stane, sedaj lo 814.50 Ako *2olito dobro in trpežno uro ,, po nizki ceni, si jo lahko naročite j sodaj. Kolesovje bo jamoi za tri lota. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, 111. i polnonia zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni nnprovi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 HM E INLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 43!i. Posebne cene za tovorno blago in potnike ■ mL NASELJENCE in KUPDVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okmjih Gahpield, Eaole, Delta, Mesa, Montrose in IIiN'-hdale, c0l0haik), se lahko popelje tja lo po DENVER & RIO GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande K. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo.