M

■UČENO,
.. V^O$t
varujte nase koristne ptice glada in mraza
in nastavljajte *
jim oalihiieef
—s
1'rošnja m opomni do šolske mladine z mivodom. kako pripravljati ptičja krinilišča in valilnice.
—te—
(S 6 podobami.)
' ' Sestavil	" VK.
FRAN VABIČ
nadučitelj.
V lastni založbi — Tiskal W. Blanke v Pluji.

V /V.	£
fk kV kV kV X
G "b o.
biil
%;
Y
m



tfr
j

iS&M «osrvj-^
'V'*'	'
O •:***-	^ *
c ifc.
8§gji
•ar&ara ?•
in

/U^	%
i ^
<e

varujte naše koristne ptice glada in mraza
rms'
Prošnja in opomin do šolske mladine z navodom pravljati ptieja krinilišea in valiin;
(S 6 podobami.)

Sestavil
Fran VaTbič,
nadučitelj.
Y lastni založbi. — Tiskal W. Blanke v P taji.
6 if
.r ' v O ■

Prijetna jesen je minila in huda zima nam je zopet pred durmi. Vam, ljubi moji, to malo de, kajti zima Vam donaša celo mnogo veselja.
A premišljujmo, kako se našim malim koristnim ptičicam godi!
Ves letni čas so male živalice sedele vedno pri polni mizi; brez truda in skrbi so prav dobro živele. A sedaj pa se za nje začenja čas najhujših nadlog.
Kadar spi vsa narava pod težko belo odejo in kadar je celo drevje in grmovje z ledeno roso prevlečeno, tedaj je našim ljubkim prijateljicam pogosto prav težko najti najbornejše hrane.
Raznotere senice, škrjančki, ščinkovci, pastirice, palčki, rudečorepke, plezari, čižeki, strnadi, raznotere žolne, brglezi z mnogimi drugimi prijatelji letajo marljivo od veje do vejice; po grmovju, plotovih, drvarnicah, hlevih, gnojiščih in po drugih prebivališčih in skrivališčih grdih mrčesov stikajo pridne živalice po prepotrebni hrani, a se le prepogosto dogaja, da ničesar ne najdejo in neštevilni broj najkoristnejših ptičic mora poginiti radi pomanjkanja živeža.
Sedaj, v tej hudi stiski, imamo najlepšo priliko „dobro z dobrim“ povračati. Ne dajmo se opominjati in prizadevajmo se vsi, da pomagamo tem malim preko-ristnim živalicam.
Pripravljajmo in vzdržavajmo jim ptičja krmiliščaT da jih rešimo pogina !
A s tem oskrbovanjem in s tem varstvom še jim nesmo dovolj vstregli. Povsod se kažoče sekanje gozdov, krčenje grmovja in trnja, skrbno odpravljanje starih votlih dreves, redno snaženje sadnnosnikov in vporaba vsacega doslej prazno ležečega koščeka zemlje jemlje ptičicam najpripravnejša in najvarnejša stanovanja in gnezdišča. To zahteva, da jim vrnemo, kar smo jim vzeli.
Najpripravnejša nadomestila bodo jim valilnice (valil ne tružice ali škatlice), katere lahko povsod obešamo.
Pa ne samo hude zime z mrazom in gladom in pomanjkanje pripravnih gnezdišč, temveč tudi zlobna človeška roka gonobi naše najkoristnejše ptičice.
Brezsrčni dečki razdirajo gnezda in lové mladiče in starke z limanicami, pastmi, saki in streljanjem. Zbok tega se število koristnih ptičic vidno manjša in škodljiva golazen pa se ogromno množi, kar občuti posebno poljedelec.
Koliko je vredno le eno ptičje gnezdo, nam sledeči zgled prav jasno kaže.
Neki deček je — mislim bolj zbok nevednosti nego zlobnosti — vzel ptičje gnezdo s peterimi mladiči. Vsak teh nikdar sitih kljunčekov potrebuje na dan 50 gosenic in druge golazni, katero stara dva prinašata.
Toraj požrejo vsi skupaj na dan 250 škodljivcev. A ker 'pitanje mladičev po 4—5 tednov traja, tedaj jedno gnezdo z mladiči v 30 dneh potrebuje 7500 teh raznoterih škodljivcev.
Vsaka gosenica na dan toliko požre, kolikor sama tehta. Vzemimo, da gosenica vsak dan le 1 sadni cvet uniči, tedaj ukonča v 30 dneh 30 takih sadnih cvetov, a onih 7500 gosenic pa požre ogromno število 225000 jabolčnih, hruškovih, slivovih ali drugih sadnih cvetov, i
Ko bi bil toraj neveden deček gnezdo z mladiči pri miru pustil, bi njegov oče se sosedi 225000 jabolk, hrušek, sliv in drugega ovočja več pridelali.
Navadno pa požrešna gosenica na dan po 10, 20 in še več cvetov obje; ti odpadejo in škoda je še mnogo večja. Ta zgled Vas uči, koliko je vredno le eno ptičje gnezdo!
Pustite toraj gnezda in mladiče in prirejajte vse, kar je v varstvo teh božjih stvaric potrebno!
Sledeče vrste in podobe Vas bodo poučile, kako pripravljajte ptičja krmilišča in valilnice.
Ljubi učenci! Vporabite svoj prosti čas v to, da boste takoj začetkom zime pripravljeno imeli, kar je v varstvo naših malih prijateljev potrebno! Dragi sta-riši Vaši Vam bodo pri tem bogoljubnem delu gotovo z velikim veseljem pomagali in se radovali Vaših dobrih usmiljenih srčic.
Pozdravom
Vaš prijatelj,
O napravi ptičjih krmilišč.
Vesele lastavice z mnogimi sodrugi so nas že zapustile in le malo število drugih ptičic nam je ostalo zvestih. Kaj jih tu pri nas ob hudem zimskem času čaka, povedal sem Vam že v uvodu.
Sedaj naši veže dolžnost, uboge živalice kolikor mogoče varovat glada in mraza. A kako to dosežemo ? — „To je gotovo 'prav težko“, bo nekateri mislil. — A temu ni tako. — Težek je samo začetek.
Pred vsem si poiščimo primeren prostor, ugodno torišče. Proti jugu obrnena in pred hudimi vetrovi obvarovana lega je najbolj pripravna. Ugajalo bo, če se v bližini malo pohojena pot in studenec ali potok nahaja.
Tak prostor si izvolimo v ptičje krmilišče.
Pazimo še na obilo število ptičjih neprijateljev. Tam, kjer se mačka, dihor, kuna, podlasica, sraka, vrana, šoja, sokol, jastreb, skobec in veliki srakoper pogosto prikazuje, tam ni prostora, ni obstanka malim ptičicam.
Takih krajev se ugibljejo, kajti tudi te male živalice se vedo svariti med seboj.
Na primernem prostoru — če mogoče ležečim pod gosto vejnatim drevesom — moramo sneg na 2—\m% do čista odstraniti in tla prav na debelo s plevelom in suhimi hišnimi smeti nastlati.
Da obranimo ptičice neljubih in zlobnih gostov, treba nam je naložiti na ta prostor velik kup trnjevega grmovja in šibja. Tu se lahko skrijejo pred ostrimi vetrovi in pred mnogimi že poprej naštetimi neprija-telji, raznimi dvo- in štirinožnimi sovražniki. Prav dobro še služi iz slame, rogoze ali desek napravljena 1 m visoka streha, katere severni konec v zemljo vpremo.
Na tako pripravljeno mesto natrosimo zmes raznih semen, kakor konoplje, lanu, prosa, ovsa, ječmena, kuruze, kumare in tikve (buče) in dr.
V prav dobro hrano jim služi skuhani in zdrobljeni krompir in korenje, pomešano z otrobi, senenim semenom ali plevelom (sterinjem). Ker pa ta zmes po daljnem ležanji rada okisne, moramo je le prav malo natrositi.
Močni črvi, mravljinja jajčica, bezgove, lipovkine, jarebikine in šipečje jagode bodo velikemu številu naših najkoristnejših gostov v prav priljubljeno hrano.
Razbite kosti z mozgom in malimi delci mesa z nitjo na drevo ali vejo obešene, bodo privabile veliko število vedno lačnih senic. Tudi sončničina glava tako pritrjena, da se seme na spodnji strani nahaja, je senicam ugodno vabilo.
Razun tega še tem najmarljivejšim uničevalkam mrčesovine ugajajo koščeki slanine (Špeha), loja, mesa in gnjilega sadu; jabolčne in hruškove pečke so tudi dobre.
Vsakemu ne bo mogoče taka splošna ptičja kr-milišča prirejati, a pomagamo si lahko drugače.
Roiščimo si na dvorišču prav varno torišče ter natrosimo nanj raznih semen in druge hrane.
Če se tudi skraja samo prevzetni vrabec, ščo-pasti škrjanček ali ščinkovec prikaže, le potrpi, — mali prijatelj — in le prinašaj prav pridno hrane. Gotovo se bodo sčasoma oglasili tudi drugi gostje in sioer v vedno večjem številu.
Vsakega človeka mora veseliti, če opazuje s kolikim veseljem, vriščanjem in skakanjem se goste uboge živalice.
Ker mi ni bilo mogoče si tako veliko in splošno krmilišče pripraviti, pomagal sem si se sledečim načinom.
Pod varno streho nizkega hleva pritrdil sem tm
dolgo in 1/2w široko škatljo. Na gornji strani vhoda pribil sem gosto trnjevo vejo tako, da se je lahko odstranila. S to pripravo odvračal sem neljubim gostom škodljivcem vhod.
Za hrano in vodo smo vsi skrbeli.
Tu je bilo veselo življenje! — Z učenci, kateri so med prostim časom ta mični prizor opazovali, hrano in vodo donašali in s podobami ptic v rokah po imenih teh veselih gostov iskali, sprijaznile so se prav dobro.
Neki gospod si je kaj lepo ptičje krmilišče omislil. Precej obširen, zeleno pobarvan in se široko streho pokrit ptičnik imel je na južni strani tako redko spleteno steno, da so male ptičice prihajale lahko vanj.
Akoravno so se nekaj časa te krasne, z raznimi jedili obložene jedilne sobe ogibale, so pozneje vendar — seveda pod vodstvom junaškega vrabca — vstopile - in se pogostile.
Prav dobro služi tudi široka deska, katero v vejevje košatega drevesa v visočini 2»« dobro pritrdimo. Najobilnejši obisk lehko pričakujemo, če se tako krmilišče nahaja ob robu hoste ali z gostim grmovjem obraš-čenega vrta.
Deski ca, v katero malo smreko vtaknemo ter jo pod oknom, nahajajočim se na vrtni ali dvoriščni strani, primerno obesimo, je prav dobro in mično ptičje krmilišče.
Škatljo s tako pritrjenim ali privezanim pokrovom, da vsaj 10—12 cm širok vhod ostane, si lahko vsak omisli.
Živahne ptičice bodo zrno za zrnom na streho donašale. in tam užile.
Neka pridna deklica je na dolgi niti napeljala več stotin tikvinih, kumarinih, solnčničinih in orehovih jedrc ter ta venec vrgla na visoko drevo. V kratkem
času je bila nit — v prav veliko veselje dobre dari-teljice — celo prazna. In veste kaj je napravila deklica? — Drugo nit je napeljala z jedrci in dala lačnim ptičicam.
Kakor vsem živalim, potrebna je tudi pticam
voda.
Stare, močne lonce iz ila ali snažne pečnice moramo segreti ali na segreto zidno opeko postaviti in z vodo napolniti. Zmrzneno vodo stalimo in nadomestimo vsak dan se svežo.
Kakor razvidno, se poklada ptičicam potrebna brana na razne načine. Vsak se naj ravna po razmerah ter le na eno naj ne pozabi: „Začeti je treba!“
Hočem Vam še prav lepo navado v posnemanje priporočati.
V mrzli Norvegiji se božično drevce ne prireja samo ljudem, ampak tudi ptičicam.
Dolg, se zeleno smrečico okinčan drog se obvija fz ovsenim in ječmenim klasjem. Raz smrečinih vejic yvi.se na dolgih nitih koščeki slanine, solnčničina, tikvina, kumarina in — tam redka in draga — orehova jedrca. Ni-li to lepa navada? — Posnemajmo to, da bomo tudi te male božje stvarice razveselili na dan največjega praznika, rojstva Zveličarjevega!
O izdela vanju valilnic in njih nastav-—----------- ljanju.
K vspešnemu varstvu ptic še prištevamo nastavljanje primernih valilnic ali valilnih tružic. Pred leti ni bilo treba na to misliti.
V starih lesenih hišah in hlevih, v gostih šumah, v gostem grmovju in trnju, v obilem številu se nahajajočih votlih drevesih in v živih plotih je bilo dovolj varnih in najbolj pripravnih gnezdišč.
To je sedaj drugače in uzroke te spremembe navel sem že začetkoma.
Kdor toraj ne želi, da bi še bolj pojemalo število koristnih ptičic, naj skrbi za mnogobrojna vališča.
Na vrtih, sadunosnikih, v gozdih, na poljih in travnikih moramo prav veliko število valilnih tružic ali škatljic razobesiti. Mnogo v drevesnih duplinah valečih ptičic bo v istih saj sčasoma naredilo svoja gnez-dica. S tem privabimo in udomačimo mnogo najkoristnejših vničevalcev golazni. Tako se obranimo grdih škodljivcev na najloži način in brez posebnih stroškov.
V nekaterih deželah se vidi posebno veliko valilnic. Povsod, na drevji. hramih, hlevih in celo na posamezno stoječih drogih se nahajajo valilnice. Brezštevilni broj najkoristnejših ptičic prebiva v njih in to v neprecenljivi hasek poljedelcev.
Najpripravnejše valilnice so votla debla ali votle vej Znotraj jih moramo dobro osnažiti ter votlino,, če treba, zvekšati. Na obeh koncih pribijemo deščice, kgjraj, pod streho, izrežemo primerno luknjo, pod ta vhodnik pa utrdimo kratek klin, na katerega ptica lahko sede.
Znotraj pod vhodnik damo še saj do tretjine dupla segajočo deščico, katera deli notranji prostor v dva predala. Zgornji del bi lahko imenovali vhodnik, spodnji pa vališče (gnezdišče). Ta naprava zabranjuje, da ne morejo mačke, kune, veverice in enake živali do gnezda; tudi toplota se vzdrži delj časa.
Če nam ni mogoče najti takih votlih debel, lahko jih izdolbemo sami. Hrastov, bukov in jelšev les je bolji od drugega, ker je trdnejši. Les mora biti posekan po zimi, da se skorja ne odlušča.
Mnogo manj dela nam povzročuje naprava valilnic, če do 2 cm debele neskobljane deske vporabimo. Zbijejo se v štiri — ali šestvoglate škatlice. — Streha, vhodna luknja in znotranja deščica se napravi tako,
kakor pri votlih deblinih valilnicah. Če jih obijemo z hrastovo ali smrekovo skorjo, dobe na zunaj obliko deblinih valilnic, a tega ne moremo priporočati, ker se med špranjami prav lahko mokrota in mrčes nabira, katera vničita valilnice in prepodita njene prebivalce.
Pri napravi in nastavljanju valilnih škatlic treba še je opozarjati na sledeče:
Vhodne luknje morajo biti okrogle in tako velike, da se le one ptice lahko v duplino zmuznejo, katerim so namenjene. Prevelike luknje bi dopuščale večjim ptičem ali celo sovražnim živalim vhod, kar seveda ne sme biti.
Vhodna luknja naj bo vedno obrnena ali proti izhodu ali jugu. Valilnice obešamo pod močno vejo tako, da je vhodnik malo navzdol nagnjen. Pritrjene morajo biti močno, da se ne morejo premikati.
Iz desek napravljene valilnice imajo na zadnji strani premikajočo se steno, skozi katero odstranimo v valilnici nakupičeno nesnago, posebno mišje zalege.
Da svoje male prebivalce obvarujemo pred sovražniki, treba nam okoli valilnice, veje ali debla privezati venec gostega in močnega trnja. Tudi kositrene ali železne osti odvračajo neusmiljene zatiralce malih ptičic.
Navadam in velikosti raznoterih ptičic primerne morajo biti tudi valilnice in skušnja uči, da zadostuje šestero po velikosti in obliki različnih valilnic. (Mnogi prijatelji ptičic priporočajo samo troje valilnic in sicer št. 1, 4 in 6, kar tudi zadostovati vtegne.)
| Št, L Te valilnice služijo škvorcem, vrtoglavkam, pasteričicam, vdebom in žolnam; 30—45 cm visoke in 13—16 cm široke, imajo 5—6 cm obsežno vhodnico. Ker posebno škvorci v druščini žive, se na eno drevo ali na eno hišo mnogo valilnic obeša in sicer v viso-čini 6—12 m.
Dragim pticam moramo valilnice bolj narazno razpostavljati, ker hočejo vsaka za se svoje okrožje. Pasteričicam obešamo valilnice pri vodi, a vsem drugim pa v gozdih in sicer 10—20 m od roba oddaljene.
Št. 2. Malo manjša od poprešnje, daje raznoterim senicaminplezarjem vgodnavališčain spališča. 28—3hcm visoke. 10—13 cm široke, imajo S1/^ do 4 cm široko vhodno luknjo. Ker se ta škatlja tudi vporabi v spa-lišče, pritrdimo znotraj več povprečno ležečih klinov.
Št. 3. 18—20 cm visoka, 8—10 cm široka valilnica z 3—4 cm obsežnim vhodom je malim detelicam in senicam najpripravniše stanovanje. Ob robu prav goste se smrečjem obrastene šume, 2—5 m visoko obešena, bodo kmalu našla najemnike. Valilnice te velikosti in, če mogoče, iz votlih deblinih kosov bodo senicam najbolj ugajale.
Št. 4 in o. 14—18 cm visoka in 7 cm široka, ima namesto vhodne luknje na eni strani odprto streho. V redkih šumah ob robu 3—5 m visoko obešena, je za rudečorepke napripravniše gnezdišče.
Št. 6. Ta mala škatlica je 8 cm visoka, enako .široka in v vsem drugem poprejšni enaka. Laška penica je nje prebivalka; najrajše se naseli v redkih malih gozdih in ob robu vrtov.
Lastavice ne potrebujejo umetnih valilnic: V pristopnem delu hrama ali hleva pribita deskica jih bo takoj privabila svoja gnezdica zgraditi; drugega jim potem ni treba nego miru.
Uslišite toraj mojo prošnjo in pripravite in razobesite mnogo valilnih škatlic; sčasoma bodo vsa stanovanja naj šla svoje stanovalce.
Ne pozabite, da se Vam vse delo in ves trud, katerega ste imeli v varstvo ptic, poplača stoterno!
Dodatek
Škodljive ptice so: orli, sokoli, jastrebi, kanje, vjer ali velika uharica, sraka, veliki davilec ali vel. srakoper, vrana, krokar, siva vrana in šoja.
Te škodljivce, njih gnezda in mladiče smete uničevati vsikdar in povsod; vse druge ptice loviti ali njih gnezda in mladiče vničevati pa je prav ojstro prepovedano in se kaznuje z globo od 1—25 gl. ali zaporom od 12 ur do 5 dni.
(Vse v ptičje varstvo dane postave nahajajo se v mali knjižici z naslovom: „Avstr, postave zadevajoče varstvo poljedelstvu koristnih ptic“ in stanejo 20 kr.)