Slev R7. VMMrgeilenoi9 4.iiiDllai922. Naročnina za državo SHS: u oelo loto naprsj Dln.120-— sa pol leta „ .. „ 68-_ ia četrt lata „ . ■ „ 30*. sa en mesec „ .. M 10*— za inozemstvo? oeloleino ..... Din. 216-— menečno....... 18*— = Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji. . . DJn. 15 — vinosemstvn ... „ 35-— Posamna šlev. 75 par. Leio l __ __ Uredništvo |e t Kopitarjevi alloi »ar. 6/DL Bokoplsl se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprelemsjo. Uredn. tslsL štv. 50, npravn. štv. 328. s Cena mseratom: si Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —* veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd, po K 12 —. Prt vač|om naročila popust. Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. ori zjutraj. Mesečna priloja: Vestnik SKSL Poštnina plačana v SflloilnL Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Hačun poštna hrau. l|nbljans!te št. 650 za naročiilno in št. 343 za oq18B6 sagreb : 9.011, sarajav. 7563, pra's!:e ln dunaj. 24.797 BMoštl. Živimo v dobi izrazitega propada. Čisto tako je, kakor takrat, ko se je sredi poganske teme šele prižigala luč krščanstva in se je dvanajst preprostih mož iz ljudstva, polnih svetega Duha, razkropilo na vse strani, da na razvalinah umirajoče grško-rimske države polože temelje novi svetovni kulturi. Oboževanje denarja, nakopičevanje nezaslišanih bogastev, gonja za bajeslovnimi dobički je na vrhuncu. Ni več bojev za ideje, ampak samo za kapitale. Vzrastel je iz tal čisto novi razred verižnikov, ki kakor garje kazi oelo družabno telo. Narodna, člo-večanska, socialna gesla so samo firme, za katerimi se skrivajo dobre kupčije. Muče-niki za dobro stvar, pogumni borci za visoke cilje so postali smešni. Staro poštenje izginja iz javnega življenja, vsak dan se pojavljajo nove stranke kakor botege na trgu, za njimi pa stoje banke. In če bi zopet prišel Jugurta, bi zopet rekel, gledajoč na ta hrušč in trušč: O urbem venalem! Vse je naprodaj. Toda krščanstvo je večno. Njegovo osvobodilno in odrešilno delo še zdavnej ni končano. Človeštvo mora skozi sedanji pekel materializma. dobičkolovstvo in moralnega propada, da v njem izgnije vse, kar je bolno, kar je odpadih od vere v Dobro, kar se je zasužnjilo materiji. Tem lepše in bujne j še vzcvete potem novo življenje. In zopet bo zagorela vera kakor je oni dan v srcih dvanajstih apostolov. Mi pa moramo pripraviti tistemu času pota. Pripraviti jih s praktičnim, doslednim, pogumnim krščanstvom. Vera mora postati zopet središče našega življenja. In sicer ne vera, ki vre iz srca samo do ust, ampak vera, ki oživlja vse, kar je okrog nas: družino, občino, deželo, državo, svet. Vera, ki uveljavlja praktična moralna načela v celem družabnem organizmu. Vera, ki bo vodila vse odnose javnega življenja, vzpostavila socialno pravičnost v družbi in odlcazala zopet poštenju prvo mesto v političnem in gospodarskem delovanju. Vera, ki edina more udestviti pravo bratstvo med narodi vesoljne zemlje. To je zmisel praznika, ki ga obhaja danes krščanski svet, svest si svoje bodoče velike zmage. »Čim temnejša noč, tem svet-leje bi išči jo zvezde.« Ta doba bo kmalu minila in začne se nova._ Komedilanstvo našega režima. Konec Pašič-Pribičevič-Žerjavovega re-žimt se čezdalje bolj bliža. Korupcija, na kateri sloni, je tako velika, da je v svojem jedru zdrava jugoslovanska država ne prenese. Režim se bo črez noč sesul. To čuti on sam; zato uprizarja razne komedije, ki naj ga pred zatonom ozarijo z nezaslu-ženo slavo. Ena taka komedijantska gesta je protestna nota Pašičeve vlade Bolgariji. Pravijo celo, da so z Belgrada poslali v Sofijo ultimatum; upamo, da se ga nihče ne bo preveč ustrašil. Ultimatum je tako malo resen kakor je vlada, ki ga je izročila. Baje so bolgarski četaši vdrli v neko makedonsko vas. V katero, ni znano; niti, kaj se je pri tej priliki zgodilo. Če bi bilo kaj resnega, bi bil naš presbiro gotovo vedel povedati, tako pa niti imena vasi ne vemo, v katero so bojda napravili bolgarski komitadžiji svoj izlet. Stvar bi se bila lahko brez vsakega šuma poravnala. Toda ne; naši vladi se je zahotelo ultimatuma in njeno časopisje ga spremlja z običajnimi bahavimi grožnami na račun razorožene Bolgarije. Nekateri obetajo že malo menj kot >poizkusno mobilizacijo«, še preden smo dobili ameri-kansko posojilo. Iz vsega skupaj pa ne bo nič: vlada dela le zase reklamo, ker drugi nočejo. Svet naj ve, da Pašič stoji še vedno straži... Za celo stvarjo tiči nekaj drugega. Stantboliski je sklenil sporasum s Rusijo, na podlagi katerega so morali Wranglovci iz Bolgarije ix>brati šila in kopita. Nadalje se je na podlagi istega sporazuma sklenilo premirje med zemljeradniško stranko in komunisti v Bolgariji, tako da se je vlada Stambolijskega še bolj utrdila. Končno pa se je Bolgarija baje obvezala, da bo v slučaju kakšnega bodočega konflikta stala na strani Rusije. To seveda ni všeč Rumuniji in pa sedanjemu režimu v Jugoslaviji —> zato ropotanje s sabljo in ultimatum. Toda vse skuptj je prosti bluff, kajti Bolgarijo ščiti Anglija, tej pa je naš režim dolžan 20 milijonov funtov šterlingov... Še nekaj: Naš režim se strašno šopiri napram Bolgariji, istočasno pa je sklenil z Italijo pogodbo, ki pomeni poslabšanje rapallske pogodbe in kapitulacijo pred italijanskimi zahtevami. Ali ni to smešno? Pravzaprav ne smešno, ampak naravnost komedijantsko in brezvestno. S takimi sredstvi se hoče ta gnjili režim vzdržati: pa se ne bo! Kar pa se tiče »mobilizacije«, naj Pašič mobilizira svojo žlahto, ne pa naših vojakov! In kredit, ki ga je brez parlamenta sklenila v to svrho vlada, bo ljudstvo zahtevalo nazaj, ko pride obračun. Tako meče pri nas ta režim krvavo zasluženi ljudski denar skozi okno. Tako plačujemo za njegove komedijantske geste milijone in milijone. Ali je Pašič res že tako neumen,da misli, da se bo zganila ena roka proti bratskemu bolgarskemu narodu? Komedijanti! Belgrad, 3. junija. (Izv.) Na snočnji seji ministrskega sveta je poročal vojni minister o vpadu bolgarskih komitašev preko naše meje in bojih ž njimi. Ministrski svet je sklenil, da se odpošlje na bolgarsko mejo potrebno število vojaštva ter je v to svrho dovolil vojnemu ministru potreben kredit. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Tribuna« poroča, da se je mir' 'rski svet bavil na svoji snočnji seji z zaupnim poročilom vojnega ministra generala Vasica o vpadih in bojih z bolgarskimi razboin'ki v Južni Srbiji. Doznava se, da ie ministrski svet dal vojnemu ministru na razpolago zadostno število čet, da zavaruje mejo proti Bolgariji. Na ta način je računati, da bodo ponehali vpadi bolgarskih tolp na naše ozem-lje. Belgrad, 3. juntja. (Izv.) Vlada je redi-girala ultimatum, ki ga bo po belgrajskem bolgarskem poslaniku Todorovu izročila bolgarski vladi. V ultimatu se zahteva od bolgarske vlade, naj takoj onemogoči akcijo bolgarskih komitašev. Istotako je vlada redigirala noto, ki bo radi iste zadeve poslana zvezi narodov. Zagreb, 3. junija. (Izv.) Današnja >SIo-bodna Tribuna« je prejela od svojega poročevalca iz Belgrada nastopno poročilo: V ministrstvu za zunanje posle so mi potrdili, da je dogovor z Italijo od včeraj gotovo dejstvo. Sporazum dr. Krstelja s To-stijem di Valminula se smatra kot gotov s 1. junijem, ako se dogovor ne prekliče do tega dne. Ker tedaj dogovor ni bil preklican, je dogovor sklenjen navzlic posvetovanjem ministrskega sveta, ki se baje vrše. Za dokaz navaja dopisnik to, da je italijanska vlada včeraj našo vlado uradno obvestila, da je bil imenovan generalni ravnatelj trgovinskega brodovja v Rimu Gu-lini za italijanskega zastopnika v pristaniškem konzorciju za luko Baroš in Delto. Na prošnjo oškodovanih Jugoslovanov na Reki je poizvedoval dopisnik ponovno pri ministrstW za zunanje posle o usodi oškodovancev. Potrdili so mu, da je Ljuba Ne-šič, načelnik odseka za Reko, po naročilu ministra dr. Ninččia v resnici odklonil vse prošnje za odškodnino, in sicer vsled sporazuma z Italijo. Odškodninske zahteve presegajo 50 milijonov dinarjev. Iltn Belgrad, 3. jun. (Izv.) Minister za zunanje posle dr. Ninčič je danes sotrudni-ku lista »Novosti« podal izjavo, v kateri pravi, da ne more povedati nič definitivne-ga in posebnega o sporazumu z Italijo. Dr. Ninčič je dejal, da je o vsem tem poročal ministrskemu predsedniku Paširu. Vlada bo proučila vse konvencije, ki jih je izdelal dr. Krstelj z italijanskim delegatom Tostijem. Za sedaj izgleda, da se bo sporazum glede Reke in Zadra, ki je bil izdelan po posredovanju angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea, mogel podpisati, toda šele takrat, ko se pro-uče konvencije, ki jih je sklenil dr. Krstelj. Belgrad. 3. jun. (Izv.) Minister za zunanje posle dr. Ninčič je bil danes dopoldne na dvoru, kjer je poročal kralju o svojem sestanku z ministrskim predsednikom Pašičem. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Italijanski poslanik grof Mnnzoni je danes ob enajstih dopoldne posetil zunanjega ministra dr. Nin-čiča in je z niim razpravljal o izvršitvi rapallske pogodbe. POLJSKO ZASTOPSTVO PRI KRALJEVI POROKI. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Poljska vlada bo pri poroki kralja Aleksandra zastopana razen po svojem poslaniku na bel-grajskem dvoru, Okenskem, tudi po poljskem poslaniku v Sofiji Winjawi. NOVI VOLILNI RED. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Danes so imele vladne stranke ponovno posvetovanje, na katerem so razpravljale o volivnem zakonu. Uspeh razprave je bil, da se je odklonil d'Hontov sistem. Vprašanje količnika se je rešilo na ta način, da se število glasov deli s številom zastopnikov več eden. Nosilec liste ne more kandidirati istočasno v srezu, pač pa samo v okrožju. Vsak srez ima samo enega poslanca. Ako sta dva sreza premajhna, potem sc združita v skupen volilni okraj ter volita skupnega poslanca. POVRATEK NIKOLE PAŠIČA V BELGRAD. Belgrad, 3. junija. (Izv.) V ponedeljek se vrne v Belgrad ministrski predsednik Nikola Pašič. Ob tej priliki bo sprejet končni sklep glede rezultatov pogajanj z Italijo ter se bo tudi rešilo vprašanje najetja zunanjega posojila. DRŽAVNI PRORAČUN. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Danes je finančni odbor končno zaključil svoje delo s proračunskim predlogom za leto 1022. ki ga }e odkazal narodni skupščini. Ko se narodna skupščina zopet sestane, bo pričela razpravljati o proračunu. Ta razprava bo trajaja najmanj mesec dni. DRŽAVNT PRORAČUN ZA L. 1923. Belerad. 3. jun. (Izv.) V ministrstvu za finance so izdelali navodila za sestavo novega proračuna za leto 1923. Ta navo- j dila se razpošljejo vsem državnim oblastem. Navodila temelje na koncentraciji dela in delovnih sil, kakor tudi na stvarnih potrebah. Posamezna ministrstva in oblastva naj navedejo samo realne potrebe, ne ozirajo naj se pa na postavke, ki niso neobhodno potrebne. Navodila se v podrobnem ozirajo tudi na dohodke reparacij. Načrti posameznih oblasti morajo biti v Belgradu do 8. avgusta 1.1. Nato se sestane posebna komisija ,ki bo proučevala posamezne predloge, tako da se bo proračun meseca oktobra t. 1. lahko predložil parlamentu. Najvišja vsota izdatkov se ugotavlja na 9 milijard. Proračunski zakon bo vseboval tudi zvišanje neposrednih in posrednih davkov. BLEROVA PONUDBA SPREJETA? Belgrad. 3. junija. (Izv.) Dasi tudi vlada prikriva svoje sklepe o posojilu, se je jazvedelo, da je sprejela ponudbo Ble-rovega sindikata na posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Finančni minister dr. Kumanudi je včeraj konferiral z zastopnikom te skupine in se danes popoldne pogodba glede tega posojila podpiše. OBSODBA KOMUNISTOV. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Včeraj se je obsojenim komunistom objavila razsodba apelacijskega sodišča, s katerim se potrjuje obsodba mestnega sodišča za vse komuniste razen Save Nikoliča, kateremu se je znižala zaporna kazen od 4 let na 2 leti. Komunisti s ©prijavili vzklic na kasacijsko sodišče. por fašistov v Italiji. (Izviren dopisj iz R;ma.) Fašisti postajajo vedno bolj država v, državi. V začetku jih je vlada podpirala, ko so sežigali narodne domove Slovencev, in Hrvatov. Za te zločine jih ni kaznovala-To se je začelo maščevati. Fašisti so obrnili svoje orožje zdaj najprej proti komunistom, potem pa proti vladi. Komunistom so požgali že več delavskih domov. Ker vlada ni ščitila komunistov, so ti segli po orožju. Od tega časa datira celo navadno roparsko klanje med fašisti in komunisti.' Dne 25. maja so začeli ob pogrebu iz Tr-žiči prepeljanega bersaliera streljati sašisti kar na slepo. En stražnik je bil ustreljen, 150 ljudi ranjenih. Vlada je nato zaprla vso ljudi, ki so imeli doma nedovoljeno orožje.' Nato so proglasili delavci štrajk, ki je tra-j jal prve tri poldneve evharist. kongresa.} Dne 26. maja se je na ulici pridružil neki fašist komunistu, ki si je s svojo zadnjo liro kupil fižol v stročju. Fašist je nenado-; ma sprožil samokres. Komunist se je zgrudil mrtev na tla s fižolom v ustih. — Taki umori so na dnevnem redu. Ne mine skoro dan, da ne bi padla kaka žrtev, ali fašist; ali komunist. Nedavno pa so fašisti zasedli-neko mesto v provinciji ter odstavili župana. Največji upor pa se vrši zdaj v Bolognif Fašisti niso zadovoljni z bolonjskim okrajnim glavarjem. Zasedli so Bologno, oboroženi za strelske jarke. Spijo cele noči na glavnih trgih. Fašistovski poslanci hujska-jo množico in grozijo, da bodo razdejali in zažgtli Bologno, ako glavar takoj ne odide. Vlada je prepovedala zdaj vse javne shode, ne upa pa zapreti nobenega fašista. Stvar je prikipela do vrhunca. Varnostne odredbe na Reki. Reka, 3. junija. (Izv.) Z ozirom na korake, ki jih je storila jugoslovanska vlada potom svojega rimskega poslanika Antoni-jeviča, je odposlala italijanska vlada na Reko ojačenje tamošnjim četam. Namen tega ojačenja je, da se odvrne vsakršna nevarnost, ki preti Barošu, Delti in Bankinu, predvsem pa tamošnjim skladiščem s strani fašistov. Amnestija. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Minister za pravosodje dr. Markovič je predložil dvoru načrt o pomiloščenju obsojencev in beguncev, ki so bili obsojeni pred rednimi sodišči. Dvor načrta za pomiloščenje še ni vrnil. Kakor se doznava, bo ukaz o pomiloščenju obsegal samo splošne in ne individualne pomilostitve. Kakor se zatrjuje, bodo individualne pomilostitve proglašene šele po kraljevi poroki. Povišanje železniških tarif za 50 odstotkov. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Danes je bilo v ministrstvu za promet končnoveljavno sklenjeno, da se s 1. julijem povišajo vse železniške tarife za 50 %. Ker je bilo notranje investicijsko posojilo porabljeno brez nadzorstva jiarlamenta za popolnoma druge namene, kakor je bilo v zakonu določeno, je ministrstvo za promet poseglo sedaj po drugih sredstvih ter pri tem zadelo zlasti siromašne sloje naroda. DR. NINČIČ SE VRNIL V BELGRAD. Bolgrad, 3. junija. (Izv.) Danes se jo vrnil iz llidža v Belgrad zunanji minister dr Ninčič, ki je poročal Nikoli Pašiču o pogajanjih z Italijo in o vprašanju ameriškega posojila VSE PREPOZNO!! Belgrad. 3. junija. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je pričelo s pripravljanjem pravilnika za izvedbo zakona za pobijanje draginje. Ta zakon, ki se priprav-, lja v imenovanem ministrstvu, bo predvsem čuval uradnike in delavce zoper odiranje s strani špekulantov. (Kaj bo na tej trditvi resnice, bomo videli, ko izido pravilnik. Op. uredn.) BOJI V ALBANIJI. Belgrad. 3. junija. (Izv) Iz Podgori-ce javljajo, da se je četam tiranske vlade posrečilo jx) tridnevnem srditem boju pri Fičani poraziti armado Bajrama Cura. Bajram Cur se je umaknil s svojimi oddelki; proti Krasnilcu, kjer se bo skušal postaviti s svojo armado v zadnjo obrambo. PREGANJANJE KRISTJANOV Vi MALI AZIJI. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Predsednik grškega parlamenta jo poslal predsedniku Jugoslovanske narodne skupščine dr. Ri-barju brzojavko, v kateri opozarja na obupen položaj kristjanov v Mali Aziji. V brzojavki naproša naše poslance, naj protestirajo proti turškim grozovitostim zoper .Armence in Grke. MEDNARODNA TRGOVINSKA POGODBA. Pariz, 8. jun. (Izv.) Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca je danes popoldne razpravljala o potrebi, da se državam, ki nimajo nobenega ali vsaj ne zadostnega dohoda do morja, dovoljujejo gospodarske ugodnosti, kakršne uživajo pri mednarodnih vodnih potih. MEDNARODNO POSOJILO ZA OBNOVO NEMCTJE. Nantes, 3. junija. (Izv.) V nekem govoru ki ga je imel Briand svojim volivcem, je omenjal, da je potrebno mednarodno posojilo za vzpostavitev Nemčije. Poudarjal je potrebo konferenc, ki Francije ne bi ovirale da uveljavi upravičene želje, stri-njajoče se s svetovnim mirom. Zaključil je svoj govor z izrazom svojega neomajnega zaupanja socialni, miroljubni in republikanski Franciji. London, 3. jun. (Izv.) Sir Robert Ce-cil je izjavil v svojem govoru v Scheffieldu glede vprašanja obnovitve Evrope: Napake versaillske mirovne pogodbe obstoje v tem, 'da se zahtevajo od Nemčije vojne odškodnine, ki presegajo njeno plačilno zmožnost. Mirovna pogodba temelji na sili, namesto na spravljivosti. Lord Cecil je poudarjal, da se morajo evropska vprašanja urediti na podlagi bratstva in sodelovanja. ANGLEŠKO POSOJILO RIMU. Rim, 3. jun. (Izv.) Uprava rimske občine naznanja, da je najela v Angliji posojilo v znesku treh milijonov funtov šter-lingov, ki se ima izplačati v tridesetih letih. Posojilo se uporabi za zidanje šol in cestnih železnic. DEMISIJA POLJSKE VLADE. Varšava, 3. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Ponikowski je včeraj izročil državnemu načelniku Pilsudskemu ostavko celokupnega kabineta. Današnji jutranji listi javljajo, da demisija kabineta ne bo sprejeta in da se bodo nesporazumljenja, ki so dovedla do izročitve ostavke, obravnavala na ministrski seji, ki se bo vršila v torek. NEMIRI V GORNJI ŠLEZIJI. Berlin. 3. jun. (Izv.) Kakor se poroča iz Gornje Šlezije, je nemški pooblaščeni minister pri mednarodni komisiji ponovno posredoval radi terorističnih činov proti Nemcem. Kakor poročajo iz Bobrika in Morgenrotba, so Poljaki porušili železniške proge. Tolpe napadajo uradnike in popotnike. V Rvbnik je bilo odposlanih 300 Italijanov. Davi so zasedli Bobrik Angleži ker je bilo napadenih in oropanih več uradnikov. IRSKO VPRAŠANJE. London, 3. jun. (Izv.) Kabinet se je zopet sestal, da se posvetuje o irskem vprašanju. Ministrski predsednik Lloyd George je sklenil, da odpotuje danes iz Londona in se poda v Crircieth. Ta sklep smatrajo za ugodno znamenje. London, 3. jun". (Izv.) Odgovor irskih odposlancev angleški vladi glede šestih stavljenih vprašanj je dosti zadovoljiv, da ee bodo mogla nadaljevati pogajanja v torek. RUSIJI GROZI NADALJNA LAKOTA. Moskva, 3. jun. (Izv.) Kobilice in miši pustošija ozemlja spodnjega Povolžja, Urala, Sibirije, severnega Kavkaza, Krima in Turkestana. Prizadeta ozemlja obsegajo površino šest milijonov desjatin. Moskva, 3. junija. Posebno hudo razgraja kolera v poltavski in harkovski gu-berniji. LJENTNA ZADELA KAP. Berlin, 3. junija. (Izv.) Kakor doznava »B. Z. am Mittag« z verodostojnega mesta, je zadela Ljenina včeraj kap. Radi tega sta Litvinov in Radek odpotovala v Moskvo. V. C. ZaRcm o ofia upravi. V 92. številki »Službenih Novin« je izšel obenem z uredbo o razdelitvi države na oblasti in z zakonom o oblastni in okrajni samoupravi tudi zakon o obči upravi. V občo upravo spadajo vsi posli iz sedanje pristojnosti ministrov za notranje zadeve, prosveto in vere, agrarno reformo, poljedelstvo, gradbe, trgovino in obrt, narodno zdravje, za socialno politiko in za šume in rude izvzemši državne domene. Te posle opravlja po navodilih v mejah zakona in pod nadzorstvom pristojnih ministrov in pod osebno odgovornostjo v oblasti oblastni veliki župan, v okraju pa okrajni poglavar. Pri poslih, ki spadajo v pristojnost več oddelkov ali pa se rešujejo v več oddelkih, moraio šefi oddelkov na skupnem sestanku pretresti stvari, preden se izda odlok. Veliki župan. Obči upravi v oblasti načelu je veliki župan. Ta je glede poslov, ki spadajo v pristojnost ministra za notranje zadeve, podrejen temu ministrstvu, a glede poslov, ki spadajo v pristojnost drugih ministrov, dotičnim ministrom. Veliki župan je politični predstavnik vlade. Nadzira vsa oblastva obče uprave v oblasti ter odloča o pritožbah zoper njih upravne akte. V njegovo pristojnost spadajo vsi posli obče uprave, ki so po veljavnih predpisih izvzeti iz kom-petence okrajnih upravnih oblastev ter niso pridržani ministrstvom. Veliki župan mora o vseh važnih stvareh lokalnega značaja, kamor spadajo tudi policijske nared-be, razen onih za vzdrževanje javnega miru, zaslišati oblastni odbor ali zahtevati njegovo mnenje. Veliki župan se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za notranje zadeve in po pristanku ministrskega sveta. Postavljeni smejo biti samo pravniki s predpisanimi izpiti, ki so prebili najmanj 15 let v državni službi oziroma tekom prvih treh let vsaj 10 let Okrajni (srezki) poglavar je neposredni izvrševalec obče uprave v okraju. V njegovo pristojnost spadajo vsi posli obče uprave razen onih, ki so s posebnimi predpisi naloženi drugemu oblast-vu. Okrajne poglavarje postavlja minister za notranjo zadeve. Postavljeni smejo biti samo pravniki, ki imajo vsaj 8 let državne službe ter so opravili poseben praktični izpit. Ta izpit se ne more opraviti pred potekom dveh službenih let. Prehodne odredbe. V treh mesecih, ko stopi ta zakon v veljavo (torej 26. julija t. 1.) se izvrši ime- novanje velikih županov. Začetkom četrtega meseca se prične poslovanje oblastnih uprav v oblasteh. Vsi posebni uradi obče uprave, ki so neposredno podrejeni ministrstvom (na primer v Sloveniji: zdravstveni odsek za Slovenijo, agrarna direkcija v Ljubljani, oddelek ministrstva za trgovino in obrt v Ljubljani, direkcija šum kraljevine SHS v Ljubljani) se podrede velikemu županu, čim prične oblastna uprava svoje poslovanje. Mesta z lastnim statutom opravljajo to funkcijo še nadalje, dokler se ne sklene zakon o samoupravi mest. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v Službenih Novinah. Kralj tega zakona doslej še ni podpisal. Pri seji Kmetijske družbe je izjavil g. ravnatelj Pire, da žvižga na nekatere člane Kmetijske družbe. Ta svoj izrek je potem tudi obrazložil v daljšem članku v Kmetovalcu. Postavil se je v pozo nestrankarskega strokovnjaka, ki presoja Kmetijsko družbo in vse njeno delovanje z višjega stališča gospodarsko-vzgojne organizacije. Njena naloga je izključno vzgojna in kmetijsko-gospodarska, nobena stranka nima pravice, da bi vpregla to organizacijo v svoj strankarski voz. Gospod ravnatelj je ostal samemu sebi zvest. Imel je vedno dve železi v ognju. Pri seji Kmetijske družbe je govoril kot užaljen kmetijski strokovnjak nestrankarsko, ravno tako je tudi pisal v »Kmetovalcu«. To je za javnost, si misli. Kot oficieini reprezentant Kmetijske družbe pa ta gospod zopet čisto strankarsko desavuira samega sebe. G. Pire je s pomočjo vladnega nasilja postal predsednik Kmetijske družbe in bo ostal tako dolgo, dokler bo to vladno nasilje trajalo. Kljub vladnemu nasilju se pa mož še ne čuti dovolj varnega. Na kmetijsko podružnico v Šmarjeto je poslal sledeče lastnoročno podpisano pismo: Ljubljana, 6. maja 1922. Cenjeni gospod tovariš! V nedeljo, 14. maja po prvi sv. maši je občni zbor kmetijske podružnice v Šmarjeti in sicer v kaplaniji ter Vas vljudno prosimo vse storiti, da bosta izvoljena kot delegata zanesljiva dva naša pristaša. Podružnica šteje 70 udov in je župnik Perko 25. t. m. dobil od družbe imenik vseh udov. Delati je na to, da pridejo naši da zadnjega moža na volišče. Da je občni zbor sklepčen, mora biti ena petina udov, t. j. vsaj 14, navzočih in voliti se mora edinole z glasovnicami. Glasovnice imejte že poprej pripravljene in spisane. Izid volitve mi prosim takoj sporočiti. S kmetijskim pozdravom Vam - ^.ni: G ust. Pire. Kajne, lepega predsednika strokovne organizacije našega kmeta imamo! Posta" vil se je neženirano v fh-čho zagrizenega strankarskega agitatorja, ki žvižga na ne-strankarstvo, strokovnost in nenristra^ost. Kaj naj sodimo o tem rrožu, ki pri vsaki priliki pridiguje o potrebi čisto strokovne nestrankarske kmetijske organizacije, ki se pa obenem neženivmo snm vrže v valov-je najhujše strankarske agitacije proti isti organizaciji? To nainovejše pismo g. Pirca je pač vse trezne ljudi potrdilo v sodbi, ki so jo od nekdaj imeli o tem možu. Konsta- tirati moramo, da ni bila strokovna organizacija našega kmeta še nikdar tako strankarsko eksponirana kakor ravno sedaj pod predsedstvom sedanjega »nestrankarskega« predsednika g. Pirca. Mnogokrat smo že v prejšnjih letih konstatirali, kal.o so delali razne volitve pri občnih zborih raznih po-družnic. Te praktike so sedaj po vodstvom g. agitatorja Pirca v pravem cvetu. Kaj naj zopet sodimo o g. Pircu in njegovem žvižganju, če vemo, da je mnogo podružnic, kjer so njegovi politični pristaši pri načel-stvu v Ljubljani kar vprek vpisovali nove člane, ne da bi jih poprej vprašali. Seveda so za te zavedne člane, na katere g. Pire v gotovih slučajih žvižga, plačali tudi članarino. G. Pire bo seveda tudi to tajil, ker to se zanj spodobi in je tudi skladno z njegovimi manirami. Ne bi bilo lepše, če bi g. Pire pred svetom priznal: »Samostojne? sem. Glavno mi je hlapčevstvo protiljudski politiki samostojnežev, na nestrankarsko, nepolitično, strokovno kmeti isko družbo pa žvižgam.« To bi bilo odkrito, značajno in moško. -f Borba dveh strnj v demokratski stranki. Podatki, ki jih je izročil javnosti g. Kamenarovič, ravnatelj Jadranske banke, so uplivali v vsej javnosti kot bombe, v demokratski stranki so pa učinkovale različno: En del, ki se čuti kot pripadnik mladinoliberalne struje dr. Žerjava, je strahovito poparjen, konstemiran in si slcuša v »Jutru« sam dajati korajže. Dr. Žerjav sam je z dr. Kukovcem vred stopil na čelo tej akciji; dr. Žerjavova binkoštna epistola v »Jutru«, s katero skuša vliti svojim pristašem poguma, je pa zelo vodena, dr. Kukovčeva obramba pa nespretna. Drugi del stranke tvorijo starejši voditelji in njihovi pristaši, ljudje, ki so tudi podpirali svoj tisk in skrbeli za gospodarski razvoj v okviru stranke, pa ne v zvezi iu s pomočjo takih kupčij, kakor jih je odkril nepolitik g. Kamenarovič. Ta del stranke se pa očividno veseli, da se je -poslovna morala« mladoliberalcev razkrila, ker so jo občutili kot moro nad stranko in upajo, da se bo v stranki ozračje, ki smrdi po gnilobi, očistilo. Demokratski tisk vse to prikriva, tudi »Slov. Narod«, ki je objavil sicer Kamenarovi-čeva razkritja, pa danes objavlja za »Jutrom« »soglasno« zaupnico načelstva JDS dr. Žerjavu. Dejstvo pa je, da zaupnica dr. Žerjavu ni bila soglasno sprejeta. Podpredsednik JDS g. dr. Ravni h ar je celo izstopil iz strankinega načelstva; ravnotako g. inženir Franc Tavčar. Tudi g. dr. T r i 11 e r se zopet umiče, kakor sledi iz njegovega pojasnila v današnjem »Slov. Narodu«, ki slove: »Slovenec« piše, da sem uskočil v »mladoliberalni tabor«, ker imam baje veliko smisla za denarne kupčije. — T mu nasproti ugotavljam, da je moje mesto v politiki slej ko prej edino le ob strani dr. Tavčarja, s katerim sva tudi glede morale denarnih kupčij vedno bila ter sva tudi danes popolnoma edina.« — Kolikor pa poznamo g. dr. Iv. Tavčarja, si n moremo misliti, da bi mogel odobravati kuncijsko politiko dr. Žerjava. Iz izjave dr. Trillerja torej sledi, da tudi on obsoja »gospodarsko« politiko dr. Žerjava. »Slov. Narod« sam je v precejšnjih škripcih in je dosleden v svoji stalni nedoslednosti. Med političnimi vestmi objavlja zaupnico dr. Žerjavu, med dnevnimi pa se nostavlja na stališče, da nai se afera ra-čisti na merodajnih mestih (torej najprej) in tudi v stranki sami; to- h sovjetske Rusije. (Spisal Vladimirov.) Usoda ujetniska me je vrgla daleč tja za predele evropske Rusije v daljno Srednjo Azijo pod vroče podnebja Turkestana. Zeleni Taškent, glavno mesto prejšnjega carskega, kakor tudi sedanjega sovjetskega Turkestana, je bil središče mojega šestletnega bivanja v tujini. Njegova zanimiva okolica z obširnimi nasadi šusteč'h topolov, tihih vrb in dišečih akacij, gosto-vejnih in temnih platan, sadnih vrtov in vinskih goric, prostranih bombaževih njiv in riževih plantacij; vse to so bili kraji za izprehodi iz zatuhlih in smradljivih barak ujetniških taborišč v prvi polovici moje dobe. V drugi polovici pa, ko je v Rusiji za-vriskala svoboda, so se tudi ujetnikom odprla vrata v širši svet z besedami taboriščnega načelnika: Idite, dokler ne pride določeni čas vaše vrnitve, kamor hočete po vsem Turkestanu; samo izpolnujte prvo in najvažnejšo zapoved boljševizma: delaj! Svoboda, ki je dala v Taškentu najprej enakopravje ujetnikom, pravico gibanja in delovanja, je tudi mene izvabila iz zoprnih barak in mi pomagala, da sem stopil tudi tja, kamor me je že dolgo časd vleklo srce, namreč v širne, nepregledne stepe in pustinje turkestanske. Izpolnile so se mi želje. Stepe so se odprle mojim očem in mi pokazale svojo puščobo in enoličnost kakor tudi zanimivost ne le v čaan palečega turkestanslcega solnca, ampak tudi v dnevih neviht in buri j in hladnih zimskih vetrov. Da, gledal sem vas, stepe in pustinje, in vas občudoval, hodil in vozil se po vaših vročih tleh od podnožja Urala do Pamira, od Volge, matuške ruskih rek, pa do bregov Syr-Darje in Amu-Darje, od Orenburga, mesta na evropsko-azijski meji, pa do Krasnovodska na obali Kaspiške-ga morja. Preden se poslovim in zapustim morda za zmeraj azijska tla, naj omenim nekaj važnejših podatkov o ruskem Turkestanu sploh ter nekaj izprememb in pojavov za časa boljševizma. Ruski Turkestan je provinca ali, kakor jo Rusi radi imenujejo, kolonija v Srednji Aziji. Gospodarijo ji Rusi že nad petdeset let Ta kolonija se razprostira med Kaspiškim morjem in Sibirijo. Za svoje neposredne sosede ima, pričenši z južne strani imenovanega morja, sledeče države: Perzijo, Afganistan, Prednjo Indijo, Kitajsko; proti evropski strani pa sega do bregov reke Ural, mimo Orenburga do podnožja Uralskega pogor ja. Syr-Darja in Amu-Darja, reki, ki so ju že starodavni Grki in Aleksander Mace-donski poznali pod imenoma Jaksartes in Oksus, tvorita s svojimi pritoki vred središče v vsakem oziru vse kolonije. Brez njih bi bil Turkestan velika nerodovitna pustinja. Obe reki pritekata iz gor na vzhodni meji Turkestana. Syr-Darja izvira ob sibirsko-kitajski meji, Amu-Darja pa v samem Pamiru, ki ga imenujejo tudi »streho sveta«. V porečjih teh dveh rek se razprostirajo rodovitna polja in vrtovi, ki jih namakajo z vodo imenovanih rek in njiju pritokov. Kamor pa njih voda ne sega, vlada stepa in pustinja. Po svoji obsežnosti je Turkestan približno triinpolkrat tolikšen, kakor vsa bivša Avstroogrska. Prebivalstva ima dobrih deset milijonov, ki je po pretežni večini muslimansko in turko-mongolskega izvora. Priseljencev iz Rusije je le kakih 10 odstotkov vsega prebivalstva v Turkestanu. Azijati, t j. muslimani, jih imenujejo pod občim imenom »uriis«, kar je toliko ko Rus, čeprav je med temi »urftsi« mnogo ne Rusov, n. pr. Poljakov, Ukrajincev ali Hohlov, Nemcev iz južne Rusije in Sara-tovske gubernije, Jevrejev ali Judov in drugih po malo, kolikor jih pač ne ogrinja s svojim ogromnim plaščem matuška Rusija. Politično je razdeljen ves Turkestan na sedem pokrajin ali »oblastmi«. Vsaka teh pokrajin je imela že v času carskega režima svojo posebno administracijo; vse skupaj pa so bile podrejene genc-ral-gubernatorski vladi s sedežem v Taškentu. Sovjetska vlada je dala pokrajinam svojo ustavo in upravo s svojimi sovjeti in ispolkomi (= ispolniteljnimi komiteti), takozvano »vlast na mestš« (= krajevna ali pokrajinska vlada). Vsfih sedem pokrajinskih vlad jo podrejeno turkestanske-mu centralnemu ispolkomu v Taškentu, ki tvori najvišjo eksekutivo teh pokrajin, združenih v eno federativno in avtonomno turkestansko sovjetsko republiko. Njen ustavodajni zbor se imenuje turkestanski sovet ljudskih komisarjev. Turkestanska republika je vključena v sestav »Ruske, socialistične, federativne, sovetske republike«. Ta oficieini in dolgi naslov pišejo navadno okrajšano s petimi začetnimi črkami: R. S. F. S R. = Ruskaja, Socialističes-kaja, Sovetskaja Respublika. Njen vrhovni postavodajni organ je vseruski sovet ljudskih komisarjev; vrhovni upravni organ pa kratko imenujejo »vsecik«, t. j. vseruski centralni ispoikom. Ves Turkestan deli na dva dela železnica, ki je izpeljana iz Orenburga do Taš-kenta in odtod do Krasnovodska. Dolga jo ta pot okroglo 3500 verst, versta pa je za 61 m večja kakor km. Ta železnica ima dve imeni: taškentska in srednje-azijska. Ta-škentska vozi po sirdarjinski pokrajini do izliva Syr-Darje v Aralsko morje, vso pot skoro do samega Orenburga po stepah; onstran Orenburga pa pel je že po evropski zemlji do Kineli, kjer se neha. Na vzhodni strani taškentske železnice se nahajajo šo tri pokrajine turkestanske, in sicer: tur-gajska, akmolinska in semireška. Po sred-njeazijski železnici pa se iz Taškenta kmalu popeljete mimo ferganske pokrajine ali Fergana imenovane, ki se nahaja na vzhodni strani te železnice. V to pokrajino je od sred. nzij. proge izpeljana takozvana fer-ganska železnica. Pustimo jo zaenkrat prt rej ne s prejudiciranlmi zaupnicami. Naj-žalostnejše spričevalo za JDS je pa to, da se v enem in to pretežnem delu njenega vodstva način, kako so mladoliberalci dobivali denarne vire za svoje »politične, kulturne in socialne« zadeve, ne smatra niti za obsodbe vreden, za koruptiven. Ti ljudje so torej popolnoma izgubili smisel za politično moralo in se drznejo javno braniti, česar bi se morali v dno duše sramovati. -f Predgovor h Kamenarovičevemu poslanemu. V včerajšnjem »Jutru« je dr. Kuhovec med drugim zapisal to-le: »Naša ustava določa, da narodni poslanec ne sme biti hkrati državni dobavitelj ali državni podjetnik ... zakonodajalec je hotel povedati, kako velika opasnost je za ves narod, ce se tesno združijo v eni in isti osebi funkcije zastopnika javnih interesov in privatnih podjetij.« — Cenjenim čitateljem moramo pojasniti, da je hotel dr. Kukovec dr. Žerjava le braniti 1 '4- Odkritosrčni dr. Kukovec. Dr. Kukovec poroča v »Jutru«: »Časopisna podjetja, ki so v rokah izdajateljev brez kapitala, so večinoma v težkem položaju. Ker ne služijo nikomur, nego zgolj politični, kulturni in socialni ideji svojega programa, so navezani taki listi zlasti v svojih prvih početkih, dokler si ne utrdijo svojega gmotnega položaja z lastnimi dohodpi, na podporo iz virov, ki jih jim more dati na razpolago stranka ali politični voditelji.« Kje pa smejo politični voditelji v to svrho jemati denar in kje ne smejo, je pa namesto g. dr. Kukovca povedal g. Kamenarovič. + Konstatacija. Kadar je »Jutro« v zadregi, se prosto zlaže, to se pravi, ve-doma govori neresnico. Na naša včerajšnja izvajanja ne more nič stvarnega odgovoriti in v tej zadregi se takole zlaže: »Včeraj poprašuje »Slovenec«, kako je dr. Brejc preko »Jadranske banke« prodajal svinec.« »Slovenec« tega ni nikdar pisal in g. dr. Brejcu tudi ni treba podajati nobenih izjav glede svinčenih kupčij. — »Potrka-vanje v Šenklavžu na Veliki petek,« katero obljublja nam »Jutro«, pa slišijo z grozo in trepetom v »Jutru« že danes. Novo radikalno glasilo v Sloveniji. »Murska Straža« poroča, da izide o Bin-koštih 1. številka glasila narodno-radikalne omladine »Samounrave«. List bo izhajal v Gornji Radgoni in ga bo urejeval g. dr. Leopold Lenard, ki je bil zadnje mesece pri belgrajskem prssbirou. '-j- Razcep v social.-dem. stranki. Pokrajinsko tajništvo »Socialistične stranke Jugoslavije« poroča v »Napreju«, da je pokrajinski odbor SSJ izključil iz stranke poslanca 1 Josipa Kopača in Filipa Kisovarja, pokrajinsko načelstvo pa gg. Ivana Ko-cmurja, dr. Periča, dr. Jelenca in še »nekatere manj znane bivše sodruge, čeprav izdajo te dni nov tednik »Zarjo«. — Ali je še sploh kaj članov ostalo v pokrajinskem načelstvu SŠJ? + Nova brošura. Živimo v dobi novosti. Imamo »nove afere« in imamo »nove brošure«. Stara brošura dr. Šusteršičeva je komaj pozabljena in že je izdal znani hrvatski emidrant Marko Gagliardi svojo brošuro, v kateri trdo prijema Radiča in njegove najožje politične prijatelje, katerim očita, da so prejemali iz inostranstva velike vsote denarja. Ta brošura je baje odgovor Gagliardijev na Radičeve obtožbe proti hrvatski emigraciji. + Agrarna reforma v Vojvodini. Ob priliki svojega obiska v Vojvodini je izjavil minister Pribičevič uredniku lista »Pan-čevac« na njegovo vprašanje o uspehih agrarne reforme v Vojvodini, »da agrarna miru, pa pohitimo dalje proti središču sa-markandske pokrajine v mesto Samar-kand, ki ga krase veličastni mečeti in visoki minareti že nekaj stoletij sem; proslavil se je z njim slavni vladar Turkestancev bojeviti in umni Tamerlan. Iz Samarkanda se morete peljati, ako Vam dado v to postavljene osebe in uradi potrebne in nepotrebne potne liste, v staro in samostojno kneževino, Buharo imenovano. V lanski pomladi jo je duh ruskega boljševizma vznemiril in postala je kar čez noč samostojna sovetska republika. Kmalu za njo je doletela ista usoda tudi Hivo, njeno sosedinjo ob izlivu Amu-Darje. Stara hana sta morala zbežati in se skriti za predele Turkestana, v sosednji Perziji. V Čardžuju, mestu na bregu Amu-Darje, čez katero ste se prepeljali po velikanskem amudarjinskem mostu, vas bo pozdravila poslednja in najbolj vroča tur-kestanska pokrajina, Zakaspij imenovana. V nekaterih krajih že onstran mervske oaze, kjer se odcepi stranska proga v Ku-ško, na afganistanski meji, boste drčali prav blizu perzijske meje, preden boste dospeli v glavno mesto Zakaspija, v vroči Ashabad. Boljševiki so ga prekrstili v dvajsetem letu v Poltorfick, na čast ubitemu boljševiškemu komisarju Poltorfickemu, ki so ga tam usmrtili ashabadski beli gardisti. Vso pot, kakor od Čardžuja do Asha-bada, tako tudi od tu dalje do Krasnovod-ska, vas bo dolgočasila najbolj pusta in peščena zakaspiška puščava. i morebiti sicer šli na lim, početje gotovih ljudi do dobra spoznajo. Kakor v Ljubljani, tako so tudi v Celju stanovanjski najemniki po iniciativi iz delavskih krogov že meseca decembra lanskega leta osnovali društvo najemnikov, ki je pri reševanju stanovanjskih vprašanj vsestransko tudi za posestnike velike važnosti. Društvo, kojega člani so bili delavci, obrtniki, uradniki, sploh najemniki, ki so se zavedali važnosti takšnega društva, pa ni bilo po godu nekaterim izven njega stoječim demokratom, ki so naenkrat, šele zadnji čas, občutili potrebo, da bi si tudi osnovali še eno društvo, menda misleč, da če bodo najemniki na več strani razdeljeni, tembolje za nje. Snovanje novega društva je prevzel g. profesor Mravljak, zet in »najemnik« župana in hišnega posestnika g. dr. Juro Hrašovca. Že obstoieče društvo najemnikov je povabilo gospode, naj rajši pristopijo in pomagajo delati, kakor da bi z novo organizacijo najemnike cepili v Škodo stvari same, ter se je malkontentom tudi zagotovilo, da se izvolijo trije odborniki iz njihovih vrst. Tako bi imeli med 10 odborniki domlnanto in evcntuclno tudi predsednika. A že pri volitvi teh odbornikov je pokaral profesor Mravljak svoje namene. Kandidiral je izrazite demokrate kot zastopnike javnih nameščencev, dasi je bila gotovo polovica izmed njih druge politične barve. Pustilo se mu je zaradi ljubega mim. Po Izvolitvi odbora p« je stavil zahtevo, da mor« tudi prlsednlk stanovanjskega urada biti k njegov, vrste. Kw bi javni nameščenec demokrat že po svoji mentali-teti kot pri8ednik ne mogel svojih ljudi zastopati iz dolžnega rešpekta pred kompetenti višjih klasov, je bila večina zborovalcev za izvoltev drugega prisednika, na kar je prof. Mravljak napovedal izstop javnih nameščencev iz društva in ustanovitev drugega društva. Temu njegovemu namenu, spraviti javne nameščence v odvisnost od demokratske milosti, pa ne bodo sledili vsi tisti javni nameščenci, ki si hočejo ohraniti samostojno politično prepričanje, in katerim gre v resnici le za pravičnost v najetnniških vprašanjih, in bodo ti javni nameščenci slobodnega prepričanja še nadalje ostali v obstoječem društvu, kjer imajo lahko v odboru in povsod zajamčene interese. š Poiar. Pretekli teden je izbruhnil ogenj pri posestniku Trojnarju v Borečih, ko so bili vsi domači v gozdu in na polju. Zgoi\Io je vse, tudi živina. Ogenj se je razširil tudi na poslopje soseda Križaniča in uničil hišo in gospodarska poslopja. Škoda je zelo velika. Zavarovana pa sta bila za popolnoma malenkostne vsote. Prvi za 800 kron, drugi pa še za manj! v Kramiievcu S'a 1C-i S. Demokratski listi »Jutro.: in ;>Nova doba«, so v obširnih člankih raztrobili v javnost vest, da so poslanci Dobnik in Majcen (SKS) in Brandner (NSS) posetili naše vojake v Kragujevcu in se prepričali, da so naši vojaki dobro preskrbljeni, da imajo redno in zadostno hrano, da živijo v zelo čistih lokalih kasarne itd. Po poročilih teh listov bi bilo življenje naših vojakov v Kragujevcu pravcati raj na zemlji. Človeka, ki ve, kako se godi našim fantom v Kragujevcu, ki je živel med njimi, ki je ž njimi vred trpel, morala so ta poročila stresti od srda. Čuditi se je, kje so gg. poslanci hodili, da niso zvedeli resnice, saj človek, ki ima količkaj zdrav mozeg, bi dobil po kratkem vpogledu v življenje naših vojakov v Kragujevcu vse drugačne informacije. Ker jih niste dobili tam doli, vam jih pojasnim tukaj-le, če ravno ste jih mogoče že slišali, pa vam ni hotelo ostati v glavah. Naši javnosti pa hočemo natočiti čistega vina. Dejstva so: 1. V zelo čistih lokalih živijo torej ondašnji vojaki? Zakaj pa niste, gg. poslanci, vprašali raje vojaštva, je li ono samo čisto — brez golazni, ne samo lokali? Poudarjam, da muči tamošnje vojaštvo cela armada stenic in uši I Cel 19. pešpolk noJ to pokoro, predvsem tretja četa. Nič ne izda vsakomesečno pokonče-vanje te golazni s paro, saj se po preteku enega tedna navali ta mrčes vnovič na trpeče vojaštvo. Če ne bi poslanci dobili nikjer tega obvestila, pa bi se obrnili na tamošnjega vojaškega pravoslavnega popa, ki bi vedel povedati, da je pri posetu vojakov naletel na vojaka, ki je imel hranjeno škatljico od vžigalic, napolnjeno z ušmi. 2. Torej redno in zadostno hrano dobivajo vojaki? Kako se vendar imenuje dotična hrana? Menim, da jo z enim imenom ne morejo nazivati, saj se kuha več stvari skupaj, katere imajo vendar vsaka svoje ime, kakor meso, fižol, zelje, špi-nača itd. Gospodje poslanci gotovo niso navajeni na prikuho, sicer bi vse drugače ocenili to »moderno« jed. Da je jed zadostna, to vam pa moramo pritrditi, ker je ima vsakdo, vsled njenega »izvrstnega« okusa par žlic dovolj, ostalo navadno splava po kanalu za odvajanje fekalij. Ker bi se mogoče gg. poslancem ustregel, če bi jim podal kratek recept o kuhanju tiste »izvrstne« hrane, priobčim tukaj enostaven recept: Vzemi na kotel goveje juhe, en koš špinače, vrzi vanj, ter naj to vre eno uro, in kosilo je gotovo! 3. Zakaj pa niso gg. poslanci vprašali vojaštva, kakšen zajuterk da ima? Zajuterk se od 26. dec. 1921 do 16. aprila t. 1. v 19. pešpolku v Kragujevcu ni do-bivaL Najbrž je zajuterk, po mnenju demokratov in samostojnežev, njjadim želodcem škodljiv, vsled česar se je iz zdravstvenih ozirov opustil. Od 16. aprila t. 1. naprej se za zajuterk sicer dobiva »po-para«, t j. poparjen kruh, vsled česar se vojakom pritrga četrtino hleba. 4. Zakaj pa niste, gg. poslanci, vprašali naših vojakov v 19. pešpolku, ali imajo pitno vodo? Voda v vodnjaku, ki se nahaja za kasarno, se je pokvarila in se po ukazu vojaškega zdravnika ne sme uživati. Da se ta ukaz izpolnuje, je postavljena k vodnjaku straža. Vojaki so navezani na dobavo pitne vode četrt ure oddaljenega mestnega vodovoda. Seveda si pogase žejo samo tedaj, če je kaplar voljan voditi jih po vodo, ker sami nimajo izhoda. 5. Zakaj pa niste, gg. poslanci, vprašali vojakov 19. pešpolka, so li prebili letošnjo zimo v toplo zakurjenih sobah? Dobili bi odgovor, da se ves zimski čas, tudi v najhujši zimi, ni kurilo \ sobah moštva, razen v par slučajih, ko je sila pritirala vojaštvo, da je na nedovoljen način (potom kraje) nalomilo desk iz tamoš-njih plotov. 6. Kaj pa, ali so gg. poslanci vprašali vojake inžinerije in 19. pešpolka. ali uživa prostost potrebno v razvedrilo vojaka. Odgovorilo bi 6e jim: Izhoda iz kroga teh kasarn ni. Krog je ograjen z močno žično oviro, (kakor nekdaj taborišča za vojne ujetnike), katere izhode straži stražar, ki nikogar no izpusti brez potrebne »dozvole«. 7. Mogoče so gg. poslanci pozabili vprašati naše vojake, ali je prestalo v naši vojski mučenje vojaštva? No, mogoče je že izvedela javnost, da je podporočnik, ki je vodil transport lanskih rekrutov iz Celja v Kragujevac, zlomil sabljo na vojaku-Slovencu. In zakaj? Ker je stopil iz vlaka po pitno vodo — kar se pa ni smelo. 8. Toliko pa so gg. poslanci izvedeli, da dolguje komanda 19. pešpolka svojemu vojaštvu v Kragujevcu mesečno plačo od treh mesecev. 9. So pa tudi izvedeli, da si mora vojaštvo iz lastnih sredstev kupovati metle, krtače za ribanje sob, petrolej, umivalnike itd? 10. So li vprašali vojaštvo v 19. pešpolku, ali smejo citati časopise? Čitanje »Vojničkega glasnika«, to je vse. Celo pisma starišev in znancev cenzurira imenovana komanda, da se tako onemogoči vsako znanje politike vojaštva. Še več bi povedal, pa menim, da sem dovolj podal v teh 10. točkah. Gospod urednik bo gotovo nevoljen s tako dolgii, člankom, še bolj pa ušesa samostojnih in demokratov, ki kaj tacega kaj neradi čujejo. Odsluženi vojak 19. pešpolka. ffMHffcfP} lj Poroka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra z Nj. Visočanstvom kraljičino Marijo romunsko se bo v Ljubljani, kakor poroča tiskovni referat pokrajinske uprave, proslavila najsvečaneje. Proslava se bo vršila po nastopnem sporedu: Na predvečer poroke, dne 7. junija se priredita v opernem in v dramskem gledališču ob osmih zvečer slavnostni predstavi. Spored v dramskem gledališču je sledeči: 1. Slavnostni prolog. Zložil Radivoj Peterlin-Pe-truška. 2. Jugana, vila najmlajša. Spisal dr. Mirko Korolija. 3. Semberijski knez. Spisal Branislav Nušič. Spored v opernem gledališču: 1. Državna himna 2. Tretje dejanje iz Charpentierove muzikalne drame »Luiza«. 3. Peta slika iz Musorgskega opere »Boris Godunov«. 4. Prvo dejanje iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. — Na dan poroke, dne 8. junija priredi ob 5.30 zjutraj vojaška godba budnico po ulicah ljubljanskega mesta. Ob devetih dopoldne bo služba božja v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišiča, ob desetih pa bo v stolnici sv. Nikolaja slovesna sveta maša, katerih se udeleže zastopniki vseh državnih civilnih in vojaških oblastev in oficielne korporacije. Po sveti maši v stolnici bodo čete ljubljanske posadke defili-rale ob Zvezdi. Ob treh popoldne se vrši v opernem gledališču svečanostna predstava za mladino. Poje se Smetanova opera »Prodana nevesta« po znižanih cenah Kot slavnostna mladinska predstava. Isti dau od petih do sedmih popoldne se vrši pred tivolskim gradom promenadni koncert s sodelovanjem godbe Dravske divizijske oblasti in zveze pevskih zborov. Zvečer bo vse mesto slavnostno razsvetljeno. Ob 21.30 priredi vojaška godba bakljado po ulicah Ljubljane. Na dan poroke dopoldne se bodo na Gradu oddali predpisani topovski streli. Vse mesto bo slavnostno ozaljšano. Povodom poroke namerava mestna občina ljubljanska pogostiti mestne ubožce, Kolo jugoslovanskih sester pa obdariti revne otroke z obleko. lj Na dan poroke Nj. Vel. kralja, 8. junija, bo po defilaciji vojaštva ljubljanske posadke sprejemal od 11.30 do 13. ure gospod podnamestnik dr. Baltič v vladni palači na Bleiweisovi cesti razne korporacije, društva itd., ki mu nameravajo izražati čestitke povodom poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. (Tisk. referat pokr. uprave.) lj V »Ljudskem domu« bodo v nedeljo zvečer povodom »Družabnega večera« predstavljali igralci »Ljudskega odra« 4 dejansko igro » Pod Marijinim varstvom«. Med odmori godba in petje. Vstopnina 1 dinar za osebo. Vstopnice se dobe v Prodajalni K. T. D. in v Konsumnem društvu na Kongresnem trgu ter v nedeljo popoldne v Ljudskem domu. Somišljeniki, polnošte-vilno! lj Osrednja pisarna za udeležence Ma-rijanskega shoda na binkoštni pondeljek v »Unionu« bo od danes popoldne dalje poslovala v dvorani Ljudskega doma skozi celi dan. Ondi se dobe nakazila za prenočišča in vsa druga tozadevna pojasnila. lj Slavnostni koncert. Udruženje gledaliških Igralcev mestni odbor Ljubljana priredi o priliki poroko svojega visokega pokrovitelja Nj. Vel. kr. Aleksandra I. slavnostni koncert dno 8. junija t 1. ob 8. zvečer v opernem gledališču. Vspored: gospa Thierry-Kavčnikova: Hatze: Pastourelle, A. La-jovic: Razdvojenost; ga. Lovšetova: Dr. G. Krek: Alf veš?, A. Lajovio: Pesem o tkalen; gn. I,owan- j dovska: St. Lipski: Jesicnia, S. Monius/.ko: Spiow HrabinO; gdč. Zikova: Novak: Pod tym nešim okenečkom, Dievča, dievča; gdč. St« rkova: Ka-čerovsky: Svu noč mi soko, Oj cviječe moje; g. Dr- vota: A. Balatka: Besede slatke, L. M. Skerjanc: Beli bezeg; g. Sovilski: Wagner: Opowiodanle Lohengrina, M. Swierzynski: O dziewcze ptekne | hoze; g. Kovač: Hatze: Da sam bogat, E. Adamič; Nocoj je pa svetla noč; g. Romanovsky: O Dev: Vzdih, SLMoniuszko: O matko moja, M. Lysenko: Oj Dnipre mij Dnipre; g. Zathey: Mussorgsky: Balada Mefista o bolhaču, Schubert: Deklica iti smrt; g. Zupan: Michel: Pevcu, Napis na velikem zvonu sv. Jošta. Na klavirju gg. Balatka ln A. Nef-fat. Iz prijaznosti sodelujeta harfi gdč. Doubrav. ska •— Besedilo proizvajanih točk v gledališkan\ listu. Naročil vstopnic v pisarni Udruženja glo, daliških igralcev vsak dan od 8. do 5. v dramskem gledališču, pritličje. lj Shod staršev — oziroma njihovih zastop. nikov — dijakov in dijakinj trgovske šole in trgovske akademije se je vršil 1, junija pri »Novem svetu«. Shod je bil zelo dobro obiskan, kar vsekakor priča o velikem interesu za to velevažno panogo strokovnih šol. Več govor« nikov je ožigosalo neverjetno brezbrižnost odločujočih činiteljev. Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija: »Starši oziroma njihovi zastopniki dijakov in dijakinj ljubljanske trgov-ske akademije, trgovske in tehnične srednje šole ter abiturientskega tečaja trgovske akademije, zbrani dne 1. junija t. I pri »Novem svetu« v Ljubljani, ugotavljamo kot davko-plačevalci z ogorčenjem, da naša centralna vlada vkljub ponovnim posredovanjem raznih merodajnih činiteljev do danes še ni odobrila kredita, potrebnega za honoriranje nadurnega dela učnim močem omenjenih šol, dasi jc Mini. strski svet glasom določb »Uradnega lista« za Slovenijo štev. 79 iz leta 1921 odredil, da se to delo mora opravljati in mora tudi plačati. Ker preti skrajna nevarnost, da se vsled skrčenega učnega reda ne bodo mogli vsi pred. pisani učni predmeti na teh šolah klasifikovati, bodo prizadeti učenci izgubili celo leto, kar pomeni zanje in njih starše brezdvomno veli. kansko izgubo na času in denarju. Nujno poživljamo in prosimo vse merodajne činitelje finančnega ministrstva, gospoda namestnika za Slovenijo, gg. narodne poslance vseh strank in gg. zastopnike ministrstva za trgovino in obrt, da Lzposlujejo takoj izplačanje zasluženih honorarjev gg. profesorjem za izvršeno delo.« lj Krekova Prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima v sredo, dne 7. junija ob pol osmih zvečer svoje redno mesečno predavanje. Dolžnost vseh članic je, da se polno-1 številno udeleže predavanja in pripeljejo seboj še druge. — Predsednica. lj »Klub Primork« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. junija 1922 v Ljubljani ob 5. uri popoldne na Kongresnem trgu javno tombolo s šestimi glavnimi, šaljivo efektnimi, obenem jako dragocenimi dobitki. Srečke u tombolo se dobijo od danes naprej v trafikah Dunajska cesta 12 in Dolenc, Prešernova ulica, Glavni dobitek »Kontrabantar« predočuje možakarja, sestavljenega iz 30 kg riža in 5 kg kave. Ves bo obšit s smodkami in svalčicami, v rokah pa drži poln kovček »kontrabanda«, Med brati je vreden 15.000 K. Za njim stoji »Vrhniški škrat« (kot II. dobitek). Prekajen je v vrhniški tvornici, sestoji iz pristnih domačih gnjati, pleč, reberc in salam. V rokah ima verigo finih kranjskih klobas. Vreden je 12.000 kron. »Sladka devica«, III. dobitek, je elegantno oblečena dama po najnovejši modi s 50 kg sladkorja. Cenijo jo na 10.000 K, »Gospod Močnik« (IV. dobitek), zaročenec »Sladke device«, kralj vseh pekov — je nasut s 150 kg najfinejše pšenične moke. Ponuja se za 4000 K, »Urška na fedrih« (V. dobitek) iz samega testa in pšeničnega zdroba. Oblečena in obuta je po svoji mikavni modi. Sama pravi, da je vredna 6000 K. — Nastopi tudi slavnostna »Baterija ljubljanskih dobrovoljčkov« (VI. dobitek). Ma-skirana je tako, kot si naši učenjaki predstavljajo Marsovega človeka, na čevljarskem stolčku, nalitega s 50 1 piva. Glavo pa mu bodo krasili bujni lasje, iz kojih lahko napravi pridna gospodinja 12 parov nogavic. Vrh teh šestih glavnih dobitkov jih je še 20 po 400 K v denarju. — Ker je čisti dobiček namenjen za našo zapuščeno daco, naj nikdo ne zamudi te prilike in naj si nabavi pravočasno srečke, ker povpraševanje po njih je že sedaj veliko. lj Zabavna prireditev društva »Soča«, — Društvo »Soča« opozarja svoje Slane, prijatelje in drugo občinstvo na svojo zabavno prireditev, ki se vrši v soboto dne 10. t. m. ob 20. fosmi) uri zvečer v prostorih hotela »Tivoli«. Na programu je: godba, zboro-petje, samospevi, dvospevi in razni originalni komični prizori. — Kaor hoče preživeti ta večer par neprisiljeno prijetnih uric, naj pride med naše živahne Primorce. (K) lj Zveza uradniških vdov in sirot ▼ Ljnb-ljani ima svojo redno sejo 7. junija t. 1, v navadnih prostorih. lj Iz profesorske službe. Za pr fosorja nfl ženskem učiteljišču sta imenovana: dr. Alojzij Merhar, gimnazijski veroučitelj v Ljubljani in dr. Viktor Teterlin, gimnazijski profesor v Ljubljani lj V Z veti slov. pevskih zborov včlanjena ljubljanska pevska društva in pevski zbori zapojo na dan kraljeve poroke, dne 8. junija ob fi uri popoldne pod gradom Tivoli par zborov. Skušnja za ta nastop se vTŠi v sredo, dne 7. junija t 1. točno ob osmih zvečer v dvorani Filharinonično družbe. Prosimo vso ljubljanske zbore, da se je gotovo polnoštevilno tideležel Odbor Zveze slov. pevskih zborov. Ij Društvo sv. Elizabete. — Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek 8. t. m. ob 3 popoldne v Dobrodelnosti (Poljanski nasip 10). Stev. 121. ŠEOVEflEC, fltre?. Junija 1552. lj Šenlpeterska hranilnica in poiojilnica v Ljubljani ima od 7. junija naprej svojje uradne ure vsako sredo od 8. do 10. ure in ne kol doslej od 0. do 11. ure dopoldne. lj Jubilej dela. 25 letnico službe je praznoval 2. junija vsem obiskovalcem grobov znani Franc Hžišnik, cerkvenik na starem pokopališču pri sv. KriStofu. lj Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. V sredo 7. t. m. ob 19. uri se vrSi sestanek na dermatologičnom oddelku splošno bolnice, na katerem predava profesor otologije na dunajski univerzi g. dr. Biehl o temi: Kako vplivajo bolezni labirinta na celotni organizem. Prosimo gg. kolege obilne udeležbe. (k) lj Davek na nezazidane parcele. V 59. St. »Uradnega lista« je objavljena naredba, s katero se uvaja davek na nezazidane parcele, ki ga je sklenil bivši občinski svet. lj Centralna vnovlevalnica za živo in zaklano živino v Ljubljani prodaja vsako jutro na obeh njenih stojnicah (Prosta stojnica ter stojnica Nakupovalne zadruge) prekajeno meso in sicer: šunko, kare, reberca, pleče ter šink po ceni K 84 za kilogram. lj V ambulatoriju Okrajne bolniške blagajne, GradiSče 2, se vrše odslej ordinacije za kožne in spolne bolezni od 8 do 9 zjutraj, in sicer ob ponedeljkih in petkih za moške, ob sredah za ženske. lj Revne šivilje dobe delo za šivanje zastav pri mestnem gospodarskem uradu- lj Vnionska dvorana, Iti je bila nujno potrebna popravila, je sedaj popolnoma renovirana ter je zopet na razpolago. Za restavriranje dvorane se je izdalo velikansko vsoto, toda kljub temu ostanejo vsi dosedanji pogoji najemnine nepovi-šani, da se a tem omogoči prirejanje koncertov v dvorani, ki je bila nalašč za to zgrajena. Upati je, da se bodo vsi pevski in glasbeni zbori posluževali te ugodne prilike ter nudili občinstvu več koncertov. Unionska dvorana slovi kot ena največjih in najlepših dvoran v Jugoslaviji ter se v njej prirejajo največji koncerti in druge slavnostne prireditve. lj Samomor. Dne 2. junija zvečer se je obesil na ljubljanski pristavi 1. 1876 v Gorenji Beli rojeni magistralni kočijaž Janez Nunar. Pogrešili so ga ob 5. popoldne, proti 10. uri so ga pa našli mrtvega. Obesil se je na pasji ovratnik. lj Izgubila sc jc belcžna knjižica z važnimi trgovskimi zapiski. Najditelj se prosi, naj io odda proti nagradi 200 K na glincah 267/11. lj Policijska kronika. Neka delavka je slišala 2. junija ob 9. uri zvečer za ograio v Hradeckega vasi otročje jokanje; pogledala ie in videla ležati bel zavoj, a ker se ga je bala, ga ni prijela in naznanila policiji, kar je videla in slišala. Policija je precej pregledala kraj, toda našla ni ničesar več, pač pa je bila trava potlačena, vsled česar se sklepa, da je bil otrok vržen v Ljubljanico. — Sivomoder prt s črkama H. S., vreden 300 kron, je bil ukraden gostilničarju Matku Šenica. Ciril Dolenc: Lastna rezlja m ekonomija v dobrodelnih zavodih. Dobrodelni zavodi se dandanes nahajajo v fežkem gmotnem položaju. Že od nekdaj so ti zavodi (bolnišnice, umobolnice, hiralnice itd.) nalagali deželam, ki so jih morale vzdrževati, velika bremena. Kako svoj čas v deželnih proračunih, tako tvorijo danes v državnem proračunu stroški za te zavode visoke postojanke. Štedenje je danes v državnem gospodarstvu gotovo opravičeno, tam kjer pa gre za vprašanje ljudskega zdravja — je to le do gotove meje opravičljivo. Nadzorovanje kredita za vzdrževanje javnih bolniSnic itd. wotom dvanajstin, je zanje naravnost škodljivo — in da ne govorimo že o napredku — ogroža celo njih obstoj. Pri tem načinu je vsakokratno izrabljanje trgovske konjunkture izključeno. Pravilno budžetiranje je v sedanjih časih vsled labilnih valutarnih razmer nemogoča stvar. Posledice so zavoljo tega tem škodljivejše, ker v rednem gospodarstvu ni najti izhoda za kritje izdatkov. Vsaka kalkulacija z gospodarskega stališča je onemogočena, kopičiti se morajo dolgovi, kar se potencira tako daleč, da dobavitelji kratkomalo zavodom celo kredit ustavijo. Vsa podoba je ta, da še dolgo ni misliti na to, da bodo zavladale redne razmere, kakor smo jih bili vajeni v predvojnih časih. Paralelizirati je loraj težko razmere v prvi vrsti s štedenjem v notranjem gospodarstvu na podlagi osnovitve praktičnih predpogojev. Splošno je znano, da je prehranjevanje bolnikov še posebno dandanes glavna postojanka, ki povzroča največ stroškov. Kakar v zasebnem družinskem življenju — nič drugače ni v javnih zavodih, povsodi pojavi iste mizerje, in kje še potem vsi drugi nujni izdatki za malerijalije itd.? Postavite se toraj predvsem na skrajno gospodarsko stališče, da se »lastne režije« v bolnišnicah itd. v pravem pomenu besede in v čimbolj praktični smeri spopolnijo tam, kjer niso bili do sedaj dani vsi pogoji zanje, ker med vojno še niso bile vpeljane. Ta velevažni gospodarski koeficient ni bil zadostno uvaževan, ker se nanj svoj čas ni mislilo. To je tudi vzrok, dn se zgradbe niso tehnično tako izvršile, da bi bile primerne modernim zahtevam za »lastne režije«. V tesni zvezi z »lastnimi režijami« so seveda !udi >lastne ekonomije«. Tam kjer niso danes vsi pogoji zanje, ali kjer jih sploh ni, naj se uvelja-ckonomičneje izrabijo vsi odpadki prehranjevalne ekonomične je izrabijo vsi dpadki prehranjevalne režije, zopet v njene lastne svrhe. Kcdor je imel priliko, natanko te podrobno proučevati le razmere ,v, bivii Avstriji, n. pr. t T.-opavi, Steinhofu pri Dunaju, Feldhofu pri Gradcu in po drugih velikih zavodih, kjer so morali veliko število ljudi prehranjevati, se mu nehote vsiljuje misel, kako se je to drugod moglo prezreti. Koliko prihrankov bi se doseglo v predvojnih časih, koliko olajšav v prehrani med vojno, in koliko manj stroškov in več ekonomičnega gospodarstva bi bilo zajamčenega posebno v sedanjih časih! — Čimveč samostojnosti pri lasinih režijah in ekonomijah, tem lažje in boljše je shajanjc z razpoložljivimi sredstvi. Seveda mora biti vodstvo takega podjetja v spretnih iu praktičnih upravnih rokah. Idealno izvedljivo je gospodarstvo v navedenem smislu seveda le na deželi ali oddaljeni periferiji mest, vendar bi se dalo tudi že pri obstoječih zavodih marsikaj dobrega aplicirati ua sedanje razmere, ki v tem smislu niso ravno idealne. V časopisju se jo sprožila misel, da spadajo »hiralnice« na graščino na deželi, kjer je žnjimi združeno posestvo, to je gotovo času zelo primeren in zdrav pojav. Tega načela se bo v prihodnje tudi držati, da bomo gradili in organizirali časovno in strokovno primerno. Ker je v predstoječem izvajanju govor o lastni režiji in lastni ekonomiji hočem navesti one obrate, ki semkaj spadajo: 1. moderno urejen kuhinjski obrat z raznovrstnimi strojnimi pripravami na električen tok. Kuhinjski obrat nadzoruje in sploh vso prehrano zaračunava itd. posebni v to določen uradnik prehranjevalne režijo (Kost-regiebeamte); 2. pekarna s sklad iščem za zalogo moke oziroma žita; 3. klavnica in mesnica z izdelovalnico raznovrstnih klobasnih izdelkov s prekujevalnico in hladilno napravo; 4- skladišča in kleti za zalogo vseh živil in napojev ki se nakupijo na debelo in od tam šele izd-jajo v ročno skladišče ozir. kuhinjo za neposredno uporabo; 5. perulninarstvo, posebno intenzivna kokoš-jereja (električni valilni r,troji); 6. prašičjereja, ki je najbolj rentabilna panoga gospodarstva in ki nobenenT zavodu ne sme manjkati. V Steinhofu so n. pr. leta 1011 r- "li 300 prašičev, mej njimi 50 plemenskih svinj. Z brzim pitanjom so dosegli prašiči v 5 mesecih GO kilogramov žive teže, ki so bili godni za zakol; 7. vrtnarstvo in poljedelsko vrtnarstvo s posebnim ozirom na pridobivanje sočivja, ki je za uporabo v zimskem času namenjeno; 8. poljedelstvo s posebnim ozirom na pridelovanje okopavin (korenstva), ne da bi se pri tem kršilo načela pravilnega poljedelskega kolobarjema; 9. živinoreja s posebnim ozirom na vzdrža-vanje krav molznic (mlekarstvo). V poglavje režije spada tudi moderno urejena jpralnica« z vsemi potrebnimi stroji, ki omogočajo brzo, dobro in ceno pranje. Najpopolnejša in tudi najbolj praktično organizirana glede posameznih oddelkov je v Steinhofu pri Dunaju, kjer se opere na leto okroglo 4 milijone komadov telesnega in posteljnega perila. V dveh urah je perilo kompletno gotovo. Predaleč bi vedlo, če bi hotel tu navajati posamezno zanimivosti vseh režijskih obratov in vseh panog ekonomij po različnih zavodih, ker je bil moj namen le v glavni potezi obrniti pozornost na režijo in splošno ekonomsko gospodarstvo po dobrodelnih zavodih. Vendar moram še omeniti, da je s stališča praktičnosti najbolj vzorno urejena cela lastna režija v Tropavi v nalašč zato zgrajeni posebni stavbi. V vseh zavodih so se v predvojnih časih posluževali tudi za delo sposobnih bolnikov, kar je danes gotovo še nujnejše potrebno, da se na ta način znižajo režijski strošJu. Opažati je gotovo, da se prizadeti krogi mnogo trudijo v svrho ublaženja in zboljšanja vladajočih razmer in bo moje izvajanje znabiti tudi služilo cilju, da se eni aH drugi panogi posveti še posebna pozornost. To naj velja pa še posebno za bodočnost, kadar nastane vprašanje morebitnega razširjevanja ali ustanavljanja novih zavodov. -i* * • g Občni zbor Jadranske banke d. d. v Belgradu. V soboto, 27. maja 1.1. se je vršil v prostorih Jadranske banke v Ljubljani redni letni občni zbor tega zavoda. Iz obsežnega letnega poročila, ki ga je podal delegirani član upravnega odbora, ravnatelj Jadranske banke g. Čiro Kamenarovič, izhaja, da znaša čisti dobiček za poslovno leto 1921 Din 4,522.986.14, iz katerega se je najprej dotiral redni rezervni fond s zneskom Din 500.000.—. Nadalje je sklenil občni zbor izplačati za minolo poslovno leto 5% dividendo v skupnem znesku Din 1,500.000.— in 1% superdividen-do v znesku Din 2,100.000.—, skupaj 12% dividendo, tako da se bo z dnem 10. junija 1.1. začel izplačevati kupon št. 16 delnic Jadranske banke po Din 12 (dvanajst) za vsako delnico. Slednjič je občni zbor sklenil, povišati akcijsko glavnico, ki je doslej znašala Din 30,000.000.—, na znesek Din 100,000.000.—. Upravni odbor je bil pooblaščen, da izvede sklenjeno povišanje stopnjema v ugodnem trenutku. —< Iz bilance je razvidno, da je pri Jadranski banki naloženega tujega denarja za skupaj Din 450,522.943.02 in da je celokupni promet Jadranske banke v preteklem letu znašal Din 30 milijard in 79,591.930.78, sam promet na bančnih blagajnah pa Din 3 milijardo in 439,555.073.94. Likvidna sredstva banke z 31. decembrom 1921 so znašala Din 252.882.373.44. g Ljubljanski veliki semenj ie t*. dal pravkar prvo številko svojega »Vest-nika«, ki se te dni razpošilja vsem sejm- S fra ti 5. skemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno »Vestnika« ne prejel, naj to izvoli potoni dopisnice javiti sejmskemu uradu, ki mu bo takoj dragevolje poslal estnik«, ki vsebuje poleg raznih informacij tudi aktualne članke in je okrašen z lepimi slikami. — Ker je začelo prostora na starem sejmišču že primanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave, in vse one, ki se nameravajo še prijaviti, naj čimprej vpošljejo prijavnice, ker se bo v doglednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Dommeva sejmske uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in so se na novem delu sejmišča planacijska in kanalizacijska dela že pričela. Celo sejmišče bo letos obsegalo preko 50.000 m5. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejem sigurno v določenem roku otvorjen. Pri tem pa naj upravo podpirajo vsi zainteresirani krogi na ta način, da se čimprejc prijavijo. Kdor še nima prijavnice, naj io takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljub-lja na, Gosposvetska cesta, telefon inter-urb. 140. g Ljubljanski trg. Tržni promet je živahen, blaga ne primanjkuje. Kvaliteta mesa se je dvignila. Goveje meso I. vrste 68 do 70 K, druge vrste 44 do 52 K kilogram, teletina 60 K, svinjsko meso I. vrste 86 do 90 K, druge vrste 80 do 86 K, trebušna slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 K, šunka 100 do 120 K kilogram, prekajeno meso prve vrste 90 K, druge vrste 80 K, koštrun 36 K, jagnje 56 K, kozličevina 60 K. — Mesni izdelki: kilogram krakovskih klobas 112 K, debre-cinskih 112 K, hrenovke, safalade in posebne klobase 100 K, polprekajene kranjske 130 K, suhe 180 K. Perutnina: majhen piščanec 50 K, kokoš 80 do 110 K, petelin 80 do 90 K, raca 120 do 180 K, domači zajci 20 do 35 K. — Mleko 10 do 11 K liter, surovo maslo 160 K, čajno maslo 200 K; jajce 3.50 do 4 K komad. _ Glede sadja se je letos zopet pričel uvoz iz Italije, kar silno neugodno vpliva na cene. Trgovina s sadjem naj se orientira na domače produ-cente in rajše zakasni sezono različnega blaga za en ali dva tedna; Jugoslavija krije lahko sama vse potrebe z malimi izjemami. Uvožene češnje se plačujejo v nadrobni prodaji 36 do 40 K kilogram. — Špecerija: kava Portoriko 208 K, Santos 116 K, Rio 102 K, kristalni sladkor 62 K, v kockah 64 K, riž I. vrste 38 K, II. vrst- 26 K, namizno olje 96 K liter, jedilno 84 K, cel poper 88 K, zmlet 96 K, paprika tretje vrste 85 K, sladka paprika 160 K, testenine prve vrste 44 K, druge vrste 40 K. — Moka št. 0 25 K, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka prve vrste 34 K, druge vrste 26 K, oves 13.50 K, koruza 12 K, fižol ribničan 14.50 K, prepeličar 17.50 K, leča 44 K. — Cene zelenjavi niso primerne, ker manjka trgu izdatne konkurence. Trg za divjačino in ribe je neznaten, ker ni organizirana dobava blaga. g Morski paroplovni red ob naši obali. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je prejela od Pomorske oblasti v Bakru vozni red vseh rednih parobrodarskih prog v našem Primorju, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. g Kako se kupičijo milijoni. G. A. Froh-lich sin, predilnica, delniška družba v Pragi je imela te dni občni zbor. Podjetje izkazuje za minulo leto 6,965.646 čK dobička. — Da so dobili delničarji obile dividende in super-dividende, upravni svet lepe tantieme, je timevno samo ob sebi. g Statistika konkurzov in poravnav na Češkem. Od 1, januarja t. 1. pa do 1. maja 1922. je bilo vloženih pri praškem deželnem sodišču 52 prošenj, da bi se uvedlo pogajanje za poravnavo ter 5 prošenj za konkurz. Od teh prošenj je bilo 44 ugodno rešenih, 4 prošnje so vzeli prosilci nazaj, 2 prošnji sta bili odklonjeni, a dve je sodišče odstopilo drugim oblastim. g Trgovska akademija za inozemce t Parizu. Trgovska zbornica v Parizu je osnovala pri trgovski visoki šoli v Parizu »Trgovsko akademijo za inozemce«. V akademijo se sprejemajo: 1. brez izpita, najmanj 17 letni inozem-ci, ki imajo spričevalo o dovršeni srednji šoli (zrelostno spričevalo) ali temu odgovarjajoča druga spričevala, 2. po prestanem izpitu, najmanj 17 letni inozetnei, ki ne morejo predložiti pod 1. navedena spričevala. — Tečaj traja 1 šolsko leto in je razdeljen v dve periodi: od 4. novembra do 1. marca in od 1. marca do 15. aprila. Vpisovanje se vrli od 1. junija do 15. oktobra. Podrobni podatki o šolnini in o programu poduka so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. g Trgovska zbornica ▼ Pariza je določila za akademijo letni kredit v znesku 15.000 frankov, ki bo služil za olajšanje šolskih stroškov onim dijakom, ki bodo dokazali, da nimajo na razpolago zadostnih gmotnih sredstev. BORZA. Cnrih, 3. junija. (Izv.) Berlin 1.92, New-rork 522.50, London 23.38, Pariz 47.65, Milan 27.15, Praga 10.15, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.85, Bukarešta 3.925, Varšava 0.14, Dunaj 0.045, avstrijske krone 0.0475. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Zagrebška borza v soboto, nedeljo in ponedeljek ne posluje. Belgrad, 3. junija. (Izv.) Radi binkoštnih praznikov ostane tukajšnja borza do torka za-tvoj jena. Tudi danes borza ni poslovala. Cerkveni vestnik. c Cerkvena slovesnost Marijinih družb in vernega moštva binkoštni ponedeljek se prične ob poldevetih v nunski cerkvi. Ude-ležniki naj se potrudijo, da bodo pravočasno zbrani! Cerkveni govor bo imel g. spi-ritual Cegnar, sv. mašo presv. g. knezo-skof. Popoldne ob pol treh bo božja služba v cerkvi sv. Jožefa ; govori P. rektor Kopatin. V Unionovi dvorani bodo govorili gg. P. Ramšak, prof. dr. Rozman, dr. T. Klinar, župnik Gomilšek, Fr. Umnik. Drugi, kolikor bo časa na razpolago. Pridite in pokažite svoje versko prepričanje! Za ljubljanske moške člane kongregacij, kaj-i pada tudi dijaških, je udeležba seveda obli« gatna. Na zastave nikar pozabiti! c Gg. člane kongregacije za gospoda vabim, da se udeleže zborovanj moških in mladeniških Marijinih družb, kolikor mogoče številno. — Načelnik. c Red službe božje in birmovanja V, ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih, a) Binkoštno nedelja. 1. Predpoldan: Ob poldeseti uri slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, krog polenajstih se prične delitev sv. birme. Zadnji blagoslov sv. birme se bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič krog poldvanajstih, drugič k skbpu. — 2. Popoldan: Ob poltreh slovesne večer-nice. Ob treh začetek birmovanja. Zadnji blagoslov sv. birme samo ob sklepu. Po sv. birmi slovesne litanije. — b) Binkoštni ponedeljek. Ob deseti uri slovesna sv. maša, po sv. maši, krog enajste ure, začetek birmovanja. Zadnji blagoslov k sklepu sv. birme. — Znamenje za zadnji blagoslov se bo dalo z zakristijskim zvonom. c Marijina kongregacija za može pri sv. .Tožefu nima svojega rednega shoda na binkoštni pondeljek. Zato pa je za vse člane obvezna udeležba na shodu mladeniških in moških Marijinih družb, ki se vrši ta dan v Ljubljani. Socialni vestnik. s Trboveljski rudarji v mezdnem gibanju. V petek 2. junija so se pri oddelku za socalno skrb vršila pogajanja med zastopniki rudarjev in zastopniki trboveljske družbe. Rudarji, ki imajo sedaj povprečno 100 K dnevno vštevši družinske člane, so zahtevali povišanje, ker s tem denarjem nikakor ne morejo preživljati sebe in družin. Pogajanja, ki jih je vodil rud. svetnik inž. Strgar, pa so končala brezuspešno, ker so zastopniki družbe izjavili, da se preje sploh ne pogajajo, dokler naša država ne plača družbi 36 milijonov kron dolga in ji ne dovoli zvišanja cen premogu. Drama. Nedelja, 4. junija: Peterčkove poslednje sanje. Otroška predstava. Začetek ob treh popoldne. Ponedeljek, 5. junija: Liliom. Izven. Torek, 6. junija: Zaprto. Opera. Nedelja, 4. junija: Trovntore. Izven. Ponedeljek, 5. junija: Faust, gostovanje g. Ser-geja Nikolajeviča i/. Novega Sada. Izven. Torek, 6. junija: Pevski in baletni večer kubanskih koznkor. Izven. pr Spored svečanega sinloničnega koncerta, katerega priredi v proslavo poroke Njega Veličanstva kralja Aleksandra muzika dravske divizijske oblasti; izvaja poleg celotnega vojaškega orkestra, ki je pomnožen s člani opernega orkestra, tudi še priljubljena operna pevka gdč. Zdenka Z i k o v a. Slavnostno razpoloženje vpelje nadvse veličastna poklonitvena koračnica slovečega Norvežana Griega. Takoj nato sledi mogočna sinfonična slika Smetanova »Vltava«; ki v prekrasni formi opisuje izredno lepoto in moč češke zemlje. Zatem nam zapoje gač. Zikova štiri najnovejše solospeve, in sicer enega od Laiovica, Škrjan-ca, Risto Savina in Ravnika. Na klavirju jo spremlja operni kapelnik Balatka. Nato ponovi orkester sinfonično sliko Rusa Rimskij-Korza-kova »Noč na Triglavu«, katero je z največjim uspehom izvajal na zadnjem svojem sinfonič-nem koncertu in katero je kritika zelo blagohotno sprejela. Koncert pa zaključita dva Dvo-fakova Slov. plesa iz op. 46 št. 2, ki sta poleg splošno znane številke 3 najbolj poznata in najbolj priljubljena. pr Ravnateljstvo konservatorija Glasbeno Matice v Ljubljani naznanja, da se vrši na kon-servatoriju Glasbene Matice koncem šolskega leta 19211922 državni izpit iz glasbe, in sicer za sledeče glavne predemete: petje, klavir, gosli; poleg teh še drugi k njim spadajoči stranski predmeti. Pismeni izpit se vrši ane 15. junija, ustineni-teoretični 30. junija, praktični izpit pa 1. julija t. 1. Vsi v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica 7, Poleg gojencev Glasbene Matice, ki sc pripravljajo na državni izpit, sc priglasijo lahko K državnemu izpitu tudi zunanji reflektanti. Priglasitve sprejema ravnateljstvo konservatorija Glasbene Matice do 10. t. m. Vlogi za priglas jc priložiti curriculum vitae ter vsa šolska izpričevala dotitnega. pr Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi. Za gosli s spremljevanjem klavirja priredil in harmonizi-ral Josip V e d r a 1. Pod tem naslovom je izdala »Jugoslov. Knjigarna« čedno opremljeni zvezek narodnih himen in pesmi in s to zbirko izpopolnila ta precej zanemarjeni del slovenske glasbene literature. Zbirka je deloma preprosto, deloma zanimivo harmonizirana, rabi se lahko poleg vsake violinske šole kot razvedrilo, pristopna pa je učencem, ki se pridno in vztrajno uče vsaj že pol leta gosli. Prepričani smo, da bo naša glasbo goječa mladina z veseljem segla po tej zbirki, da se nekoliko razvedri po kakih suhoparnih tehničnih vajah. Iz teh vzrokov zbirko toplo priporočamo. — Spremljevanje klavirja velja 30 Din., posamezni glasovi za gosli po 10 Din. — Muzički. Orlovski vestnik. Za binkoštni ponedeljek napovedani sestanek vseh predsednikov in načelnikov ljub- Sinskega okrožja ter okoliških okrožij (Št. Vid, . M. rolje, Vrhnika, Kamnik) se za nedoločen čas preloži. — Predsednik O. P. Odsekom ljubljanskega okrožja. Prosimo br. odseke in krožke, da v torek dne 6. junija zvečer pri odhodu vvestfalskih Slovencev v istem obsegu sodelujejo, kakor pri sprejemu. — Predsednik okrožja. Dekliški večer šentpeterskih Orlic je v torek dne 6. t. m. ob 8. uri v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Pridite, da se pogovorimo radi izleta) Šentpeterski Orel ima fantovski večer v torek 6. t. m. ob 8. uri v navadnih prostorih. Ker so nujne zadeve na programu, pridite zanesljivo vsi! Mladinska igra »K mamici!«, ki je bila naznanjena v založbi »Orliča« je izšla. Ima zelo lepo in bogato vsebino, prizore polne živahne pestrosti, da mora vzgajati že na papirju, kaj šele na odru, Spisal to ie Slavko Savinšek, znani »Orličev« pesnik. Pri vsem obilnem aparatu ni težko vprizorljiva, zato se bo gotovo Poziv Čiščenje, s katerim se je začelo pred javnostjo, je treba pred javnostjo nadaljevati in dovršiti. V svojem poročilu na občnem zboru Jadranske banke dne 27. maja t 1. sem izjavil doslovno: >Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da je bil del dobička iz kupčije s svincem namenjen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, kar v ostalem potrjuje tudi izrecna izjava blagajnika pokrajinske organizacije demokratske stranke. Dognano pa. je, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava, k čemur sta jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik Preiskujoč razne kupčije, sem naletel med drugim na dva računa pod fiktivnimi imeni: »Ivan (Jovan) Markovič« in »I. Lavrič — Vrlinika«. Iz teh računov je bilo dvignjeno skupaj SHSK 3,187.515-20. Znano mi je, da je v Trstu članom upravnega sveta Jadranske banke priobčil g. Praprotnik, da je Jadranska banka vsled vpliva dr. Žerjava dobila kupčijo s svincem, pri kateri bi pač banka morala imeti velik zaslužek, in da je dr. Žerjav izrazil željo, da se za to stavi demokratski stranki na dispozicijo denarna podpora, nakar se je določil znesek od K 1,100.000-— za Jugoslovensko demokratsko stranko. Toda iz knjig zavoda ni razvidno, da bi bila uprava zavoda odobrila v to svrho kredit od cca K 3,000.000-— komurkoli, pa tudi ne pod navedenimi fiktivnimi imeni. Tudi so člani upravnega sveta izjavili, da jim o teh računih ni absolutno ničesar znanega. Znano mi je nadalje, da so tudi predsedništvu in blagajniku pokrajinske organizacije demokratske stranke v Ljubljani bili ti računi, kakor tudi dviganje denarja, nepoznani. Konstatiram pa, da so doli navedeni gospodje, za katere so dvigali denar tudi njihovi nastavljenci, ožji pristaši politek dr. Žerjava, takozvani »mladini«, kakor je to navedeno v mojem citiranem poročilu od :7. maja t. 1. Iz konta I. Markovič so dvigali: s čekom št. 13801 od 4. 1. 1920 K 16.000 < « 13802 « 5. 1. 1920 K 3.000-— « 13803 < 9. 1. 1920 K 1.000— < « < 13804 « 12. 1. 1920 K 50.000— « « 13805 « 12. 1. 1920 K 100.000— < « « 13806 16. 1. 1920 K 50.000— ntt»ona ir-L-ma Jadran — Ilirii3 e r m e s r e z.— Ilirija I 5. t. m.: Ilirija — M fin »i »M \ I n ir a n I 1 i •• I i _____________________ob pol 18. prvenstvena tekma Jadran — Ilirija rez. ob 16. uri, H e r m e s ob pol 15. uri. — 5. t. m.:_____ chen ob pol 18. uri, Slovan — Ilirija rez. (prvenstvena tekma) ob 16. uri. — Pred- Erodaja vstopnic v cvetličarni Wider, Šelen-urgova ulica. (K) < < « « < < * < 17802 17803 17804 17805 9. 10. 1920 K 20.000 — Anica Vivoda, 15. 10. 1920 K 40.000 — Ljudmila Krištof (šifr. Praprotnik) 30. 10. 1920 K 30.000-— brez gira (šifr. Praprotnik), 4. 11. 1920 K 10.000 — Anica Vivoda (šifr. Praprotnik), Z« vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno, kolikor določa zakon. « « C 17806 « 11. 11. 1920 K 20.000-— Birtič (šifriral Kavčnik), « « « 17807 « 12. 11. 1920 K 117.000-— Dr. Lavrenčič (šifr. Kavčnik), « < « 17808 < 17. 11. 1920 K 50.000— Dr. Pestotnik (šifr. Kavčnik), « « i 17809 « 22. 11. 1920 K 25.000— Dr. Pestotnik (šifr. Kavčnik), « « < 17810 « 26. 11. 1920 K 20.000— Ljudmila Počkaj (isti rokopis kakor Ljudmila Krištof (šifr. Kavčnik), « « « 17811 C 4. 12. 1920 K 20.284— Hudnik (šifr. Kavčnik), « *« < 17812 < 7. 12. 1920 K 49.680— Dr. Lavrenčič (šifr. Kavčnik), < « « 17813 « 16. 12. 1920 K 30.000— Hudnik, « < < 17814 « 27. 12. 1920 K 14.040— Dr. Lavreučič (šifr. Kavčnik), « « « 17815 < 8. 1. 1921 K 5.000-— I)r. Pestotnik (šifr. Kavčnik), < « « 17816 « 26. 1. 1921 K 20.000-— Zalka Korenjak (šifr. Kavčnik), « < « 17817 « 26. 2. 1921 K 50.000-— L. Sila, « « « 17818 < 12. 3. 1921 K 6.000— Zalka Korenjak (šifr. Kavčnik), « « « 17819 < 1. 4. 1921 K 11.000— Anica Vivoda (šifr. Kavčnik), < < « 17820 « 21. 4. 1921 K 60.000— Vera Pogačnik (šifr. Kavčnik), « < < 17821 « 8. 5. 1921 K 6.000-— Anica Vivoda (šifr. Kavčnik), « < « 17822 « 30. 5. 1921 K 8.000-— Zalka Korenjak (šifr. Kavčnik); « < « 17823 « 11. 6. 1921 K 50.000-— Marija (rodb. ime nečitljivo). Skupaj . . . K 962.604-— Skupaj se je torej dvignilo iz obeh kontov K 3,137.515-20! Pri pregledovanju računov od strani Jadranske banke je profesor Breznik, ki je kot zaupnik dr. Žerjava pod krivimi imeni Markovič in Lavrič vršil dispozicije in podpisoval čeke, izjavil na protokol 27. januarja 1922 v Jadranski banki pred pričami med drugim sledeče: »Od kje se je denar vlagal na ta dva konta, mi ni znano. Čegava lastnina je bil denar na obeh kontih, mi ni znano; dr. Žerjav me je l. 1920. kot svojega zaupnika prosil, naj disponiram z zneski na tekočem računu Markovič in pozneje na tekočem računa Lavrič, in sicer s manjšimi zneski po svoji preudarnosti, z drugimi pa po naročilu dr. Žerjava. Glede konta Lavrič mi je dr. Žerjav rekel, da morem disponirati do K 1,000.000-—, glede konta Markovič pa do K 2,000.000--. Dr. Žerjav mi je izjavil, da je denar do teh zneskov na razpolago v strankine svrhe. Da je bil kdo drugi upravičen disponirati na konto Markovič razen mene in kdo je bil dotični, ne vem, tudi ne poznam njegovega mi predloženega rokopisa. Vse dvige sem efektuiral samo jaz iz obeh kontov, t. j. podpisoval sem čeke samo jaz, dvigale pa so denar pri blagajni Jadranske banke z mojo vednostjo različne osebe, v kaiero svrho se je denar pač nakazal. Iz katerih virov je bil končni debet-saldo krit, in sicer na kontu Markovič dne 13. junija 1921, na kontu Lavrič pa 15. junija 1921, to meni ni znano.« Konstatiral sem nadalje, da so bili navedeni računi alimentirani deloma z denarjem, ki je imel pripasti Propagandnemu fondu za Koroško, deloma z denarjem, odvzetim Jadranski banki na nepravilen in prikrit način, in sicer nekaj dni preden sem suspendiral generalnega ravnatelja g. Praprotnika. Čudno se mi zdi, da so: poslanci, profesorji, učenjaki, visoki funkcionarji (§ 104. s. k. z.) — sam izbran cvet »mladinske« inteligence — mogli disponirati s tako velikimi zneski in da se pri tem niti niso vprašali, kdo da je denar, s kako pravico in od kod denar prihaja. Čudno se mi tudi zdi, zakaj se z denarjem disponira pod krivimi imeni, če je ta denar bil namenjen demokratski stranki in zakaj se je to zamolčalo predsedništvu in blagajniku stranke, ki so morali zvedeti šele sedaj iz mojega poročila marsikaj, kar se je dogajalo in se dogaja v demokratski stranki. Iz dokumentov, ki so še v banki, ne morem natančno razvideti, v katere svrhe se je denar porabil. Čudno to ni, ker so sedanji generalni ravnatelj Slavenske banke v Zagrebu in sedanji namestnik generalnega ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik kot upravitelji Jadranske banke odnesli in uničili na razne načine dokumente in knjige zavoda. Tako je n. pr. g. Praprotnik v noči od 24. na 25. junija lanskega leta, in sicer med polnočjo in 2. uro po polnoči vlomil v mojo zaklenjeno pisalno mizo v moji pisarni v Jadranski banki in odnesel iz nje dokumente, kar mi je moral priznati pred člani upravnega sveta Jadranske banke, in kar me je prisililo, da sem dal izmenjati ključavnice na vratih in blagajnah zavoda. Dokumenti so bili odneseni v hišo na vogalu Vegove ulice in Kongresnega trga v Ljubljani. »Mladini« pripovedujejo, da se je ta denar, za katerega ni vedel niti predsednik niti blagajnik demokratske stranke, uporabil za račun demokratske stranke v politične, kulturne in humanitarne Bvrhe. Jaz kot uradnik denarnega zavoda — in mislim, da bo topogledno vsa poštena javnost z menoj ene misli — ne morem soglašati s tem, da se sme tuj denar jemati kar tako in da se, če stvar slučajno pride v javnost, kvitira vse z medsebojno zaupnico in s pripovedovanjem, da je šlo to v nacionalne, humanitarne in politične svrhe, pa naj si bi bilo to tudi resnica. Poživljam gori navedeno gospodo, da mi javno in detajlirano izkažejo uporabo dvignjenih zneskov zato, da bom mogel ž njo urediti ta račun. LJUBLJANA, dne 3. junija 1922. č. Kamenarovič ravnatelj Jadranske banke. < v v — y -v '■v v v • neporušne kavčukove pete da čevlje. Občina MOSTE pri Ljubljani rabi enega ali vec ki so dobro izvežbani v tlakovanja s kamnom, za napravo cestnih muld. — Plača po dogovoru. 2115 PfnrtaisllfO y ipecerijl, manufak-B I UlidjClIlVd turi in želcznini dobro izurjena, sc sprejme takoj v večjo trgovino na deželi. Reflektira se na starejSo, strogo zanesljivo moč. lstotam se sprejme tudi učenka. Ponudbe je poslati na tvrdko JOSIP RUDMAN, Krška vas- - Brežice. Elektroinženjerje in trgovske uradnike išče velika delniška dražba za strojarsko in elektrotehnično industrijo v Jugoslaviji. Obširne ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod St. 12.345/2110. žagarski poslovodja nze"£ ne, želi premeniti službo. Vajen je žagarskih popravil, brušenja žag, merjenja desk, okroglega lesa in tramov stare in nove mere. — Gre tndi kot skladiščnik. Ponudbe pod Žagar na upravo Slovenca. ~ Košnjo trave ^ na svojih senožetih bo prodajal Ivan Knez lz Ljnbljane na binkoštni ponedeljek dne 5. Junija na javni dražbi. Dražba sc prične ob pol tretji ari popoldne pri Ančnikttvem kozolcu v Spodnji ŠiSki. 2111 Dna vajenca sprejme takoj vodovodni instalater JAKOB BABNIK, Ljubljana, Kapiteljska ulica št. 3. 2122 Sotpudniha-šefa Išče velika trgovina z železnino na drobno in debelo v nekem večjem mestu Jugoslavije za čim prejšnji nastop. Ozirati se moremo le na prvovrstne, v železninski stroki popolnoma verzirane moči, ki obvladujejo tndi perfektno hrvatsko-nemško korespondenco kakor tndi stenografijo. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo referenc pod šifro: »SURADNIK m—15« na »Interreklam« d. cL, Zagreb, lUca 21. Javna prostovoljna dražba raznega pohištva in drugih predmetov 3bo °S Ljubljani na Komenskega ulici štev. 26 na dvorišču. 2190 Prostor za delavnico 50—100 m«, tudi manjši, Iščem proti dobremu plačilu. Cenjene ponudbe pod šifro: »DELAVNICA« na Anončno ln reklamno dražbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 2188 Električne stroje proizvod AEG za vrtilni in enakomerni tok za pogon in luč (dinamo) 1—6 k. s. in vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodiš;: nih cenah. :::i Elektrotehnična tvrdka Karol Florjančič, Celje. BARAKA z opeko krita, 20 m dolga, 6 m široka, stoječa ob Dunajski cesti, na prodaj. — FRAN POGAČNIK, Ljnbljana, Dunajska cesta št. 36. Kosilni stroj »Cormick« v dobrem stanju, se proda po ugodni ceni. — Fr. Foltyn, Dravlje štev. 63. (113111=111-111=111=111=111 Darulfe za iiadiijssče n Rusip! I11EIIIEIIIE8I1EIIIEIIIEIII Tri stavbene parcele v Ljubljani ob cestni železnici ugodno na prodaj. Naslov in pojasnila pri Anončni in reklamni družbi Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg St. 3. 2189 Priložnost! ■ES^j.ft z 12 stanovanji, zraven še eno l»IOW poslopje za mizarsko delavnico, ki se lahko porabi tudi za kaj drugega, in lep vrt "^BC po zelo ugodni ceni vsled selitve. — Pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. 2170 Roctoufoni io dobro idoča, z rtCMdVI CSUJd, lepim senčnatim vrtom in veliko dvorano na prometnem kraju v Ljubljani se po ugodni ceni radi družinskih razmer proda. — Ponudbe pod: »RESTAVRACIJA« na Anončni zavod Drago Beseljak & drug, LJubljana, Sodna ulica St. 5. 2169 Na prodaj je srednje velik, moderno opremljen HOTEL NA BLEDU. To letovišče, ki slovi žc po svoji naravni lepoti, bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk najfinejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: L POGAČNIK, Ljubljana, Barvarska steza štev. 6. Trgovci! Trgovci! Jermena, gože za cepce, biče, prave tržaške bičevnike najboljše kakovosti v vsaki množini priporoča Anton Šinkovec starejši, Kranj 12. Fpzor strelci! V ponedeljek 5. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v restavraciji hotela UNION prijateljski sestanek udeležencev vseh treh binkoštnih športnih prireditev, t. j. razstave psov, razstave rogovja in strelske tekme. KOZA z mladičem lepa, bela, francoske pasme, na prodaj. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 2131 Z0FA s tremi fotelji ceno na prodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2132. Naprodaj več Sest tednov starih Lovci pozor! lOVSkih PSOV^^m^sakdTn v Linhartovi ulici St. 30, LJubljana. Stavbna parcela, delavnica in orodje firi^SK ništvo »Slovenca« pod Stev. 2144. !! Nekaj '! stavbenih parcel od 400 mJ naprej, če mogoče v frančiškanski župniji ali vsaj blizu iste, takoj kupim. — Cenj. podrobne ponudbe pod Stavbena parcela št. 2191« na npravniStvo »Slovenca«. Telovad. potrebščine za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka i & E. sum snstarn Blago za vozne in vagonske plahte se dobi v, vsaki izbiri pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira z izjemo torka in petka v St.Jurjuob _ juž. ž. Kupite tudi ■ njegove tri knjige III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Lo prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani. tis Hi dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica št 19. — Telefon 527. Hiša z mesarsko In pre- kajevalsko obrtjo ledenico, pripravna tudi za kako drugo večje podjetje, Je na prodaj v bližini Ljubljane. Meso se prodaja v dveh mesnicah. Pojasnila pri: A. Švajgar, Št. Vid nad LJublf. Manjšo HIŠO najraje v kapucinskem predmestju ali vsaj blizu tod, takoj kupim. Podrobne ponudbe se prosi pod »Manjša hiša 2192< na upravništvo >Slovenca«. Arhitekt in mestni stavbenik : VILJEM TREO : Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 Telel. inter. ŠL 103. Ustanov. leta 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Najstarejša slovenska PLESKARSKA IN LIČAR-SKA DELAVNICA IVAN BR1CELJ, Dunajska cesta 16 v Ljubljani se priporoča. Izvršitev ločna. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljših šivalnih strojev ,niundios Or^nal Viktorja'. Stroji šivajo naprej ln nazaj__Predvojno blago. Cene nizke. Tudi za čevljarje in krojače. Trgovcem popust. Zahtevajte cenik.— Vse potrebščine: igle olje, špulce itd.— Večletna garancijo. Za oblini obisk se priporočam JOS. ŠELOVIN - ČUDEN trgovina s srebrnino, zlatnino in urami. Ljubljana, Mestni trg št. 13. Manjše stanovanje 2 do 3 sobe s pritiklinami, mogoče v kaki novi stavbi, iščem za takoj ali vsaj kmalu. Visokost najemnine postranska stvar. Visoka nagrada ali oskrba s premogom in drvmi, dokler traja najemnina. Cenj ponudbe pod »ManjSe stanovanje 2193« na upravništvo »Slovenca«. Naprodaj so lepo izdelani * kameniti podboji * za velika vežna vrata. MATIJA KEŠE, Linhartova ulica št. 5, Ljubljana. vec na prodaj na Rimski cesti U, Ljnbljana. Otroški vozički drokolesa, šivalni stroji, pneumatika za dvokolesa, motorji in vsakovrstni deli najccncjše v veliki izberi. Cone na zahtevo. — Tovarna »Tribuna« Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1. DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI. ŠIV. STROJI, PNEUMATIKA in STROJNI DELI v veliki izberi. Sprejemajo so v popolno POPRAVO dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. —■ »TRIBUNA« Sh^C Ljubljana, Karlovska eesta 4, Zronarskn ulica 1. - PRODAJALNA: Stari trg 28. SITCiSi, pndgane, stenice, ščurki io vsa golazen mora poginiti, ako porabljato moja najbolje preizkušena in sptoino hvatjona sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim K 18, za podgane K ?0 ea aSnrko K. 26; za stenico K IS oničovaloo moljev K 10 ia 10; proti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti aiiem ori ljudeh K. 10 —: in živini K 10'--; Ea nai v obleki in oerilu K 10 in 20. proti mrčesa aa sadju in zelenJaOl proti mrs-vljiun lil in 20 K. 1'ošiljo po povzetju /.(iv a i; i u eksport H. Jun cr, Petrlnjska ul. 3. Zjgreb 30. 'irsovoeru pri veAJem odjemu popust. žeblji za čevlje, dobavi takoj tudi cele vagone C O R O N I C A Wien VIII, Albertgasse 39. VELIKA ZALOGA klobukov in slamnikov se dobi pri FRANC CERAR tovarnar v Siobu, pošta Domžale. Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIC i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Z Joga v Celju, Gosposka ulica 4. DELNIŠKA GLAVNICA: K 30.000.000-— B8H Društvo Nestl^ razpisalo je za svoje Člane v kraljevini SHS tekmo s številnimi nagradami (glej spodaj popis). NAČRT TEKME JE SLEDEČI: Vsakemu komadu znane čokolade Nestlč je priložena sličica. Vsak tekmec - nabiralec mora nabrati kompletno kolekcijo 72 raznih sličic. Ko tekmec nabere nekoliko sličic, naj zahteva od zastopstva Ncstle Belgrad, Kralja Petra ulica 28 ali Zagreb, Gundnličeva ulica 19 album, katerega mu takoj pošljejo po pošti. Album vsebuje 72 kopij sličic, kakršne so priložene vsakemu komadu čokolade, ter se sličice nalepijo na odgovarjajoča mesta in kadar se album napolni, je treba istega takoj poslati zastopstvu Nestle in to samo v Belgrad, Kralja Petra ulica 28, kjer se imena zabeležijo v naročilno knjigo v onem redu kakor prispejo. Radi kontrole je prost vpogled v knjigo tekmecu. Prvi prispeli album dobi prvo, drugi drugo nagrado in tako naprej. — Vse vrste znane švicarske čokolade Ncstle se dobe v vsaki boljši trgovini te stroke. POPIS NAGRAD: 1. Vozni listek I.razr. v spal.vozu za vožnjo tja in nazaj Belgrad-Pariz. 2. Salonska garnitura, sestoječa iz divana, dveh foteljev in Štirih stolov. 3. Bon za moSko obleko v vrednosti 2000 dinarjev. 4. Bon za žensko obleko v vrednosti 3000 dinarjev. 5. Bon za deSko obleko v vrednosti 1000 dinarjev. 6. Bon za obleko deklice v vrednosti 1000 dinarjev. 7. Šivalni stroj. 8. Marmornata pisalna garnitura za pisarno. 9. Puška »Flobert«, kaliber 6, s potrebnim Številom nabojev. 10. Gramofon s 25 ploščami. 11. Kovčeg s potovalnimi potrebščinami. 12.—75. 64 nagrad, sestavljenih iz 3 Škatlic Nestlčjeve moke, 3 škatlic kondenz. mleka, 3 škatl. Kakao-Kohler in 3 Skatl. bonbonov Kohler. 75.—175. 100 nagrad, sestavljenih lz pravih Švicarskih double- in kovinskih ur z jermeni in brez njih. 2179 SHr. 1 sa® ffilB 1 sys SRB Zdravilišče Slatina Radenci V SLATINI RADENCI, OKRAJ LJUTOMER edino zdravilišče v Jugoslaviji z naravnimi ogljično-kislimi in mineralnimi kopelji iz znamenitih radenskih slatin proti srčnim, ledvičnim (Nierenleiden), mehurčnim in drugim boleznim. Ugodni zdravilni uspehi. Zmerne cene. Sezija od 1. junija do 15. septembra 1922. DESTILERIJA D. D. prva jugoslovanska tvornica esencija za rum in likerje, eteričkih olja in etera. ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 7. — Poštni predal št. 143. Zastopana na „Zagrebačkom zbora" v industrijski palači, mesto štev. 19. ozor t ♦ Po nizki ceni se prodajo dve vogelni, najlepši hiši snonu^ mentalne stavbe v Mariboru. Ob glavni cesti, na prometnem kraju, 3 nadstropni in v prav dobrem stanju, 700 m2 zazidane ploskve, v pritličju sposobni za trgovske lokale, 17 stanovanj s 4—5 sobami, parketna tla, električna razsvetljava, plin, vodovod etc. Najboljši objekt za špekulacijo! Resni reflektanti naj blagovolijo vprašati pod »6 miljonov« na upravo tega lista. Jablonč nad Orlicam 86, Cehoslovaika. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča sc prečastltl duhovščini za dobavo vseh v to stroko »padajočih predmetov kakor j mašne plaSčo. pluvialo, dalmatlke, cerkvoue in društvene zastave, kolihe, moastrance. svečnike itd,, sohe, križeva potn v poljubni izvršitvi ln ceni. — Solidnost tvrdko jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkvocl predmeU ao carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce 4. NESKUDLA, Ljubljana, hotel „Tratnlk". Obrestuje najugodneje vloge na knjltlce kakor tudi v teko-lem računu. SLOVENSKA BAMKA MIMJHjfl1!*1 ] ' l !■■■■■■■■■■——nm—IIII I— l—l ——II— ——H CENTRALA v LJubljani v lastni (m (S) Podrulnlces N. Sad, D. Lendava, palaCI, Stritarjeva ulica itev. 9. ^ Ljutomer, ekspozitura: Vrhnika. REZERVNI ZAKLAD: K 5,000.000- Se priporola za Izvriltev vseh banCnlh poslov pod najkulant-nejlmi pogoji. : ■i Underwood pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe! «9> THE REX Co. LJUBLJANA Tel. 26S - Gradišče št. lO - Tel. 26S Opalograph razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_ Zahtevajte ponudbe I NajkrajSa in najudobnejša vožnja v Hmeriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavenska banka d. d. v Zagrebu. VOZNE LISTKE in tozadevna pojasnila daje: Ivan Kraker, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. BHOBSEIIIB« Ako še niste, pošljite naročnino! NajboljSi so pravi AMERIKANSKI in angleški SINGER-šivalni stroji Slnger-lgle ln nadomestni deli LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA Singer-olje sukanec svila itd. PRODAJA NA OBROKE TisoCi ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči | * JJ' kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, glave, kot douatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako je priljubljen kot krepko, blago delujoče in vrio prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanji Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica ... 72 K. Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 Spec. steklenice 300 K 24 . . 8 „ . 570 , 36 . . 12 . . 800 . poštnine prosto na Vašo pošto. Kdor pošlje denar naprej, dobi še popust v naravi. OobI se tudi: Eiza obiiZ za nurja očesa 8 In 12 K; Eiza mentolnl Crlnik 16 K; Eiza posipalni praSek U K pristno Elsa ribje oi|e 80 II; Elsa vodu za usta 48 K, Elsa kolnnsliu voda 6j K; Elsa Sumski miriš hO K; (Jlycerin 1(> in 60 K. Lysol, Liisotorm 48 K; kineSki Caj 't K; Elsa mrCesni praSek 201C: strup za podgane iu miSi po la in iOK. EUGEN V. FELLER, lekarnar Slabiča donja, Eisatrg 134, Hrvatsko. 118 prodam večjo množino 16 Ilsi^-rv v^. po zelo nizki ceni od 50—90 cm dolge. S»an Saonik, Hraiij. i - SInger-šivalni stroji Bourne & Co S*ew York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: LJUBLJANA, SELEMBURGOVU UL.C& 3, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. PRODA SE več novih pisalnih strojev »Ornega« Ogleda se pri iirmi Žargi & Ko., Ljubljana, Martinova cesta št. 15. 2107 •pTAMl __-PILIF , jant.CerneT^' V LJUBLJANA Forster........20 Assmann & Stockder . . 20 H. Lanz................25 38 Clayton-5huttlo\vort . . 25 40 R. WolI................27 44 II. Lanz................3045 H. Lanz........3545 R. Wolf................40 55 R. VVolf........50|70 Parne lokemobiia: 30 PS Garrett Smith 30 „ H. Lanz . . 50|70 PS . . 60,80 „ Badenia..............601100 „ Erste Briinner .... 80| 120 „ Schlick Nicholson . . 90:130 „ R. Wolf..............100:125 „ Erste Briinner .... 100 120 „ R. VVolf.......120jl50 „ H. Lanz..............220 300 „ 10 kompletnih mlatitoEh garnitur na par«. ILokosnobilne kotile: R. Wolf............. 25 m3 vozeč VViltielmsbutte......... 40 „ „ Walther & Co..........100 „ Sesalne naprave: Deutz......... . . 50 PS Koln-Ehrenteld..........50 „ Koin-Ehrenfeld..... 60 „ Deutz.......... 70 „ Korting......... 80 „ M. a N..........100 „ Koln-Ehrenfeld.....120 „ KSrting .........15 PS Hock...........20 „ Bickendorf........25 „ Ilille...........30 „ Tianzl & Co........35 „ Deutz...........35 „ Hille...........45 „ Motorle na bencin: Osers & Bauer......20 PS Benz...........36 PS Deutz...........25 „ Korting .........40 „ Benz...........30 „ Deuts...........60 „ BieseEmotorJe: Deutz...........25 PS Augsburg........100 PS Augsburg.........35 „ Sulzer (Schiffdiesel) . . . 100 „ Hille...........60 „ Leobersdorfer......160 ,, Carrel Frčres •.....80 „ Augsburg........420 „ dobavi takoj z jamstvom za obratno sposobnost tov&rna strofev J. GossSosiyf, Wien VII, Stiftgasse 7. - Tel. 34270. - Tovarna: Miidiing boi Wien. m Zadruina gospodarska banka d. d. ¥ Ljubljani. riat suljskripcljo IV. emisija delnic Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani II. redni občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani je sklenil, povišati delniško glavnico od K 24;ooo.ooo*— do K 48,ooo.ooo-~ z izdajo 60.000 novih delnic po K 4oo - norn. vrednosti pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za vsako staro delnico eno novo po ceni K 520'- 2.) Neoptirane delnice dodeli upravni svet novim delničarjem po kurzu K 580"— za komad. 3.) Subskripcija se začne 22. maja 1922 in se konča 14. junija 1922. Nove delnice so deležne dobička za drugo polletje leta 1922. 4.) Opcija oziroma subskripcija se izvrši: pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, » , , „ „ podružnica Djakovo, . * Maribor, Sarajevo, n a ■ „ a m o Split, . • n „ > Sombor, v „ >i M » Sibenik, „ „ „ „ „ „ ekspozitura Bled. ,, „ Sveopče zanatlijske banke d. d. v Zagrebu, „ „ „ „ „ „ podružnica Karlovac, „ „ Gospodarske, banke d. d. v Novem Sadu. 5.) Protivrednost podpisanih delnic se vplača takoj pri subskripciji. Ljubljana, dne 18. maja 1922. m ^ Upravni svet. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani, jugoslovanska tiskarna v Uubljaoi.