V središču Podravje • Zakaj morajo kmetje trpeti na račun drugih? O Strani 6 in 7 v Šport Poli maraton • Lepo vreme, druženje in kulinarika pritegnili več kot 5000 kolesarjev O Stran 17 V i Štajerski Ptuj, torek, 5. junija 2018 Letnik LXXI • št. 43 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Politika Ormož • Gimnazija ostaja, novega programa ne bo O Stran 6 V središču Ptuj • Obnova stopnic pred DURS v teku O Stran 7 Podjetništvo Podravje • Širec ostaja na čelu Komunalnega podjetja O Stran 8 Kronika Kidričevo • Zakaj se občani ne počutijo več varno O Stran 24 Podravje Kidričevo • V Starošincah bodo postavili glamping O Stran 4 v Šport Šport • Ne bi smelo biti tako, da odločajo sodniki ... O Stran 13 Slovenija • Parlamentarne volitve 2018 Pirova zmaga za SDS Volivci in volivke so na parlamentarnih volitvah 2018 največ glasov (25 %) zaupali Slovenski demokratski stranki. Kot je že pred volitvami napovedal predsednik države Borut Pahor, bo mandat za sestavo vlade najprej zaupal relativnemu zmagovalcu volitev, torej Janezu Janši, a pred prvakom stranke je glede na volilni izid težka naloga. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • So direktorico bolnišnice izbirali po svoji vesti ali po naročilu? o Strani 2 in 3 Podravje • Dravska voda onesnažena s fekalijami o Strani 6 in 7 Ormož • Grozeč plaz od vikenda oddaljen le tri metre o Stran 24 www.tednik.si A_______ TEDNIK CAKAVAS NAGRADA 2 Štajerski Podjetništvo torek • 5. junija 2018 Ptuj • Čigave interese in mnenja zastopajo člani sveta zavoda So direktorico bolnišnice izbirali Že v torek., po večurni seji sveta zavoda, je bilo jasno, da bo imenovanje nove direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta njihovi volji. Tudi vodstvo Mestne občine Ptuj z glasovanjem svojega predstavnika ni niti približno zadovoljno. Izbira Anice Užmah za direktorico SB Ptuj je sprožila plaz odzivov. Ti se ne nanašajo na njene kompeten-ce ali njo osebno, je pa jasno, da so številni pričakovali, da bo direktorski stolček zasedel nekdo iz našega okolja; najpogosteje se je omenjal njen protikandidat Teodor Pevec. Med šestimi prijavljenimi kandidati sta namreč ravno Pevec in Užmaho-va prišla v ožji izbor. Od skupaj sedmih članov sveta zavoda je kar pet glasov prejela Užmahova, Pevec le dva. Zanj sta glasovala Sonja Žibrat in predsednik sveta zavoda Bojan Pahor. Vsi preostali člani naj bi podprli Užmahovo. Odločitev treh (Barbara Tiselj, Elda Senčarja že pred sejo begala Kumrova skrivnostnost o imenih Da gre za politično odločitev, je med drugim prepričan tudi ptujski župan Miran Senčar: „Predvidevali smo, da bo Kumer zastopal interese občine, zato smo pričakovali, da se bo posvetoval z mestnim svetom. Tako bi vsaj vedel, koga si želimo za direktorja. V okviru KVIAZ-a smo imeli neformalne sestanke. Tam je Kumer izrekel nekatere stvari, ki jim ne verjamem. Izjavil je, da ne pozna kandidatke, izkazalo pa seje, daje bila na listi SMC." Ob tem Senčar še dodaja, daje bil Kumer sumljivo oz. preveč skrivnosten, še preden so bili znani kandidati za direktorje. „Ni želel razkriti imen, in če jih ne poznamo, ne moremo soodločati o primernosti. Če je to njegova pravica in ali je to prav, naj sam presodi. Sam sem za transparentnost. To je pomembna javna funkcija, zato, če se prijaviš, se tudi moraš razkriti!" Gregorič Rogelj in Daniela Štumber-ger), ki niso iz našega okolja, ne preseneča. Je pa prah dvignilo glasovanje Branka Kumra, predstavnika MO Ptuj, in Simone Obran, predstavnice zaposlenih v SB Ptuj. Čeprav je jasno, da svoj glas lahko namenita kateremu koli kandidatu, bi seveda ob tem morala prisluhniti tudi tistim, ki so ju izbrali za svoja predstavnika. A sodeč po odzivih ni bilo tako. Sindikati: »Gre za politično kadrovanje, podobno kot v Ormožu in Celju!« Kar štirje sindikati, ki delujejo v ptujski bolnišnici, so na nogah. Pismo, v katerem očitajo, da gre za politično kadrovanje, so naslovili na skorajda vse medije v državi, pa tudi na predsednika vlade RS Mira Cerar-ja. „Predstavniki sindikatov v SB Ptuj in preostali zaposleni se z izborom ne strinjamo, saj menimo, da gre za čisto politično kadrovanje. Tak izhod glasovanja ni prvi v zadnjem času, ampak se je na enak način situacija razpletla tudi v SB Celje in PB Ormož. V zadnjih letih je bila bolnišnica Ptuj s strani ustanovitelja vedno zapostavljena in neenakopravno obravnavana v primerjavi z drugimi splošnimi bolnišnicami. Bolnišnica Ptuj je najbolj podcenjena izmed vseh regionalnih bolnišnic, v njej je bilo izvedenih najmanj investicij in je edina slovenska regionalna bolnišnica, kjer so lokalno prebivalstvo in zaposleni v SB Ptuj zbirali finančna sredstva za Urgentni center. Zaposleni v SB Ptuj smo prepričani, da ptu-jsko-ormoška regija potrebuje regijsko bolnišnico, ki bo nudila kakovostno oskrbo prebivalcem in bo hkrati zmogla opraviti vse več zdravstvenih storitev, ki jih naš okoliš potrebuje. Zato smo prepričani, da je v tem trenutku treba izbrati za direktorja SB Ptuj takega človeka, ki razume in pozna problematiko omenjene regije in je hkrati sposoben izvesti potrebne sanacijske ukrepe, pred katerimi bolnišnica stoji," je navedeno v omenjenem dopisu, pod katerim so podpisani predstavniki štirih sindikatov: Borut Kostanjevec, (zaupnik sindikata Fides), Ana Gašperič (Sindikat in socialnega varstva), Uroš Šoštarič (Sindikat sevalcev Slovenije - PER- Simona Obran, predstavnica zaposlenih v svetu zavoda, pa na očitke ni želela odgovarjati. GAM) in Mojca Završnik (Sindikat SILMES-PERGAM). Ob koncu so zapisali, daje bilo njihovo mnenje predstavljeno predsedniku Sveta zavoda Bojanu Pahorju in izvoljeni predstavnici zaposlenih SB Ptuj v svetu zavoda Simoni Obran. „Vendar se kljub temu naše stališče ni upoštevalo. Menimo, da je glas zaposlenih pomemben glas, ki mora imeti pri končni odločitvi svojo težo," so jasno zapisali. Obranova se je zavila v molk Seveda smo o tem, zakaj se je tako odločila in podprla ravno Už-mahovo, kljub očitno drugačnim že- Foto: CG Slovenija • Parlamentarne volitve 2018 Pirova zmaga za Slovensko demokratsko Volivci in volivke so na parlamentarnih volitvah 2018 največ glasov (25 %) zaupali Slovenski demokratski stranki. Kot je že pred rut Pahor, bo mandat za sestavo vlade najprej zaupal relativnemu zmagovalcu volitev, to je Janez Janša, a pred prvakom stranke Kandidatna lista Število mandatov/ Odstotek SDS 25 24,96 % LMŠ 13 1 2,66 % O SD 10 9,92 % • SMC 10 9,75 % • LEVICA 9 9,29 % • NSi 7 7,13 % O STRANKA AB 5 5,12 % O DeSUS 5 4,91 % • SNS 4,20 % NARODNI SKUPNOSTI 2 V nedeljo je imelo 1.714.676 volilnih upravičencev možnost, da izbere novo sestavo državnega zbora za prihodnji štiriletni mandat. Svojo volilno pravico je letos izkoristila polovica državljanov in državljank. Volivci so lahko tokrat izbirali med 1636 kandidati za 90 poslanskih mest, od tega je 1631 kandidatov za 88 poslancev, ki se volijo na splošnih volitvah, ter pet kandidatov za dve mesti poslancev narodnih skupnosti. Presenečenje letošnjih volitev vsekakor je, da presenečenja ni, namreč vse zadnje javnomnenj-ske raziskave so kazala ne gladko zmago SDS in na drugo mesto Liste Marjana Šarca. Po preštetih 99,98 % glasovnicah in z 51,97 % udeležbo na volitvah so se potrdile napovedi. V državni zbor pa se je letos uvrstilo rekordnih devet strank. Poleg SDS še LMŠ, SD, SMC, Levica, NSi, Stranka Alenke Bratušek, DeSUS, velika povratnica je SNS Zmaga Jelinčiča. Pred mandatarjem je težka naloga Ko bo dokončno znano, kakšna bo sestava osmega sklica državne- ga zbora, se bo ta sestal na ustanovni seji, ki jo bo sklical predsednik republike. Po neuradnih podatkih naj bi se novoizvoljeni poslanci na ustanovni seji sestali 22. ali 23. junija. Predsednik države mora najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. Pahorje sicer že večkrat napovedal, da bo prvo priložnost za sestavo nove vlade dobil relativni zmagovalec volitev, torej Janez Janša. Ta pa bo imel pri sestavi koalicije nemalo težav. Kar nekaj strank - LMŠ, SD, SMC, Levica, Stranka Alenke Bratušek in DeSUS - je namreč že pred volitvami napovedalo, da ne nameravajo v koalicijo s SDS, to napoved pa so ponovili tudi po zaprtju volišč. Tako se zdi, da je SDS na desni strani političnega pola osamljeni jezdec na tokratnih volitvah. Za večino v državnem zboru mora zbrati 46 glasov, sam jih ima 25, stranka NSi sedem ter stranka SNS, ki je izrazila željo po koalicijskem sodelovanju, štiri, skupaj torej 36. Je pa prvak zmagovalne stranke SDS, ki bo tokrat imel tretjič priložnost sestaviti vlado, napovedal, da bo k sodelo- torek • 5. junija 2018 V središču Štajerski 3 po svoji vesti ali po naročilu? Potrča Ptuj dvignilo veliko prahu. Sindikati v bolnišnici so na nogah, saj naj bi predstavnica zaposlenih glasovala proti ljam zaposlenih, ki jih zastopa, želeli govoriti tudi z Obranovo. Zavila se je v molk in na novinarska vprašanja ni bila pripravljena odgovarjati. Svoje odločitve ni hotela pojasniti, rekoč, da o tej temi ne želi dajati nobenih informacij. Foto: CG Branko Kumer zanika, da bi šlo za politično odločitev. Kumer trdi: »Odločilna stroka« Čeprav gre za izjemno pomembno odločitev, ki nedvomno zadeva celotno ptujsko občino, pa se je tudi Branko Kumer odločil samostojno, brez posveta z vodstvom občine. Tega, ali gre za politično odločitev, saj sta oba z Užmahovo člana stranke SMC, ni komentiral, češ da gre za konstrukt. Kumer sicer trdi, da je v postopku imenovanja direktorja sledil izključno in samo strokovni usposobljenosti kandidatov ter zahtev, ki jih je od njih pričakoval: „Prepričan sem, da zavod potrebuje dobrega poslovnega direktorja, ki bo skupaj s strokovnim vodjem hkrati uresničeval ukrepe sanacijskega programa, investicije UC Ptuj, pogajanja za dvig priznane cene storitve in vzpostavitve uspešnega tekočega poslovanja vseh oddelkov bolnišnice. Da bo lahko poslovni direktor uresničil te zahteve, pa mora poznati področje zdravstva, normativne ureditve področja in sposobnosti vodenja. Ob prebiranju programov in osebni predstavitvi kandidatov sem spremljal odgovore izključno na omenjena pričakovanja. Končna odločitev je bila izključno posledica kriterijev, vse drugo so zgolj konstrukti." Prepričan je, da bo Užmahovi uspelo zastavljene in predstavljene cilje uresničiti v tem mandatu. Levanič upa, da za bolnišnico to ne bo usodno Očitno tudi še aktualni v. d. direktorja SB Ptuj Andrej Levanič ni zado- voljen z razpletom dogodkov. Sam je večkrat opozarjal in izpostavljal bojazen, da bi prste pri imenovanju lahko imela politika in tudi po imenovanju pravi, da njenega vpliva na izbor novega direktorja ni možno zanikati. Izbrane kandidatke ne pozna, pravi pa: »Nedvomno je uspela prepričati tudi dva od štirih članov sveta zavoda, ki izhajata iz našega okolja. In to ob tem, da je to ponudilo kandidata, ki preko 20 let deluje v bolnišničnem zdravstvu, ima več kot 10-letne izkušnje vodenja največjega in najkompleksnejšega oddelka, opravljen doktorat iz ekonomije in je brez eksistenčne potrebe po pridobitvi te službe. Po neuradnih informacijah je kot poznavalec slovenskega zdravstva tudi edini predstavil res jasno vizijo razvoja naše bolnišnice. Kako in s čim je izbrana kandidatka prepričala večino članov sveta zavoda, bomo, upam, izvedeli kmalu. Upam, da ne z uličnimi argumentacijami: 'Ker ni naš? Ker je zaslužkar--zdravnik? Ker poslovodni delavec ne more in ne sme biti zdravnik?'," še dodaja Levanič. Aktualno dogajanje pa je po njegovem mnenju ponoven izraz nee- notnost in nepredvidljivost izbranih lokalnih predstavnikov, kar je tudi iz preteklosti eden glavnih razlogov za težave SB Ptuj. „Upam, da to za SB Ptuj ne bo usodno." Dženana Kmetec Teodor Pevec: velika odgovornost sveta zavoda Kandidat za direktorja SB Ptuj, prim. dr. asist., Teodor Pevec, dr. med., spec. splošne kirurgije in travmatologije, pravi, da je že ob kandidaturi vedel, da bi bilo izvolitev težko doseči: „Na sami predstavitvi so bili člani sveta zavoda zelo zadovoljni, še najbolj tisti, ki so kasneje verjetno glasovali za drugo kandidatko. Kot zdravnik se ukvarjam z ekonomiko v zdravstvu. Sem edini slovenski zdravnik, kije doktor poslovnih ved in objavljam v najzahtevnejših ekonomskih revijah, zato z začudenjem sprejemam formulacijo o ekonomski neustreznosti. Številne slovenske bolnišnice vodijo zdravniki in tudi večino najuspešnejših svetovnih bolnišnic. Bolnišnica ustvarja in prodaja predvsem zdravstvene storitve, zato marginalizacija nosilcev dejavnosti ni najbolj koristna. Novemu vodstvu predvsem kot potencialni bolnik želim kakovostno delo. Svet zavoda ima resnično veliko odgovornost tako do skoraj 500 zaposlenih in recimo 100.000 prebivalcev, ki iščejo pomoč v tej ustanovi." Množična podpora v ustanovi in lokalni skupnosti ga zelo veseli. Zakaj predstavnika zaposlenih in občine nista glasovala zanj, pa zanj ostaja uganka. Priznava pa, da bi bilo ob takih razmerjih v svetu zavoda zagotavljanje njegovega edinega cilja, uspešne regionalne bolnišnice z urgentnim centrom, zelo težko, če ne nemogoče. „Tako po človeški plati z rezultatom nisem nezadovoljen," je še sklenil Pevec. Foto: CG stranko volitvami napovedal predsednik države Boje glede na volilni izid težka naloga. vanju povabil vse stranke, ki so se prebile v državni zbor. Dodal je, da so vrata stranke za pogovore in koalicijo odprta kot vedno, ko je SDS sestavljala vlado. »V naših koalicijah in vladah so vedno sodelovali tisti, ki so bili pripravljeni delati za dobro Slovenije.« Sarec Janši zaprl vrata? A na koalicijo z drugouvrščenim Marjanom Šarcem očitno ne more računati. Ta je že pred volitvami napovedal, da z Janšo ne bo šel v vlado, v nedeljo je to obljubo le še potrdil. »Če bomo klic prejeli, kavo spiti ni problem, povedali pa bomo tisto, kar smo že večkrat povedali,« je dejal. Trenutni kamniški župan je Janši sicer zaželel srečo, pričakuje pa, da bo vlado sestavljala njegova lista. Vendar lahke naloge za sestavo vlade ne bo imel niti Marjan Šareč. Namreč k sodelovanju bi moral povabiti še najmanj tri stranke. Tretja možnost pa je, da nekatere stranke svoja stališča o nepovezovanju ne uresničijo ter nastopijo skupaj. Tudi predsednik SD Dejan Židan je nakazal, da ne bo šel v koalicijo z Janšo, je pa vesel visoke podpore. Nad rezultatom ni razočaran niti dosedanji premier Miro Cerar, čeprav je stranka SMC pred štirimi leti prejela 34,5-od-stotno podporo, tokrat pa jo je obkrožilo dobrih devet odstotkov volivcev. Rezultat izpred štirih let je izboljšala tudi strank NSi, ta bo v novem mandatu štela sedem poslancev. Sicer pa je predsednik stranke Matej Tonin napovedal, da se bodo odzvali na vsako povabilo, pripravljeni pa so sodelovati z vsemi, kjer bodo lahko uresničili ključne točke svojega programa. Z doseženim na volitvah je zadovoljna Alenka Bratušek. Osmoljenec tokratnih volitev je stranka DeSuS in njen predsednik Karl Erjavec. Stranki se je z manj kot petodstotno podporo uspelo uvrstiti na predzadnje mesto med strankami, ki so prestopile parlamentarni prag, medtem ko Erjavec sploh ni prišel v DZ. ■ II V« V V III 1,1 Jelinčič zeli biti kulturni minister Velik preboj je po sedmih letih uspel SNS in njenemu predsedniku Jelinčiču. Po njegovem mnenju so ljudje ugotovili, da SNS manjka, ker ni nikogar, ki bi pral možgane tako levim kot desnim, da so v miru lahko sedem let kradli in pravzaprav pokradli skoraj vse v Sloveniji. Glede sodelovanja v koaliciji pa je dejal: »Počakajmo na jutri, pa na pojutrišnjem.« Povedal je še, da je pripravljen iti v vlado, upa pa, da bo minister za kulturo. Mojca Vtič Ormožani štiri leta brez poslanca, sedaj imajo tri I Volilni okraj 1 Ime I Stranka I Odstotek glasov 1 Volilni okraj Lenart Franc Breznik SDS 35 % Volilni okraj Ormož Aljaž Kovačič LMŠ 13 % Volilni okraj Ormož Mojca Žnidarič SMC 11 % Volilni okraj Ormož Jani Ivanuša SNS 10 % Volilni okraj Ptuj 1 Jožef Lenart SDS 31 % Volilni okraj Ptuj 2 Boštjan Koražija Levica 9 % Volilni okraj Ptuj 3 Suzana Lep Šimenko SDS 35 % Volilni okraj Slov. Bistrica Karmen Furman SDS 30 % Volilni okraj Ljutomer Franc Jurša DeSus 10 % Aljaž Kovačič, LMŠ: »Pozitivno sem presenečen in vesel, da so mi občani zaupali ta izziv. Vse bom naredil, kar je v moji moči, da bom to zaupanje upravičil. Prizadeval si bom, da začne parlament služiti državljanom, da sprejema zakone, ki bodo jasni in pisani za ljudi, da debirokratiziramo življenje posameznikov. Ob tem pa se bom zavzemal za lokalno okolje ter za mlade, da bodo imeli možnost ustvariti si družino in dom. Seveda to ne bo mogoče brez dobrega gospodarstva, kmetijstva in turizma, torej dobro plačanih služb. Država mora pri tem odigrati svojo vlogo. Spodbujal bom tudi sodelovanje lokalne skupnosti in državne ravni, namreč Slovenija ni samo Ljubljana. Naj se vsi kraji obravnavajo enakovredno, pri tem pa naj se upoštevajo njihove specifike.« Boštjan Koražija, Levica: »Občutki so čudoviti, resnično se zahvaljujem vsem, ki so mi zaupali, to zaupanje bom z veseljem izpolnil. Kot poslanec bom deloval povezovalno, vselej z mislijo na potrebe ljudi, še zlasti socialno najbolj ogroženih. Med kampanjo v mestu in okolici sem izvedel za veliko težav, izpostavljenih je bilo obilo problematik. Na Ptujskem moramo stopiti skupaj s civilno družbo, prisluhniti problemom ljudi in okolja ter regijo postaviti nazaj na noge.« Jani Ivanuša, SNS: »Tudi zame je presenečenje, da imamo na Ormoškem kar tri poslance. To pa seveda pomeni, da je pred nami - predstavnikih ormoških volivcev - zahtevna naloga. Moramo si priboriti cesto, namreč to je temelj za razvoj gospodarstva in turizma. Nekatere interesne skupine nasprotujejo gradnji, vendar če se lahko ljudje umaknejo zaradi gradnje trase, potem se lahko tudi ptiči. Zagovarjal bom tudi enak razvoj regij, opozarjal na problem zmanjšanja zaprtja tovarne sladkorja, zmanjšanje birokracije, skrajšanje postopkov, namreč država mora služiti ljudem. Na drugi strani pa moramo narediti korak naprej na spodbujanju domoljubja, saj domovino moramo imeti radi.« Suzana Lep Šimenko, SDS: »Osebni rezultat ocenjujem kot zelo pozitivnega. Zahvaljujem se vsem, ki so mi izkazili zaupanje na državnozborskih volitvah. Veseli me tudi, da bomo imeli več poslancev iz Podravja, žalosti pa me, da ni več volivcev izkoristilo možnosti, da podajo svoj glas. Sicer pa sem bom zavzemala za razvoj Haloz, da bodo Haloze deležne dodatnih sredstev, za razvoj kmetijstva in gospodarstva na območju Podravja, za skladnejši regionalni razvoj, za več EU sredstev za naše območje, za manj birokracije na vseh področjih.... Kot do zdaj bom tudi vnaprej gradila na stiku z ljudmi, saj le tako lahko zastopaš interese območja.« Jožef Lenart, SDS: »Delež, ki sem ga dosegel, je res velik uspeh. Upam, da nam bo uspelo sestaviti dobro vlado, saj bomo lahko le tako izpolnili obljube. Sicer pa si bom prizadeval, da se regionalizacija potegne iz predalov, da bodo lahko tudi naše občine kandirale za sredstva in da se bodo naši prebivalci približali blaginji, kotjo živijo v centralnem delu Slovenije. Ljudem v Podravju se mora dvigniti kakovost življenja. Eden izmed ukrepov, ki bo to omogočil, je, da se plača zviša vsaj na 1.000 evrov. Država mora imeti posluh za vse prebivalce, ne samo za Ljubljančane, ob tem pa naj sprejme ukrepe, da ne bodo ljudje iskali boljših možnosti za preživetje v prestolnici in v Avstriji, temveč v domačem kraju, sicer bodo hiše postajale objekti brez življenja.« Foto: CG 4 Štajerski Podjetništvo torek • 5. junija 2018 Kidričevo • Zavod Nazaj na konja V Starošincah bodo postavili glamping Povezati turistične magnete z neprepoznanimi, a zato nič manj bogatimi, kulturnimi in naravnimi točkami, je cilj partnerjev v okviru projekta, ki temelji na konjeništvu in konjih ter povezuje majhen kraj Starošince in največje jezero srednje Evrope Balaton oziroma Blatno jezero. »Pred dvema letom smo se lotili razvoja tega projekta skupaj z RIS Dvorec Rakičan, madžarsko fakulteto Georgikon Univerze Pannon in dvorcem oziroma muzejem Helikon - Keszthely, ki ima največjo razstavo kočij na Madžarskem. Ideja je bila, da se poveže prepoznane turistične točke z ruralnim okoljem. Pri nas sta takšni točki Terme Ptuj in mesto Ptuj, Murska Sobota in Moravske toplice, Keszthely in Blatno jezero, rdeča nit, ki povezuje celoten pro- jekt, pa so konji,« je temelje projekta na kratko predstavil Alexander S. Goljevšček iz zavoda Nazaj na konja, ki je vodilni partner v projektu, katerega vrednost znaša okrog 819.000 evrov. Sedaj pripravljajo seznam ter predstavitev turističnih točk, ki so (pre)pogosto spregledane, lokalnih ponudnikov ..., ob tem pa razvijajo tudi novo sodobno kočijo. »Kočija, v kateri bi potovali turisti, mora biti predvsem varna. Mora imeti nizko V Majšperku glampirajo že tri leta Glamping v Starošincah pa ne bo prvi v tem delu Spodnjega Podravja, namreč že pred tremi leti so prve lesene hišice zrasle v kraju Lešje pri Majšperku v okviru Kampa Tisa. Tako kot predviden glamping v Starošincah, tudi kamp prostor v Lešju ni v neposredni bližini turističnega bisera ali regionalne ceste. In ravno to je prednost kampa, menijo v Kampu Tisa. »Naš kamp, ki je namenjen za krajše prenočitve ali daljši oddih v šotorih, avtodomih, lesenih hiškah, zaznamujeta predvsem narava in mir, to sta naši prednosti. Seveda pa je dobrodošla tudi bližina romarskega središča Ptujska Gora in v nadaljevanju se nadejamo, tudi s spremembo imena kampa, da bomo uspeli privabiti še več turistov.« Sicer pa v Kampu Tisa pozdravljajo vzpostavitev glampinga v Starošincah, saj menijo, da se z bogatitvijo ponudbe širi tudi prepoznavnost te krajine. težišče, dobro zasnovano svetlobno signalizacijo, mora biti digitalno opremljena in mora omogočati celoletno uporabo. Razvijamo jo z mariborsko strojno fakulteto, podjetje, ki bo idejo uresničilo, pa je podjetje Kreal, hčerinsko podjetje Taluma,« je povedal in zaupal, da bo ta kočija v okviru projekta prepotovala več kot 400 kilometrov poti od Staro-šinc do Blatnega jezera in nazaj. mm --V'.' - J8B sim mm FOTO: Zavod nazaj na konja V projektu bodo oblikovane tri kočije, ena od njih bo prilagojena za osebe s posebnimi potrebami, ki pa ne bodo na voljo le partnerjem v projektu. »Kmetija, ki bo imela konje za vprego, si bo lahko izposodila kočijo ter turiste zapeljala po določenem programu, ki bo vključeval lokalne znamenitosti in lokalno ponudbo. Ker pa je eden izmed ciljev projekta tudi povečanje števila turistov, smo se odločili, da postavimo tudi prenočitvene kapacitete. V konjeniškem parku Starošince bomo zgradili glamping - Horse glamping park Starošince, kjer bomo nudili 32 postelj.« V zavodu načrtujejo, da bo že letos možno prespati v zavetju zelenja in konj. Partnerji v projektu so prepričani, da ima tovrstni koncept konjeniškega turizma velik razvojni potencial, 1,;.;-;.., ■ > v,;.. .'■■ . FOTO: Kamp Tisa saj je - v nasprotju s klasičnim konjeniškim turizmom - privlačen in primeren za široko ciljno skupino turistov (otroke, družine, večje zaključene skupine, osebe s posebnimi potrebami ...). V projektu pričakujejo 5.000 turistov, ki jih bo svet konj prepričal s 14 novimi pilotnimi programi in produkti doživetij. Mojca Vtič Podlehnik, Haloze • V Viničarskem muzeju odslej stalna ponudba Na gibanico, kozarec rujnega in veličasten razgled V haloških občinah že dolgo tuhtajo, kako turiste na poti na Hrvaško vsaj za kratek čas zadržati v deželi tisočerih gričev. V Zavodu za razvoj Haloz so k temu napravili velik korak: v Viničarskem muzeju na Gorci so odprli stalno gostinsko ponudbo. Za nekaj evrov bo mogoče dobiti narezek, kruh z zaseko ali haloško malico, po naročilu tudi haloški gibanico in gerpo, poleg haloških vin bodo na voljo še žgane in brezalkoholne pijače. V zavodu so se povezali z lokalnimi dobavitelji, za zdaj je k projektu pristopilo sedem gostincev: Turizem Pungračič, gostišče Majolka, gostilna Svenšek, picerija Špajza, gostišče Pod goro, okrepčevalnica Zelena dolina in restavracija Pan. Delovni čas viničarije bo ob petkih med 17. in 21. uro, ob sobotah med 10. in 20. ter ob nedeljah med 10. in 17. uro. Albin Bezjak iz Zavoda za razvoj Haloz je napovedal, da bodo delovni čas prilagajali odzivom in potrebam: »Za napovedane skupine lahko objekt odpremo tudi izven delovnega časa.« Objekt na čudoviti razgledni točki, le pet kilometrov od podravske avtoceste, je leta 2007 kupila pod-lehniška občina ter ga z lastnimi in evropskimi sredstvi rešila pred Viničarski muzej na Gorci se ponaša z vinsko kletjo, etnografsko zbirko in multimedijsko opremljenim prostorom za prireditve, po novem tudi s stalno gostinsko ponudbo. propadom. Župan Podlehnika Marko Maučič je povedal: »Točko smo želeli ohraniti za promocijsko dejavnost naših vinogradnikov. Objekt ima uporabno gostinsko dovoljenje, zato smo iskali nekoga, ki bi se ojunačil in vsaj ob koncih tedna promoviral naša lokalna vina in hrano. To so že poskušali v Turističnem društvu Podlehnik, a je bila naloga za prostovoljce verjetno nekoliko preobsežna oz. prezahtevna.« Predsednik podlehniškega turističnega društva Milan Vidovič je povedal: »Vsako leto smo na Gorci gostili deset, petnajst avtobusov obiskovalcev iz vse Slovenije, pa tudi iz Avstrije in Hrvaške.« Predsednik Planinskega društva Ptuj Jože Dajnko je dejal: »Pred 35 leti smo uredili haloško planinsko pot, ki je zelo zaživela; dnevnik je že v desetem ponatisu. Točk z gostinsko ponudbo na tej poti manjka, zato smo planinci nad novo pridobitvijo navdušeni.« Vinska kraljica Slovenije Katarina Pungračič je poudarila: »Z odprtjem stalne ponudbe smo v turizmu dosegli pomemben mejnik.« Bezjak je sklenil: »Želeli smo, da bi viničarski muzej postal živi muzej, v katerem se bomo zbirali tako domačini kot gostje iz bližnje in daljne okolice. Upamo, da bo muzej postal točka, ki bo Haložane tako združevala kot predstavljala.« Eva Milošič Kmetijstvo • 46. državni kviz Mladi in kmetijstvo Spodnjepodravski podeželani na državnem kvizu drugi Mladi kmetijci in kmetje iz Podravja so se tudi letos udeležili 46. državnega kviza Mladi in kmetijstvo, kije bil letos v Mirni Peči na Dolenjskem. Na državni kviz so bile uvrščene ekipe, ki so se na regijskem nivoju dokazale v znanju o kmetijstvu. In med uvrščenimi ekipami je bilo tudi Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje. »Na regijskem nivoju smo tekmovali z dvema ekipama; z ekipo v sestavi Nataša Brenholc, Mateja Korent in Žiga Napast smo se uvrstili na državno tekmovanje. A namen druženja mladih s podeželja nima zgolj tekmovalne note, temveč tudi izobraževalno. Namreč vsako leto potekajo tudi delavnice in posveti na aktualne teme,« je povedala Nataša Brenholc, članica ekipe DPM Spodnje Podravje. Na državno tekmovanje je bilo prijavljenih 11 ekip, ki so odgovarjale na vprašanje iz štirih sklopov: krave molznice, svetovni dan čebel, metodologija FADN (vodenje računovodskih storitev kmetijskih gospodarstev) in Zveza slovenske podeželske mladine. »Sistem igre ,Hitri prstki' je bil tokrat za naše društvo usoden in tako smo obstali na drugem mestu, takoj za nami pa je bila domača ekipa DPM Mirna Peč, največ znanja pa so pokazali člani DPM Spodnje Savinjske doline,« je povedala Brenholčeva. 0 izkušnji pa je dejala: »Biti del ekipe tekmovalcev in navijačev na tem tekmovanju je zelo lepa izkušnja, ki jo priporočamo vsem, ki se radi družijo in kaj novega izvedo o kmetijski stroki, vodenju kmetijskih gospodarstev ...« Vse, ki si želijo druženja in pridobivanja novih znanj, vabijo k članstvu tudi v Društvu podeželske mladine Spodnje Podravje. »Smo namreč aktivno društvo z več kot 100 člani in dobrodošli ste vsi zagnani podeželani. Najdete nas na FB,« je dodala Barbara Belšak, predsednica društva. Mojca Vtič Državni podprvaki z navijači Foto: EM Foto: DPM torek • 5. junija 2018 V središču Štajerski 5 Ptuj • Dan odprtih vrat v Zdravstvenem domu y Se letos nadgradnja Zdravstvenega doma Več kot 100.000 pacientov so letos obravnavali v ptujskem Zdravstvenem domu. Zanje poskrbi 210 zaposlenih, od tega 50 zdravnikov. Svojo vizijo, način dela in prostore so minuli teden predstavili javnosti, saj so peto leto zapored organizirali dan odprtih vrat. V prihodnost zrejo polni pričakovanj, tudi zaradi investicijskih vlaganj, ki bodo v prvi vrsti namenjena boljšemu počutju pacientov. Zdravstveni dom Ptuj, ki letos obeležuje 66-letnico delovanja, vodi direktorica Metka Petek Uhan. „Ker smo dokaj mlad kolektiv, to občasno pomeni tudi kar nekaj težav z nadomeščanjem porodniških in bolniških odsotnosti. A pomembno je, da te zdravnice pridejo nazaj na delovno mesto, do takrat pa jih nadomeščamo in mašimo luknje. Za naš zavod to ne pomeni nič groznega, saj imamo zdravnike, drugje jih manjka bistveno več," o trenutni kadrovski strukturi in reševanju težav pravi Petek Uhanova. Še en problem, ki ga izpostavlja in je prisoten na nivoju države, je pomanjkanje družinskih zdravnikov. V letošnjem letu je bilo v Sloveniji razpisanih 59 specializacij za družinske zdravnike, prijavilo se jih je le sedem, dva od teh sta v ptujskem zdravstvenem domu. Petek Uhanova siscer dodaja, da so družinski zdravniki preobremenjeni in da je njihovo delo stresno, zato se zavzema za to, da bi jih bilo čim več. Trenutno je v ZD Ptuj 18 družinskih zdravnikov, ki pa pokrivajo tudi antikoagulantno ambulanto, hišne obiske, urgenco in metadonsko ambulanto, ki bo v kratkem odprta. Investicijsko gledano bo največji projekt letošnjega leta nadgradnja prostorov nad zobozdravstvom. Tja bodo preselili dispanzer za mentalno zdravje, uredili manjšo telovadnico, antistresno sobo in dve predavalnici. Stroji naj bi se pognali konec leta in zaključili leta 2019. S tem bodo pridobili dodatnih 600 kvadratnih metrov površine, projekt pa financira ZD Ptuj. Dan odprtih vrat namenjen preventivi Svojo dejavnost Zdravstveni dom Ptuj že peto leto zapored široki jav- www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Lumpije in capije so preganjali tudi mlečni policisti. Simpatično prireditev so pripravili v Vrtcu Ptuj, enoti deteljica. dnevu odprtih vrat v sodelovanju z Vrtcem Ptuj pripravijo v prostorih otroškega zobozdravstva. Letos so otroci, seveda s pomočjo vzgojiteljic, na čelu z Zdenko Kropej in Bernardko Forštnarič, pripravili simpatično popotovanje z naslovom Novice z Aleje mlečnih zobkov. S tem so se za trud in delo zahvalili eni izmed ključnih oseb, aktivnih na področju preventivnega zobozdravstva v ZD Ptuj, ki je skupaj s kolegicami orala ledino. Sestra Helena, kot jo poznajo številni otroci (Helena Seidl Stefanovic, op. a.) se namreč odpravlja v zaslužen pokoj. Bodo pa, kot je zagotovila vodja zobozdravstva v ZD Ptuj Tatjana Tantegel, to pomembno delo nadaljevali tudi v prihodnje. Dženana Kmetec nosti predstavlja tudi na dnevu odprtih vrat, ki so ga letos posvetili preventivi na različnih področjih. „Naša želja je ljudi prepričati, da se čim bolj redno udeležujejo preventivnih programov, zato smo pripravili brezplačno merjenje krvnega pritiska, sladkorja, spirometrijo ... Na ogled smo postavili tudi maketo debelega črevesja, saj si dejansko želimo doseči večjo udeležbo v programu SVIT. Naš cilj je 70-odstotna udeležba," pravi Petek Uhanova. Poseben poudarek namenjajo tudi preventivi na področju zobozdravstva. Po besedah direktorice so eden najpomembnejših zavodov v Sloveniji na tem področju. Prav zato vsako leto osrednjo prireditev ob Ptuj • Stara, nova ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk ostaja ravnateljica Ker dosedanji ravnateljici OŠ Olge Meglič Heleni Ocvirk avgusta letos poteče mandat, je bil marca objavljen razpis prostega delovnega mesta. Prispeli sta dve prijavi, svet zavoda pa je dosedanjo ravnateljico podprl soglasno. Pravočasno sta prispeli dve vlogi. Kot pojasnjuje Vojko Jurgec, predsednik sveta zavoda, sta jih podali Helena Ocvirk in Zlatka Planinc. Aprila sta se kandidatki predstavili članom učiteljskega zbora in predstavnikom v svetu staršev. Tako učiteljski zbor kot tudi svet staršev in MO Ptuj (ustanoviteljica zavoda) so podali pozitivno mnenje Ocvirko-vi, dosedanji ravnateljici. Absolutno podporo so ji izkazali tudi člani sveta zavoda, prav vsi od 11 članov sveta so ji namenili svoj glas. Jurgec je še povedal, da so že prejeli tudi pozitivno mnenje ministrice za izobraževanje, znanost in šport. 6. junija, bodo tako Ocvirkovo imenovali za nov petletni mandat. Na OŠ Olge Meglič je bila najprej zaposlena kot specialna pedagoginja, in sicer od leta 2005 naprej. Pred tem je službovala v ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava in Zdravstvenem Foto: čg domu Ptuj. Krmilo OŠ Olge Meglič je Helena Ocvirk bo tudi prihodnjih prevzela leta 2013. pet let ravnateljica OŠ Olge Meglič. Dženana Kmetec Zavrč • Obnova starega dela mrliške vežice Do vseh svetih bodo postavili žarni zid Na Občini Zavrč so objavili javni razpis, s katerim bodo izbrali izvajalca del pri rekonstrukciji starega dela zavr-ške mrliške vežice. Poleg temeljite prenove vežice se na pokopališču obeta tudi novost - žarni zid. Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek je povedal: »V mrliški vežici bomo uredili sanitarije in novo kuhinjo z jedilnico, na novo bomo uredili ogrevanje in prezračevanje v vseh prostorih starega dela vežice, uredili bomo vhod, prenovili bomo oba poslovilna prostora (vključno s tlaki), zamenjali bomo okna itd., dostop pa omogočili tudi invalidom. Dotrajano žičnato ograjo pokopališča bomo zamenjali z novo panelno.« Poudaril je, da je obnova nujno potrebna, saj je mrliško vežico že načel zob časa: »Objekt so zgradili po letu 1970, nov prizidek pa pred slabim desetletjem.« Z obnovo bodo v Zavrču pridobili tudi možnost pokopa v žar-nem zidu; na ograji severovzho- Zaurško mrliško vežico bodo temeljito prenovili. dne strani pokopališča bodo med dvema stebroma uredili dvanajst žarnih mest. V vsakem od njih bo mogoče shraniti do štiri žare, zid pa bo opremljen tudi z marmornatimi ploščami, na katere bo mogoče namestiti napise. Lorbek je pojasnil, da imajo v završki občini že kar precej žarnih pogrebov: »Zato smo predvidevali, da se bodo svojci pokojnih v prihodnosti odločali tudi za žarne zidove. Pri tej vrsti pokopa so zaradi manjšega prostora tako stroški pokopa kot stroški vzdrževanja groba nižji.« Projektantska vrednost celotne investicije znaša 105.549 evrov, pogodbena vrednost bo najbrž nekoliko nižja. Prispele ponudbe bodo na občini odprli danes, 5. junija, izvajalca bodo izbrali po postopku javnega naročila male vrednosti. Dela se bodo pričela takoj po podpisu pogodbe in uvedbi v delo, končala pa naj bi se v roku 75 koledarskih dni od uvedbe izvajalca v posel. Lorbek je napovedal: »Računamo, da bodo dela zaključena pred dnevom mrtvih.« Eva Milošič Spodnje Podravje • Popis škode po poplavah Časa za prijavo škode samo še nekaj dni Na območjih, ki jih je v začetku maja zaradi ogromne količine padavin prizadela povodenj, poteka popis škode. Izvajajo ga občinske komisije, časa za oddajo vlog je le še nekaj dni. Za območje mestne občine (MO) Ptuj zbirajo vloge, ki jih je treba oddati na predpisanih obrazcih, do konca tega tedna, petka, 8. junija. Prijavi se lahko škoda, ki je nastala na zemljiščih, stavbah oziroma na infrastrukturi. Obrazci so na voljo na spletni strani občine in v glavni pisarni v ptujski Mestni hiši. V Spodnjem Podravju podatke o škodi po poplavah zbirajo tudi v občinah Trnovska vas, Hajdina, Kidričevo, Videm, Podlehnik, De-strnik, Majšperk, Makole, Starše, Dornava in Duplek. Naloga občinskih komisij je, da do 12. junija prijavljeno škodo z obrazcev vnesejo v aplikacijo Ajda. 19. junija bodo nato regijske komisije opravile kontrolne preglede. MZ ZARADI BOLEZNI SE PRODAJA ZNANO GOSTIŠČE - PENZION "OB RIBNIKU" Dežno pri Podlehniku GOSTISCE JE PRIMERNO TUDI ZA DOM OSTARELIH ALI REHABILITACIJSKI CENTER. SAJ IMA 55 LEŽIŠČ. ZAINTERESIRANI RESNI KUPCI LAHKO POKLIČEJO gsm: 031546111 Stanislav Skledar Foto: DK Foto: EM 6 Štajerski Podjetništvo torek • 5. junija 2018 Podravje • Zamujeni vodotoki povzročajo škode (tudi) v kmetijstvu »Zakaj morajo kmetje trpeti na ra Enormne količine padavin in slabo vzdrževani vodotoki ne povzročajo škode le na komunalni in cestni infrastrukturi ter v dom kmetje na račun drugih trpeti?! Odgovorni svoje vloge ne odigrajo, zato naj za svojo neodgovornost plačajo,« je poudaril Milan U »Priče smo podnebnim spremembam,« je na seji območne enote poudaril Andrej Rebernišek, direktor KGZS, Zavoda Ptuj. Pojasnil je: »Količina padavin, ki pade na časovno enoto, se je bistveno spremenila. V zadnjem večjem neurju je v dveh do treh urah padlo čez 100 litrov padavin.« A niso problematične le količine padavin, temveč slabo vzdrževani vodotoki, meni Rebernišek. »Težave se pojavljajo že ob zmernih padavinah oziroma ob vsakem malo večjem nalivu. Meteorne vode se zlivajo v potoke, zaradi slabo vzdrževanih vodotokov pa se ti razlivajo na kmetijske površine. Nato pa, ko nastane škoda na kmetijskih površinah, nimamo sistema izplačila škod. Kmete se pošilja sem ter tja. Če nekomu poplavi njivo, bi moral biti avtomatsko upravičen do odškodnine. Pozvali smo skupno občinsko upravo, da bi se pripravili akti na lokalni www.tednik.si I Stajerskitedn ik Stajerskited n i k ravni, vendar odgovorov za zdaj še nimamo. Ne vem, kako naj kmetje še nastopijo, ali naj res začnejo tožiti vzdrževalce in državo?« Namesto zrnja kmetje pospravljajo naplavnine In s tovrstnimi težavami se soočajo kmetje na celotnem območju delovanja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj. »Na Dravskem polju imamo težave z jezerom oziroma zadrževalnikom vode Medvedce. Pred leti je bil narejen, da bi opravljal vlogo zbiralnika vode, vendar ta voda odteče in poplavlja njivske površine. Tudi na Ptujskem so težave zaradi zamuljenosti in ne-očiščenosti vodotokov. Odgovorni svoje vloge ne odigrajo. Obvestiti bi jih morali, da bodo morali za svojo neodgovornost plačati. Zakaj bi morali na račun drugih potrpeti?« je težave Dravskega in Ptujskega polja izpostavil Unuk. Franci Puklavec je predstavil težave ormoškega območja. »Velik problem je reka Drava, ki od Ormoža do Središča ob Dravi redno poplavlja ter zemljo nanaša in odnaša. Tudi številni potoki so povsem zamuljeni. Voda nam uničuje posevke, mi pa lahko zgolj odstranjujemo veje, na brežinah ne smemo ničesar narediti, za vsako drevo, ki ga želimo odstraniti, pa moramo pridobiti dovoljenje. Ne zgolj kmetijsko ministrstvo, tudi država mora ukrepati.« Slavko Trstenjak pa je dodal: »Zadnja leta se je ogromno denarja vložilo v zaščito mest in vasi, uredila se je kanalizacija, nič pa se ni naredilo na urejanju infrastrukture na kmetijskih zemljiščih, še ti melioracijski jarki se redno ne vzdržujejo.« Direktor KGZS Branko Ravnik je prisotnim povedal, da bo zbornica predlagala, da se upravljanje manjših vodotokov preda v roke lokalnim skupnostim. »Zagotovo bi lokalne skupnosti poskrbele, da bi bilo vzdrževanje učinkovitejše.« Dodal je, da so poplave tudi predmet zavarovanja, a kot so ga dopolnili kmetje, zavarovanje površin proti poplavam na poplavnih območjih ni možno. VABILO Vabimo vas na osrednjo prireditev ob 65-letnici delovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki bo potekala 8. junja 2018 na lokaciji Zavoda, Ormoškacesta 28, Ptuj. Prireditev bo obeležila živinorejska razstava, na kateri bodo sodelovali rejci z najlepšimi živalmi Iz celotnega Podravja. Prikazanih bo več kot 70 krav lisaste in črno-bele pasme, konji slovenske hladnokrvne in haflinger pasme, prašiči in drobnica. Na prireditvi pričakujemo emlnentne goste iz cele Slovenije. Bogata bo tudi gostinska ponudba, popestrila jo bo peka vola. Podroben program prireditve: 9.30-11.30 Ocenjevanje krav lisaste in črno-bele pasme 11.30-12.00 Predstavitev razstavljenih konj v ocenjevalnem krogu 12.00-12.30 Predstavitev bikov Osemenjevalnega centra Ptuj 12.30-13.30 Svečana otvoritev prireditve s podelitvijo priznanj Mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Otvoritev novega laboratorija za analize mleka, krme in tal Izbira šampionk govedorejske razstave Pogostitev obiskovalcev in druženje 14.00 14.30 VABLJENI! Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ »Ptičarji naj si kupijo 1 • • • • • zemljo in naj na njej gojijo ptice« Težave, ki jih ima zaradi poplavljanja reke Dravinje, je predstavil majšperški kmet, sicer tudi član sveta KGZS, Miha Lesko-var. »Naša kmetija razpolaga z 80 hektarji zemljišč, od tega nam letno poplavi tudi 30 ha zemljišč. Letos smo že enkrat odpeljali travno silažo na kup, lani dvakrat, saj ko je trava visoka 20 ali 30 cm in jo poplavi, ni več primerna za krmo. Pred dvema letoma smo posejali 6 ha pšenice, dvakrat smo sejali, trikrat je bila pod vodo, nazadnje 14 dni pred žetvijo, želi smo dve toni po hektarju.« Izpostavil je tudi, da jim Dravinja na eni strani zemljo odnaša, na drugi nalaga. »Nanos smo odkopali in zvozili nazaj na njivo, ribiči so nas prijavili in prejeli smo kazen, ker smo posegali v obalni pas reke Dravinje. Drevo pade preko struge, zaradi tega trga obrežje, odgovorni tega ne odstranijo, sam pa ne smem. Ko poplavi, smo en te- - - ( ' ; '/y ... v • •> - ■ ' »Kot posledica enormnih količin padavin so se na Dravskem polju pojavile velike luknj je več deset in v njih je izginilo več kubikov rodovitne zemlje,« je povedal Ivan Brodnjak Ormož • Pogovori o prihodnosti Gimnazije Gimnazija ostaja, novega programa ne bo Nedavno je v Ormožu potekal delovni sestanek, na katerem so udeleženci razpravljali o finančnih težavah, s katerimi se srečuje Gimnazija Ormož, ter o pomembnosti ohranjanja gimnazijskega programa v občini. Financiranje Gimanzije Ormož v letu 2017 Srečanja z vodstvom Gimnazije, ravnatelji osnovnih šol in župani vseh treh občin z Ormoškega sta se udeležili tudi Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, in Elvira Šušmelj, generalna direktorica Direkto-rata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na omenjenem ministrstvu. Sesta-nekje potekal za zaprtimi vrati. Kot je znano, se ormoška gimnazija zadnja leta konstantno srečuje z nizkim številom vpisanih dijakov, kar posledično prinaša tudi precejšnje finančne težave, zaradi česar je bil obstoj šole tudi že vprašljiv. Pristojna ministrica je po delovnem sestanku povedala: »Gimnazija deluje in bo delovala, kajti ministrstvo že ves čas podpira kakovosten gimnazijski program in Gimnazijo tudi dofinancira takrat, ko je delovanje zaradi prenizkega števila dijakov najbolj ogroženo. Mrežo srednjih šol v Sloveniji želimo vzdrževati, saj se tudi v drugih regijah soočajo s po- I Financer MIZŠ 562.297 Občina Ormož 162.034 Občina Središče ob Dravi 6.745 Občina Sveti Tomaž 5.570 Skupaj 736.646 Foto: arhiv Gimnazije Ormož dobnimi problemi. Pomembno je, da ormoška gimnazija deluje še naprej, čeprav za ministrstvo to pomeni vsakoletno do-financiranje programa, ki sicer poteka že vrsto let.'' Je pa šolska ministrica jasno dala vedeti, da na ministrstvu ne podpirajo umestitve dodatnega programa, za kar so si na gimnaziji prizadevali v zadnjem času. ''Naše stališče je, da je dobro ohraniti kakovosten in trden gimnazijski program. To je najpomembnejše sporočilo današnjega srečanja in tudi župani so temu pritrdili. Ker tudi v bodoče ne pričakujemo prirasta generacij, je bolje da ohranimo tisto kar je res kakovostno,'' je bila odločna. Ravnateljica Gimnazije Klavdija Zorjan Škorjanec je pojasnila, da jim je lani za izvajanje programa zmanjkalo 25.000 evrov, ki jih je potem zagotovila občina Ormož. Podobna zgodba se je ponovila letos v maju. ''Ministrstvo in občina podpirata program Vir: Občina Ormož kljub majhnemu vpisu, torej ni nobene bojazni, da programa ne bi bilo. Kot smo ugotovili na pogovorih z ministrico, pa dodaten program zaenkrat ni potreben.« Župan Alojz Sok je pojasnil, da je Občina Ormož ena redkih občin v državi, ki je soustanoviteljica srednje šole, kar pa ji nalaga tudi soodgovornost za delovanje le-te. ''To kar si dejansko želimo od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, smo na tem sestanku tudi slišali - država ne razmišlja o zaprtju Gimnazije ali o povezovanju s katero drugo srednjo šolo, ampak bo tudi z dodatno finančno pomočjo poskrbela, da Gimnazija v tem okolju tudi ostane.'' Občina Ormož sicer po županovih besedah letno za delovanje Gimnazije Ormož skupaj z dofinanciranjem manjkajočega števila dijakov, štipendijami in subvencijami prevozov nameni okoli 180.000 evrov. nš torek • 5. junija 2018 Poli maraton 2018 Štajerski 7 ičun drugih?« rovih ljudi, temveč tudi na kmetijskih površinah. »Zakaj bi morali nuk, predsednik območne enote KGZS Ptuj. ■ ■ ■» ,' - ' 't' ^ '■<, ' -S? i ^ ' ' Ifc /"Ji m;? ■ " • • .. \< 'v* a /«'vVV' v '-■.'v- •AM ... ' ■ X i. ■>> \ > n ^iSffifc;^1^ s*_ FOTO: Ivan Brodnjak e sredi njiv. Nekatere so globoke več kot meter. Pojav je zelo nenavaden. Takšnih lukenj , s KGZS, Zavoda Ptuj. den na travnikih, da odstranimo vejevje in dračje. Ne vem več, kaj naj naredim. Ptičarji naj si kupijo zemljo in naj gor gojijo ptice.« Leskovar zato poziva odgovorne, da naj zaščitijo kmeta in kmetijstvo, saj se to preveč omejuje. »Zemljo imamo zato, da preživimo čredo, ne zato, da se bodo vsi prosto sprehajali in nam določali pogoje. Saj je orhideja rastla tudi, ko sem kosil, metulj pa tudi ni ostal na Kombinatovih njivah, temveč na naših. In ker smo pridno delali in ohranjali naravo, nas pa sedaj samo še tepejo in omejujejo.« Kmetijsko ministrstvo si ne zasluži svojega imena Milan Unuk pa je dodal: »Ko je kmet oškodovan, vsi dvignejo roke. Imamo kmetijsko ministrstvo, ki bi mu morali ukiniti ime, saj kmetje ne čutimo, da bi imeli zagovornika.« Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Zaradi zastajanje vode ponekod koruze ni bilo mogoče posaditi. VGP: Varovanje kmetijskih površin ni na prednostnem seznamu Za komentar na očitke kmetov glede vzdrževanja vodotokov smo se obrnili tudi na VGP Drava, koncesionarja za to področje. »Z vidika vodnega gospodarstva glede na stanje v naravi, glede na razpoložljiva finančna sredstva in obsežno vodnogospodarsko problematiko v celotni regiji, predvsem pa glede na prioriteto reševanja problematike urejanja voda, varovanja kmetijskih površin, žal, ne moremo uvrstiti na prednostni seznam vzdrževanja vodotokov. To pomeni, da se lahko delno strinjamo z očitki kmetov. Da bi se zadeva spremenila, pa je treba ali povečati sredstva, namenjena vzdrževanju vodotokov, ali pa se na novo dogovoriti o prioritetah vzdrževanja,« so odgovorili. Namreč pri vzdrževanju in urejanju vodotokov oz. pri sanaciji posledic je prednostna naloga države, da ščiti naselja in javno vodno infrastrukturo. Pri tem imajo prednost vodotoki I. reda, na širšem obravnavanem območju so to Drava, Dravinja in Pesnica, pred vodotoki II. reda (vsi pritoki). Seveda pa bi bili vodotoki neprimerneje bolje urejeni in vzdrževani, če bi država zagotovila potreben denar. »V preteklosti so že bili izdelani izračuni, koliko sredstev naj bi država namenila za vzdrževanje vodotokov. Številka seje gibala okoli 24 milijonov evrov, kar pomeni za porečje reke Drave okrog 3,84 milijona evrov. Trenutno se številke gibajo okoli 1,9 milijona evrov in 0,5 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture - gre za posege, ki presegajo finančni obseg rednega vzdrževanja,« so dodali na VGP Drava. Ptuj • Obnova stopnic pred DURS Po dveh letih čakanja Potem ko je bila uporaba stopnic na Trstenjakovi ulici pred davčnim uradom zaradi poškodb najmanj dve leti prepovedana, so v minulih dneh po več javnih pozivih vendarle začeli z njihovo obnovo. Stopnice so bile poškodovane in fizično zavarovane, da do njih ni bilo možnosti dostopa. Čeprav so se uporabljale kot javna površina (območje za pešce), pa niso na javnem zemljišču, temveč zasebnem. Lastnik okrog 350 m2 površine, na kateri so parkirišča in ploščad pred davčnim uradom, stopnice in spodnja ploščad pred vhodom v zavod za zaposlovanje ter zelena brežina, je podjetje Projekta inženiring. Na vodstvo mestne občine (MO) Ptuj je bila večkrat posredovana pobuda, da bi stopnice popravili. Odgovor občine je bil, da to ni v njeni pristojnosti, saj so stopnice v zasebni in ne javni občinski lasti. Sedaj so lastniki in lokalna skupnost le našli skupni jezik in bodo stopnice v nekaj dneh popravljene. »Z občino smo dosegli sporazum. Stroške obnove, ki skupno znašajo 5.000 evrov, si bomo z občino razdelili na polovico. Pobudnica ureditve stopnic je bila direktorica mestne uprave Andreja Komel. Računamo, da bodo stopnice popravljene v prvi polovici tega meseca. Dela izvajajo Javne službe Ptuj,« je povedal direktor Projekte inženiring Martin Zupanc. MZ ^-SH jéISISI Foto: Črtomir Goznik Direktor Projekte inženiring Martin Zupanc napoveduje, da bodo stopnice na Trstenjakovi ulici v nekaj dneh obnovljene. Podravje • Dravska voda ponovno onesnažena s fekalijami So krivec pomanjkljivo delujoče čistilne naprave Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) od lani izvaja analize vode, ki se uporablja za namakanje. V dravskem kanalu so maja lani izmerili visoko prekoračeno vrednost prisotnosti bakterije Escherichie coli (E.coli). Zgodba se ponavlja tudi letos. Sicer so izmerjene vrednosti trikrat nižje od lanskih, kljub temu pa še precej presežene. Kaj je razlog? »Višje temperature, kot smo jim priča, vplivajo na hitrejši razvoj mikrobioloških populacij, tudi bakterije E.coli, ki je indikatorski organizem za stopnjo fekalne onesnaženosti. Vzrok povišane vsebnosti v reki Dravi ni popolnoma jasen. V povezavi z MKGP smo za letos določili šest lokacij za meritve prisotnosti E.coli v Dravi in njenih kanalih, da bi odkrili lokacijo in morebitni vir onesnaženja. Rezultati še niso znani. Po mojem je vzrok onesnaženja možno iskati v pomanjkljivem delovanju številnih čistilnih naprav ob strugi Drave, ki spuščajo »prečiščene« odpadne vode v Dravo. Če bi bila vsebnost bakterije E.coli v iztokih čistilnih naprav ob reki Dravi v zakonskih mejah, ne bi bila možna štirikratna prekoračitev, ki se je zgodila lansko leto, ko je bila najvišje izmerjena vrednost 4.600 CFU/100 ml vode. Kot Foto: zasebni arhiv Navodila za rabo dravske vode za namakanje Tveganja so odvisna od načina namakanja (tam, kjer voda ne pride v stik z deli rastlin, ki jih uživamo surove, npr. kapljično namakanje, je tveganje minimalno; kjer pa voda pride v neposredni stik s pridelkom, ki ga uživamo surovega, je tveganje večje), od vrste in faze rasti rastline (tveganja pri namakanju v zgodnejših fazah rasti rastline so manjša od tistih pred spravilom), uporabe pridelkov (pri pridelkih, kijih uživamo neprekuhane so tveganja večja, kot pri pridelkih, kijih pred uživanjem prekuhamo) in vrste vodnega vira (tveganja pri namakanju iz površinskih voda so večja, kot pri uporabi podzemnih voda). Osebno menim, da ni nevarnosti, da bi se človek okužil s pridelki, ki se pridelajo na naših poljih in so namakana z vodo iz kanalov reke Drave, saj kmetovalci upoštevajo ukrepe in navodila, obenem se pridelki pri pripravi za trg tudi operejo s čisto vodo. Sicer pa inšpektorji redno kontrolirajo pridelke, ki so namenjeni trgu tudi glede mikrobiološke onesnaženosti. Pripravil: Marko Černe morebitni vir fekalne onesnaženosti reke Drave bi lahko bile tudi neurejene kanalizacije (greznice) z iztoki v Dravo ali druge odplake. Zato je primarna naloga ugotoviti vir onesnaženja in nato ukrepati, ali pa vplivati na spremembo zakonodaje v smeri, da bi morale tudi komunalne čistilne naprave spremljati mikrobiološke značilnosti odpadnih voda na iztoku in odpravljati nepravilnosti oz. prekoračene vrednosti fekalne onesnaženosti,« poudarja strokovnjak za namakanje iz Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Marko Černe in dodaja: »Energetski kanali reke Drave so idealen vodni vir za namakanje, saj imajo tudi v času poletja in pomanjkanja padavin dovolj vode, ki bi jo lahko še v mnogo večji meri izkoristili za namakanje kmetijskih zemljišč od Dravograda preko Maribora do Središča ob Dravi. Drava je naša najbolj vodnata reka. Ima dežno-snežni režim, kar pomeni, da ima največje pretoke ravno v pozni pomladi in zgodnjem poletju, ko kmetijske rastline potrebujejo največ vode za svojo rast in razvoj in ko praviloma nastopita suša in pomanjkanje vlage v tleh, še posebej na teksturno lažjih tleh Dravskega in Ptujskega polja.« Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Podobno kot lani je bila tudi letos v maju v dravski vodi ugotovljena visoko presežena vrednost prisotnosti bakterije E.coli. 8 Štajerski Križemkražem t orek • 5. junija 2018 Ptuj • Janko Širec na čelu KP Ptuj še naslednjih pet let Prihodki 11,5 mio evrov, poslovali z dobičkom Direktorju Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janku Sircu se trenutni mandat izteče 3. oktobra letos. Čeprav je do izteka mandatnega obdobja še nekaj mesecev, je nadzorni svet že odločal o njegovem vnovičnem imenovanju. Na seji 23. maja so mu zaupali nov petletni mandat, do oktobra 2023. KP Ptuj je lani ustvarilo 11,5 milijona evrov prihodkov in poslovanje sklenilo z dobrega pol milijona evrov dobička. Ta se nanaša na odpis obveznosti s strani uporabnikov prepla-čane okoljske dajatve za obdobje med letoma 2002 in 2013. „Odpis se šteje med prihodke. Izvedli smo ga, ker so obveznosti zastarale. Ustvarjeni dobiček tako dejansko ne predstavlja denarja kot likvidnega sredstva, temveč gre samo za prikazana sredstva, za katera uprava in nadzorni svet predlagata, da se jih razporedi med rezerve iz dobička," so pojasnili v vodstvu podjetja. „Ko sem pred šestimi leti kot v. d. direktorja prevzel vodenje podjetja, smo se srečevali s sila neugodno finančno situacijo. Bremenile so nas obveznosti do dobaviteljev, bank, odpisi terjatev, podjetje se je srečevalo z nelikvidnostjo ... Sanacije smo se lotili nemudoma. Hkrati smo si prizadevali za pridobitev čim več dela. Počasi smo se postavili na noge in postopoma okrepili kapital podjetja. Nazdorniki so rezultat našega dela prepoznali. Poslujemo dobro, skrbimo za stabilnost in ugled podjetja. Z občinami kot lastnicami, nadzornim svetom v prejšnji in aktualni sestavi ter zaposlenimi dobro sodelujemo," je ob vnovičnem imenovanju poudaril Širec. Ena izmed njegovih zahtevnejših nalog ob prevzemu vodenja KP Ptuj pred šestimi leti je bila konsolidacija lastništva podjetja, ki so jo tudi uspešno izvedli. Kje vse bodo zahrumeli gradbeni stroji KP Ptuj je lani večino prihodkov ustvarilo iz dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb (GJS). „Ključne dejavnosti so oskrba s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadne vode. Leto in pol izvajamo dejavnost zbiranja komunalnih odpadkov, na Ptujskem jezeru imamo koncesijo za upravljanje z vodno infrastrukturo in plovbno potjo. Na tržnem delu (gradnje) imamo za letos in začetek prihodnjega leta sklenjenih več pogodb. Med drugim za ureditev obrtno-industrijske cone v Cirkulanah, gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Majšperku, manjše segmente vodovoda v občini Sv. Andraž. Končujemo vodovod na območju občine Videm, obeta se nam gradnja športnega parka in odseka Foto: Črtomir Goznik Nadzorni svet je na seji 23. maja za direktorja ponovno imenoval Janka Sirca, ki je na čelu podjetja od leta 2012. Ptujska Komunala zaposluje okrog 160 sodelavcev. ceste v Gorišnici. V Markovcih smo sklenili pogodbo za gradnjo pločnika, dogovarjamo se za gradnjo ograje pri pokopališču ...« Globinska vodnjaka že v funkciji, letos bodo obnavljali vodohrane Neuspeli regijski projekt obnove vodovoda direktor Širec komentira takole: „Žal nam je, da v tej finančni perspektivi ne bo prišlo do celovite rekonstrukcije vodovodnega sistema. Sedaj se obnove vodovoda lotevamo po manjših segmentih, sočasno ko občine izvajajo druge investicije in je smiselno hkrati zamenjati še dotrajane cevovode. Za letos smo z občinami sklenili dogovor, da obdržimo 20 % omrežnine in s temi sredstvi saniramo tri vodohrane: v Halozah, Slovenskih goricah in Grajeni. Lani smo obdržali 50 % omrežnine in zgradili dva globinska vodnjaka v Skorbi. Vodo že črpamo, vodnjaka sta vključena v omrežje. Z zagotavljanjem zadostnih količin pitne vode ne bi smelo biti težav. Pričakujemo boljše rezultate analiz vode, kar je bil tudi temeljni namen izgradnje dveh novih globinskih vodnjakov. V vodi, načrpani iz plitkih vodnjakov, je presežena vrednost pesticidov in nitratov. Dodajali ji bomo vodo iz globinskih vodnjakov in računamo, da bomo izboljšali rezultate analiz. Izboljšanje pričakujemo predvsem na veji omrežja proti Borlu. Na to vejo so vezani del Skorbe in Ptuja, Budina, Spuhlja, deli občin Markovci, Gorišnica, Zavrč in pretežni del Cirkulan.Ta veja je bila najbolj problematična. Z vodo, načrpano iz globinskih vodnjakov, bi se kakovost vode morala izboljšati. Se pa lahko ob porabi povečanih količin vode na omrežju vseeno pojavijo težave. Zaradi dotrajanosti omrežje ne vzdrži obremenitev. Če samo malo povečamo tlak, se začnejo lomiti cevi in prihaja do defektov." Mojca Zemljarič V času, ko KP Ptuj vodi Širec, je vrednost delnice podjetja zrasla za šestkratnik. Pred petimi leti so občine, ki so šle v nakup deleža v Komunali, delnice kupovale po pet evrov. Zadnji dan v letu 2017 je bila knjigovodska vrednost delnice 29,5 evra. „V teh letih smo zamenjali tudi veliko delovnih strojev in opreme, vsega skupaj za okrog milijon evrov. Nakupe smo izvedli v glavnem z gotovino. Zaradi gotovinskega poslovanja nam je uspelo izpogajati rabate in nekaj denarja podjetju privarčevati," pravi direktor KP Ptuj Janko Širec. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Občni zbor Turističnega društva Ptuj Del turizma je tudi aktivno turistično društvo Tudi v 132. letu delovanja TD Ptuj načrtuje bogato prireditveno dejavnost. Vsako leto pripravi najmanj 12 prireditev, ki ostajajo stalnica njegovega delovanja. Na letošnjem občnem zboru so pregledali delo v zadnjih treh letih, skupaj so v tem obdobju izvedli blizu 50 prireditev, največ jih je bilo v jubilejnem letu 2016, ko so odmevno praznovali svojo 130-le-tnico, skupaj s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki jim je kot zaslužnemu društvu ob tej priložnosti podelil tudi posebno priznanje - slovensko zastavo. V tem letu je bilo na Ptuju, v okolici in tudi nekaterih drugih krajih SV Slovenije zasajenih tudi več kot 260 lip. Zelo odmevna pa je bila tudi vseslovenska razstav jaslic kot uvod v praznovanje 130-letnice de- lovanja TD Ptuj. To je bilo tudi obdobje, v katerem so sanirali poslovanje društva in uredili lastništvo prostorov na Slovenskem trgu 3 na Ptuju. Leto 2016 pa je bilo tudi leto, ko je bilo društvu „odvzeto" ocvet-ličenje mesta, kar je nekoliko osiromašilo njegov videz. „Vedno si prizadevamo, da tudi Ptuj tekmuje v urejenosti, v projektu TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Kot si želimo tudi, da na teh projektih oz. tekmovanjih izpostavljamo svoje mesto. Če taki detajli manjkajo, je težje pričakovati visoke ocene. Tudi zato smo bili kritični Z višjo turistično takso več denarja za turistična društva? Za izvedbo letošnjega programa bi potrebovali okrog 22.000 evrov, kar daleč presega društvene okvire (22.000 evrov je namreč društvo porabilo za delovanje v zadnjih treh letih, pri čemer je njegovo dejavnost MO Ptuj podprla le z okrog pet tisoč evri, 14.000 evrov pa je društvo pridobilo iz naslova Evroparka). Pri spremembi turistične takse je velika priložnost, da tudi TD Ptuj iz tega naslova v prihodnje pridobi več denarja, saj je del turizma tudi aktivno TD, je prepričan Pribožič. Za to se zavzemajo tudi nekateri mestni svetniki, med njimi Janez Rožmarin in Rajko Fajt, tudi predsednik sveta Zavoda za turizem Ptuj Andrej Klasinc. do te poteze mesta," je izpostavil predsednik društva Peter Pribožič. Ena od nalog TD v prihodnje je pomladitev članstva, skupaj z drugimi turističnimi deležniki pa si bo še naprej prizadevalo za izdajo novega turističnega vodnika po Ptuju. Nov turistični produkt: največja riba v Ptujskem jezeru Osrednja letošnja prireditev bo vseslovenska Prangerijada, ki bo 16. junija na Slovenskem trgu že tretjič v oragnizaciji TD Ptuj. Pri organizaciji te prireditve bo TD Ptuj s sredstvi podprla tudi Turistična zveza Slovenije, pričakujejo pa tudi finančno podporo MO Ptuj. Ptuj se bo na ta dan predstavil Sloveniji, zato je zaželeno sodelovanje vseh, vključno z Zavodom za turizem, mestom, Javnimi službami, društvi, ki negujejo tradicijo srednjega veka. V Evropar-ku pa bo letos treba prenoviti tudi drogove, ki so že dotrajani. Za aktivno sodelovanje se je društvu zahvalila v.d. direktorice zavoda za turizem Ptuj Monika Kline. S TD Ptuj uspešno sodeluje tudi RD Ptuj. Njen predsednik RD Ptuj Stanko Žitnik se je zavzel za večje izkoriščanje Ptujskega jezera v turistične namene. Že pred 22 leti so dali idejo za nov turistični produkt - ulov ve- like ribe na Ptujskem jezeru - ki še do danes ni udejanjena. V tem času so velike ribe postale še večje, je poudaril Žitnik, ki se zavzema tudi za postavitev opazovalnic rib na jezeru. Uspešno delo TD Ptuj v letošnjem in prihodnjih letih so zaželeli tudi predstavniki nekaterih okoliških turističnih društev. Predstavnika MO Ptuj pa na občnem zboru ni bilo. MG Foto: Črtomir Goznik torek • 5. junija 2018 Poli maraton 2018 Štajerski 9 Podravje • S seje območne enote KGZS Ptuj Sadjarji obupani. Lani nagrajeni, letos kaznovani Pisali smo že o zneskih izplačil pomoči po lanski pozebi, na majski seji območne enote KGZS Ptuj pa so sadjarji izpostavili razliko med izplačili pomoči po lanski pozebi. In medtem ko so bili lani kmetje nagrajeni z višjimi izplačili zaradi zavarovanih površin v letu 2016, so bili letos kaznovani. Zakaj je prišlo do tega obrata, se sprašujejo mnogi sadjarji in vinogradniki. »Na enega slovenskega prašiča, 10 tovornjakov uvoženih« Člani območne enote so še izpostavili zimzeleno težavo prenizkih odkupnih cen. »Ali v Sloveniji res ničesar ni mogoče narediti. Imamo 30 % samooskrbo s prašičjim mesom, na drugi strani pa prašičev ni mogoče prodati. Povezati se morata KGZS in zadružni sistem. Odkupne cene kmetijskih pridelkov so na dnu. Odkupne cene mleka padajo, bliža se žetev, ne vemo, kakšna bo cena pšenice. Pridelki so podcenjeni,« je ponovno poudaril Unuk. Direktor KGZS Ravnik je odgovoril, da se je na področju prašičereje vzpostavil strokovni odbor, ki je predlagal nov poslovni model organiziranja slovenske prašičereje. »Ocenjujemo, da gre za pravi pristop, ki bo v kombinaciji z izbrano kakovostjo prinesla pravi učinek.« Dodal pa je, da se na področju mlečne industrije, kjer je sistem izbrane kakovosti že vzpostavljen, ta znamka med potrošniki prepoznana, vendar se to na odkupnih cenah ne pozna. Glede izbrane kakovosti je Unuk še pripomnil: »Kje je naša izbrana kakovost, če za eno našo svinjo, prispe v Slovenijo 10 tovornjakov uvoženega prašičjega mesa.« Mojca Vtič Haloze • V Vinarski zadrugi Haloze kupili mobilno polnilno linijo za vino V eni uri bodo napolnili 2.000 steklenic V Vinarski zadrugi Haloze so s podjetjem Fabijan nedavno podpisali pogodbo za dobavo mobilne polnilne linije za vino. Nova pridobitev, vredna okoli 232.000 evrov brez DDV, v bogati zgodovini vinogradništva in vinarstva v Halozah pomeni nov mejnik. V predlani ustanovljeni haloš-ki vinarski zadrugi so lani skupaj s partnerji, ptujskim in mariborskim kmetijsko-gozdarskim zavodom ter Društvom vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze pripravili projekt Povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz (akronim Vino Haloze) in z njim uspeli na javnem pozivu LAS Haloze. Glavni cilj projekta je vzpostavitev enotne haloške vinske blagovne znamke, k čemur sodita tudi izdelava celostne grafične podobe in nabava mobilne polnilne linije za vino. Projekt je vreden 301.897 evrov, od česar bo slabih 200 tisočakov prispeval Evropski sklad za regionalni Ključna sestavina blagovne znamke je visokokakovostno polnjena steklenica vina, je pojasnil predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc: »Pogajanja s potencialnimi dobavitelji polnilne linije so trajala skoraj leto dni, izbrali smo najsodobnejšo tehnologijo. Steklenice bomo lahko napolnili popolnoma brezzračno. Zagotovili bomo, da bo vpliv zraka čim manjši, da bo potrebnih čim manj konzervansov oz. da bo vsebnost žvepla v vinu minimalna.« Zagotovil je, da bo nova pridobitev prinesla tudi nižji strošek polnitve na steklenico. Sadjar Marjan Druzovič iz Vito-marcev je pojasnil: »Ker leta 2016 nismo imeli zavarovanih površin, smo prejeli enkrat manj pomoči kot tisti, ki so jih imeli. Zakaj nismo imeli zavarovanih? Zaradi ekonomskih razlogov. Nato smo se v društvu odločili, da površine zavarujemo. A Se bosta mariborski in ptujski KGZ združila? Zbrani na seji KGZ Ptuj so se dotaknili tudi regionalne razdelitve dela in področij s Kmetijskim zavodom Maribor. »Zadevaje funkcionirala, dokler je bil sistem financiranja urejen, sedaj ko je prišlo do pridobivanja sredstev na trgu, so se pa stvari začele zapletati, saj gre za dva zavoda na enakem terenu. Nastala je situacija, ki z vidika uporabnika ni pomembna, z vidika organizacije dela pa prihaja do zapletov,« je pojasnil Rebernišek in dodal, da morajo te težave rešiti znotraj zavoda. Možnosti za rešitev pa je več. Natančnejša razdelitev nalog, ponovna razdelitev terena ali združitev zavodov. FOTO: Mojca Vtič letos pomoči za pozebo 2017 nismo prejeli, češ da nam je škodo povrnila zavarovalnica, so nam odgovorili na ministrstvu. Eno leto smo bili drugorazredni, ker nismo imeli zavarovano, čeprav tudi ni bilo obvezno, letos pa nismo prejeli nič.« Milan Unuk, predsednik območne enote KGZS Ptuj, pa je dodal, da država, če se odloči za izplačilo pomoči, ne bi smela razlikovati med tistimi, ki imajo zavarovane površine, in tistimi, ki jih nimajo. »Država ne bi smela imeti dvojnih meril. Danes samo gledajo, kje te bodo oškodovali, kje si kakšno vejico izpustil, da bi ti odtegnili znesek. Ne vem, kam to pelje.« Zakaj je letos prišlo do tovrstnega obrata, je pojasnil direktor KGZS Branko Ravnik. »Maja smo imeli sestanek na kmetijskem ministrstvu. Še vedno velja, da tisti, ki imajo zavarovano, prejmejo dvakrat več kot tisti, ki nimajo. Vendar se akumulirata odškodnina in državna pomoč.« Dodal je, da je bil tudi izračunan povprečni pridelek za priznavanje škode, na kar ministrstvo nima vpliva. Tako da so nekateri brez pomoči države ostali zaradi statističnih izračunov. »Na ministrstvu so pojasnili, da so v celoti upoštevali metodologijo, ki velja na ravni Evropske unije. Uporabljena je bila enaka metodologija kot lani, le drugo obdobje se je upoštevalo. Na zbornici tako predlagamo, da kmetovalci poskušajo izpodbijati izračunan povprečni pridelek in pri tem vam lahko pomagamo.« FOTO: Mojca Vtič Obvezna KOPOP svetovanja Člani območne enote so se pogovarjali tudi o subvencijski kampanji. »Kampanja je bila uspešno izpeljana, je pa bilo vloženih za en odstotek manj vlog kot lani,« je s podatki postregel Andrej Rebernišek, direktor KGZS, zavoda Ptuj. Ob tem pa je povedal, da bodo letos v sodelovanju z zbornico opravljali KOPOP svetovanje na terenu. »Gre za obvezno zadevo, sicer kmetijam grozi odvzem kazni. Vse kmete pozivamo, da se zelo resno odzovejo, ker gre za obsežno nalogo. Svetovalci bodo kmetije obiskovali na domu, pregledali bodo vse zadeve in svetovali.« Prva polnitev zgodaj jeseni S popolnoma avtomatizirano francosko polnilno linijo Costral, nameščeno na tovorno vozilo, bo mogoče v eni uri napolniti 2.000 steklenic. Direktor podjetja Fabijan Zvonko Fabijan je pojasnil: »Na liniji so sterilizator steklenic, polnilec in zapiralci stekle- nic (primerni za različne tipe zama-škov, od vijačnih do plutovinastih), nato sledi zunanje pranje in sušenje steklenic, etiketiranje, namestitev okrasnih tulcev ter zlaganje steklenic v karton, primeren za skladiščenje oz. prodajo.« Polnilno linijo bodo v zadrugi predvidoma prevzeli konec avgusta, kmalu zatem bodo pripravili prvo polnitev. K sofinanciranju nove pridobitve je pristopilo 20 od skupno 33 članov haloške vinarske zadruge (poleg vinogradnikov in vinarjev sta članici tudi občini Videm in Majšperk). Ti bodo pri uporabi seveda imeli prednost, a je predsednik zadruge pojasnil: »Linija bo na razpolago še ostalim zadružnikom in tudi drugim naročnikom. Želimo si, da se bo polnilna linija tudi ekonomsko upravičila; da Začeli bodo s tulci Pozimi so v Vinarski zadrugi Haloze izvedli delavnice, da bi se poenotili o tipu vina, značilnem za Haloze. Predsednik zadruge Jožef Šmigoc je povedal, da bodo te standarde zdaj morali še zapisati: »Vinu bomo seveda dali tudi naziv in obliko, okoli tega se še usklajujemo.« Pojasnil je, da bo vsak vinar še vedno tržil svoje vino, bi pa v zadrugi dogovorjen kakovostni razred vin označili s posebno oznako; za začetek morda le s tulcem. Član upravnega odbora zadruge Stanislav Brodnjak je poudaril, da bo treba steklenice poenotiti že zaradi ekonomije, predvsem pa zaradi prepoznavnosti vina na trgovskih policah: »Naša zamisel je, da bi naredili pravo izvorno haloško zvrst iz grozdja, pridelanega v haloških vinogradih. Imamo sicer haložana, to ime opredeljuje določene karakteristike vina, ki pa so precej generalizirane.« Napovedal je, da bodo tako standarde kakovosti kot celostno grafično podobo poskusili dodelati do jeseni. Pogodbo za dobavo mobilne polnilne linije so podpisali v sejni sobi Občine Videm. bo torej čim bolj zasedena in bo dala povratne finančne efekte.« Predsednik DVS Haloze Edi Hojnik je povedal, da so si v društvu že pred 25 leti zadali cilj zvišati kakovost haloških vin malih vinogradnikov: »V tem času smo izobrazili med 150 in 200 kletarjev, ki imajo pravico polniti vina. Izmed naših članov se je izluščilo 20, 30 vinarjev, ki so bili sposobni orga- nizirati vinarsko zadrugo. Naslednji preskok bo, da pridemo do haloške-ga vina, ki bo reprezentativno in bo imelo svoj učinek na trgu.« Direktor PRJ Halo, vodilnega partnerja LAS Haloze, Jernej Golc je sklenil: »Morda gre za enega prvih resnejših korakov k razvoju haloškega vinogradništva v novem tisočletju.« Eva Milošič Foto: EM 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 5. junija 2018 Ptuj • Po 42 letih prvo srečanje nekdanjih sošolcev Še se bodo družili Proti koncu lanskega leta sva se na avtobusni postaji na Ptuju naključno srečala z bivšim sošolcem takratnega Šolskega centra za kovinarsko stroko na Ptuju Jožetom Zemljaričem. Foto: Zasebni arhiv 25 nekdanjih dijakov kovinarske stroke, ki so šolanje na Ptuju končali leta 1976, se je letos organizirano srečalo prvič. Srečanje je pripravil Jožef Žerak mlajši. Med pogovorom in obujanjem spominov na preteklost ter obiskovanje poklicne šole se mi je porodila ideja o organiziranju skupnega srečanja vseh takratnih sošolcev, ki smo med letoma 1973 in 1976 obiskovali in uspešno končali izobraževanje za različne poklice kovinarske stroke. Tako sem na Zgodovinskem arhivu na Ptuju zaprosil za seznam učencev, ki smo uspešno končali izobraževanje v šolskem letu 1976. Po pridobljenem seznamu sem na žalost ugotovil, da je bilo na seznamu tudi pet sošolcev, ki so že pokojni, nekaj pa jih tudi ni bilo na seznamu. Po spominu sem na seznam dodal še manjkajoče sošolce in začel z zbirati kontakte preko spleta, obiskovati na takratnih naslovih njihovega bivanja in preko njihovih sorodnikov in drugih sošolcev, ki so imeli kakšen podatek. Po uspešno zbranih kontaktih mi je uspelo, da sem z večino vzpostavil kontakt in da se nas je 19. maja 25 nekdanjih sošolcev v gostišču Majolka v Jurovcih udeležilo skupnega srečanja. Še posebej velja poudariti, da se je srečanja udeležil tudi edini sošolec s sosednje Hrvaške. Po večurnem druženju ob dobri hrani in pijači smo posneli tudi objavljeno skupinsko sliko in se dogovorili, da se bomo v bližnji prihodnosti ponovno srečali, saj nas je do sedaj že osem od prisotnih upokojenih in bomo imeli več časa za druženje. Vsem prisotnim se še enkrat zahvaljujem za udeležbo na srečanju, preostale pa vabim, da se udeležijo naslednjega srečanja. JožefŽerak, ml. Ptuj • Mladi ekonomisti se učimo Kako povečati premoženje in ob tem mirno spati Na Ekonomski šoli ŠC Ptuj počnemo marsikaj. Na strokovnem področju spoznavamo podjetništvo, knjigovodstvo, turizem, trženje, komercialno in finančno poslovanje, ekonomijo... Tega se ne učimo zgolj iz učbenikov in zvezkov. Nazadnje smo se srečali s finančnim svetovalcem, gospodom Davorinom Cvetkom iz podjetja DA-MA-FIN, d. o. o. Na predavanju smo že slišali, kaj so vzajemni skladi, katere vrste vzajemnih skladov poznamo, zakaj investirati v sklad, kako varna je naložba, ključne prednosti naložbe, kako začnemo varčevati v skladu, itd. Predavatelj nas je podučil, da so vzajemni skladi premoženje večjega števila vlagateljev. Sestavljeni so iz različnih vrednostnih papirjev. Za razne delnice velikih družb moramo imeti kar nekaj denarja. Pri vzajemnih skladih pa lahko vlagamo z majhnimi zneski, z njimi pa dosežemo največjo razpršitev sredstev. Poznamo različne vrste skladov: delniške, obvezniške, mešane in pa-nožne, v njih so različni deleži posameznih vrednostnih papirjev. Glede na te deleže pa lahko pričakujemo različen donos. Cvetko pravi, »da je nenapisano pravilo dati vsak mesec 20 % prihodkov na stran«. Tako lahko z majhnim varčevanjem pridemo do kar velikih prihrankov. Pojasnil nam je tudi, da so vzajemni skladi zagotovo donosni, a o prihodnosti donosov ne smemo sklepati na podlagi preteklosti, saj je to lahko tvegano. Gre namreč za dolgoročno obliko naložbe denarja. Tveganje za izgubo je precej manjše kot pri vlaganju v delnice in obveznice, saj je premoženje razpršeno. Donosi pa so v primerjavi z vezanimi vlogami pri bankah praviloma višji. Tako lahko z majhnimi prihranki dobimo dodatne prihodke, ki jih lahko kadarkoli prodamo po trenutni tržni ceni, ki pa je odvisna od gibanja tečaja vrednostih papirjev. Možnost, da bi sklad propadel, je tako zelo majhna, saj bi za to morala propasti vsa podjetja, v katera smo vložili denar. Denar pa lahko vložimo v sklade v Sloveniji, Aziji, Ameriki... Preko aplikacije na telefonu nato dnevno spremljamo dogajanje v posameznem skladu (ali ta narašča ali pada). Obdavčitev na dobiček iz vzajemnih skladov pa se z leti članstva niža. Tako smo v šoli pridobili še eno novo znanje, ki nam bo v življenju gotovo prišlo prav. Povezali smo teoretično znanje z dejanskim stanjem na trgu in spoznali, da moramo biti pri poslovanju z denarjem zelo previdni in dobro premisliti, kako varčevati, saj lahko brez znanja in strokovno usposobljenih svetovalcev hitro izgubimo naše dragocene prihranke. Dijakinja Ekonomske šole ŠC Ptuj Anja Babic Ptuj • Projekt Višje strokovne šole y Študentje »zažigali z idejami« Ob zaključku predavanj o podjetništvu in trženju so študentje 2. letnika programa upravljanje podeželja Višje strokovne šole Ptuj zaključili tudi podjetniško naravnan projekt »Zažgi z idejo«. Foto: arhiv šole Rezultate projekta so za širšo javnost predstavili študentje 2. letnika programa upravljanje podeželja v obliki desetih izvirnih podjetniških idej na področju kmetijstva. Vse predstavljene ideje so študentje podkrepili s prototipom, saj je med njimi veliko takih, ki svojo idejo že uresničujejo za potrebe svoje družine, sorodnikov in prijateljev. Tako sta Doroteja Štulec in Tadej Janžekovič na predstavitvi prepričala z okusnimi izdelki iz kozjega mleka z okusom vanilje in jagode pod imenom Kozica Beti, za ribolov z naravnimi boiliji sta navdušila Maja Mavrič in Klemen Rebernik, da obstaja naravi prijazen način pranja in mehčanja perila, je navzoče podučila Andreja Kolar z izdelavo naravnih mehčalcev za tekstil, Matjaž Pernat in Urban Švajger, ki že aktivno sodelujeta v Kmetijskem krožku, sta dokazala, da lahko svojo idejo usmerita v popravilo kmetijske mehanizacije, Nina Božičko in Anja Lončarič sta s Krheljčkom kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji želeli ozavestiti vse, ki se ne morejo upreti sladkim razvadam, da obstajajo tudi zdravi prigrizki. Simon Bela in Aleš Tili sta razvila idejo o izdelkih iz zajčjega mesa in prepričala vse obiskovalce dogodka, da je zajčje meso zdravo nadomestilo za druge vrste mesa. Podobno menita tudi Jani Herga in Primož Kramer, ki se želita po študiju posvetiti gojenju polžev in izdelkom iz polžje sline. Konec predstavitve so začinili Katja Petrovič, Feliks Kranvogel in Iva Težak s seitani, t. i. vražjimi trakci, Jaka Perkuš in Tine Šiler pa sta se odločila, da bosta svojo neizrabljeno domače kmetijsko zemljišče uporabila za gojenje vedno bolj atraktivnega čilija ter osvojila tuja tržišča prav z omakami iz čilija, pridelanega na poseben ekološki način. Ker pa brez sodelovanja z že obstoječimi podjetji ne gre, je Martina Črešnik za že obstoječe podjetje predstavila svojo dopolnilno storitev, barvanje vseh platišč po željah kupca, tudi za traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo. Ker je slovenskemu kmetijstvu treba dati podjetni zagon in podporo pri uresničevanju idej mladih kmetovalcev, ki bodo poskrbeli za proizvodnjo zdrave in kakovostne hrane ter ohranjali kmetijstvu prijazno krajino tudi za prihodnje generacije, je treba tovrstne projekte nadgrajevati. Menim, da predstavljajo zamisli naših študentov za prihodnost podeželja v ptujski regiji velik potencial, saj lahko prerastejo v uspešne in perspektivne mlade kmetije. Zapisala: dr. Vesna Trančar Sveti Tomaž • Test hoje Veliko krajanov je prišlo po nova znanja in zaradi druženja Test hoje je pri Svetem Tomažu opravilo 37 udeležencev, kuharska ekipa je za okrog 80 obiskovalcev skuhala prleško kislo juho. Krajevna organizacija Rdečega križa Sveti Tomaž, Društvo za oste-oporozo Ormož, Zdravstveni dom in Šola zdravja - Knjiga Ormož so na športnem igrišču pri Svetem Tomažu organizirali test hoje, ki pokaže telesno zmogljivost. Test hoje pomeni, da udeleženec hodi hitro, kolikor zmore, na podlagi rezultatov nato svetujejo ustrezno telesno dejavnost ter zdrav- ju prijazno športno vadbo. »Združeni lahko pripravimo več,« je dejala Cilka Špindler iz Društva za osteoporozo, saj se je pokazalo, da tovrstno sodelovanje društev in organizacij pripomore k odličnemu odzivu krajanov. Skoraj polovica jih je izvajala test hoje, vsi skupaj pa so delali gibalne vaje za krepitev mišic, spoznavali, zakaj je gibanje pomembno za zdravje kosti, se družili in na koncu okrepčali s prleško kislo juho, ki jo je kuharska ekipa skuhala na mestu dogajanja. Namen dogodka je bil preventivni, saj so udeleženci v družbi s sokraja-ni pridobili nova znanja, se družili in tako naredili nekaj za lastno zdravje. Pripravili so ga v okviru Tedna vseži-vljenjskega učenja. KŠ Foto: Cilka Spindler Foto: AB torek • 5. junija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Destrnik • 20. občinski praznik V znamenju pesmi, plesa in tradicije V občini Destrnik so maja tradicionalno proslavili 20. občinski praznik. Na osrednji slovesnosti je župan Vladimir Vindiš zaslužnim za delo v lokalnem okolju podelil občinska priznanja Nagradil je tudi diplomante, ki so v minulem obdobju uspešno končali študij. Prejemniki občinskih odlikovanj v družbi z županom Vladimirjem Vindišem ter Uršo Zver in Žigo Volgemutom iz občinske komisije za volitve in imenovanja Občina se vsako leto pozorno spomni na diplomante, ki so v času med obema praznikoma uspešno končali šolanje. Župan Vindiš je v svojem nagovoru ob prazniku med drugim izpostavil pomen povezovanja in enotnosti: „Nujno je, da občina enotno nastopa navznoter in navzven. V nasprotnem primeru ni zmožna izvajati poslanstva, za katerega je ustanovljena. Menim, da ljudi v okolju, kakršno je naše, zelo povezujejo družina, kraj, župnija in društva ter nenazadnje tudi sama občina. Našo občino čakajo v prihodnosti drzni projekti. Želja in potreb je ogromno, občinski proračun pa skromen. Zato bo treba na nekatere naložbe še počakati." Župan Vindiš je na prireditvi podelil priznanja in nagrade diplomantom, ki so v minulem obdobju končali študij. To so Davorin Caf (mehatronika), Iva Černezl (pravo), Saša Fras (razredni pouk), Slavica Hanželj (vzgojiteljica), Matej Hauptman (geodezija in geoin-formatika), Damir Kos (informatika), Karin Pernat (kemija, biologija), Jernej Murko in Žiga Volgemut (oba zdravnika). Občinska odlikovanja so prejeli Štefan Samec (posthumno), Lizika Bac, Marjan Ozvatič, Jože Zelenik in Martin Petrič. Štefanu Samcu so srebrno priznanje podelili za delo v lokalni skupnosti. Zelo aktiven je bil v društvu upokojencev, v športnem in turističnem društvu ter kulturno-družabnih dejavnostih. Bil je tudi krvodajalec. Prejemnica bronastega priznanja Li- zika Bac je zaslužna za družabno življenje v kraju, pomembno sooblikuje delo destrniškega društva kmetic; je članica skupine ljudskih pevk Urban-čank, zbora DU Breg Ptuj in skupine Spominčice. Marjanu Ozvatiču so za delo na področju dobrodelne dejavnosti podelili bronasto priznanje. Več kot 30 let aktivno deluje v občinski organizaciji RK, pomaga pri dobrodelnih aktivnostih in je tudi krvodajalec. Jožeta Zelenika je občina z bronastim priznanjem nagradila za delo na področju gospodarstva, aktiven je v PGD Desenci, pa tudi v Janežovskem Vrhu. Martinu Petriču so srebrno priznanje podelili za delo na področju kmetijstva in v lokalni skupnosti. Ukvarja se z go- Ptuj • Zdravstveni dom Ptuj - Dan odprtih vrat Obisk učencev Učenci 6. a-razreda smo se 30.5. z učiteljico Renato Debeljak podali v Zdravstveni dom Ptuj, saj so imeli ta dan dan odprtih vrat. Foto: Arhiv šole Starše • Biserna poroka zakoncev Jevšovar 60 let skupne poti »Mož in žena morata drug z drugim malo potrpeti in se seveda razumeti, brez tega ni mogoče živeti,« je povedala bi-seroporočenka Neža Jevšovar iz Prepolj. In po poti razumevanja, ljubezni, premagovanja vseh težav zakonca Franc in Neža Jevšovar stopata že 60 let. »Ko sem se poročila, si nisem mislila, da bom dočakala srebrno, zlato in sedaj še biserno poroko, saj sem se precej pozno možila,« je povedala Neža, ki se je rodila 1. januarja 1928 v Prepoljah. Na pripombo, da mož očitno dobro skrbi zanjo, vedorejo, na kmetiji imajo zbiralnico mleka za bližnji okoliš. V kulturnem programu osrednje prireditve ob občinskem prazniku so nastopili Damja- na Žampa, Ana in Andrej Dvoršak, Eva Šnut, ženski pevski zbor KD Destrnik in otroška folklorna skupina KD De-strnik. V imenu sosednjih občin je navzoče na prireditvi pozdravil župan Trnovske vasi Alojz Benko in Urbanča-nom čestital ob njihovem prazniku. Mojca Zemljarič Tam nas je pričakala medicinska sestra Šmigoc. Najprej smo se seznanili s postopkom oživljanja. Izvedeli, kako pomembna je pri oživljanju vsaka sekunda ter da moramo takoj poklicati na številko 112 in podati vse najnujnejše podatke. Nekateri pogum-neži smo tudi sami poskusili oživljati. Nato smo se seznanili s programom Svit, ki se ukvarja s preprečevanjem raka na črevesju. Sledilo je preventivno predavanje o kajenju in njegovih negativnih posledicah, spoznali smo pojme »pasivni« kadilec, katran, nikotin idr. Po končanem predavanju, med katerim smo se okrepčali z jabolki in sveže pečenimi rogljički, smo se odpravili nazaj v šolo. Spoznali smo veliko novega, kar nam bo koristilo celo življenje. 6. a. razred Foto: Občina Starše Biseroporočenca Neža in Franc Jevšovar pa je smeje odvrnila, da oba lepo skrbita drug za drugega. Sicer pa je Neža končala osnovno šolo v Staršah in nato z delom nadaljevala v domačem gospodinjstvu, na kmetiji in tudi drugod. »Takrat so bili drugi časi,« je dodala. In danes? »Nekdaj sem veliko pletla, sedaj pa sem kuharica v družini,« je odgovorila. Mož Franc, s katerim sta se spoznala na veselici in ki je bojda dober plesalec, se je rodil 27. maja 1931 v Jablanah. Po poklicu je strojni ključavničar, kruh pa je služil v Tamu. V Prepoljah sta si nato ustvarila dom in družino. V zakonu se jima je rodil sin Igor, v veselje pa jima je tudi vnuk Žan. Zakonca Jevšovar že 60 let uspešno izpolnjujeta obljube, ki sta si jih kot mladoporočenca izrekla. Ponovila sta jih 13. maja v Staršah. MV Podlehnik • 20 let Turističnega društva Podlehnik Ob jubileju so razvili društveni prapor in izdali zbornik 20-letnico delovanja Turističnega društva (TD) Podlehnik so v večnamenski športni dvorani pri Osnovni šoli Podlehnik obeležili s slovesnim razvitjem društvenega prapora in predstavitvijo zbornika društva. Želja po ustanovitvi podlehniške-ga turističnega društva je zorela dolga leta, avgusta 1998 je okoli 30 krajanov zamisel uresničilo. V društvu so si takrat zadali, da bodo skrbeli za čisto in urejeno okolje, varovali naravne in kulturnozgodovinske spomenike, uredili turistične poti ter organizirali različne prireditve, izobraževanja, predavanja in izlete ... Predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič je opomnil, da je društvo eno mlajših v občini, zato so bili prvi koraki zahtevni: »Najprej smo se lotili izobraževanja članov, pripravili statut društva in se redno mesečno dobivali na sejah, kjer so zorele naše zamisli, ki smo jih nato uresničevali, kolikor so nam dopuščala finančna sredstva.« Takoj prvo leto so pričeli z ocenjevanjem urejenosti domov in okolice ter čistilnimi akcijami. Do danes so številne društvene prireditve postale že tradicionalne, npr. postavitev klopotca, martinovanje, srečanja ljudskih pevcev, godcev, plesalcev in narečnih skupin . Obudili so stare šege in navade, pričeli ocenjevati vino in letos pripravili še vincekovo rez. Uredili so etnološki muzej na Gorci, bližnji studenec in štiri pohodne poti ter izdali številne zloženke, razglednice, tri publikacije, zgoščenko in DVD. V društvu danes deluje več skupin, vse sodelujejo z občino, občani in drugimi društvi. Ob jubileju so razvili društveni prapor, ki ga poleg logotipa društva krasita še lipov list in slogan »Turizem smo ljudje«. Blagoslov vezene umetnine je opravil pater Andrej So-tler, praporščak je postal podpredsednik društva Zvonko Mlakar, pomočnik Jože Vaupotič, donatorji so darovali za žebljičke in svečane tra- kove. Obletnici so se poklonili tudi z izdajo vsebinsko in slikovno bogatega zbornika na okoli sto straneh. Napisala ga je tajnica društva Zdenka Golub, uredniški odbor so poleg nje sestavljali še Milan Vidovič, Zvonko Mlakar, Boštjan Mlakar, Miroslava Maučič, Majda Erlač in Sandi Šprah. Župan občine Podlehnik Marko Maučič se je TD Podlehnik zahvalil za dosedanje delo in mu podelil priznanje za napredek v občini. Predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Peter Misja je društvu podelil priznanje z bronastim znakom TZS in spomnil, da so različna turistično-olepševalna društva v Sloveniji nastajala že pred več kot 150 leti: »Danes je aktivnih približno 400 društev, ki so vključena v TZS.« Priznanja TD Podlehnik in TZS so prejeli tudi posamezniki, ki so se v društvu še posebej izkazali. Eva Milošič Foto: arhiv Turističnega društva Podlehnik Slovesnost so s kulturnim programom obogatili pihalni orkester Kulturnega društva Podlehnik, učenci Osnovne šole Podlehnik, člani Turističnega društva Podlehnik in Folklorna skupina Rožmarin Dolena. Foto: MZ Foto: MZ 12 Štajerski Križemkražem torek • 5. junija 2018 Markovci, Zadar • Velik uspeh Komornega zbora Glasis Še eno zlato priznanje za Glasis Komorni zbor Glasis deluje po okriljem KUD Markovski zvon iz Markovcev in prepeva peto sezono. Letošnja pevska sezona je bila za pevke in pevce še posebej bogata; zadnji velik uspeh pa so dosegli maja na 11. tekmovanju pevskih zborov v Zadru. Že v novembru 2017 je zbor nastopil na regijskem tekmovanju SV Slovenije v Gornji Radgoni, osvojil zlato priznanje in se na priporočilo strokovnih spremljevalcev tekmovanja, v aprilu kot debitant udeležil Naše pesmi v Mariboru. Tekmovanja se že vseh 25 let udeležujejo vrhunski pevski sestavi iz vse Slovenije in zamejstva. Za Komorni zbor Glasis je bila udeležba na Naši pesmi posebej bogata izkušnja. Osvojil je srebrno priznanje. Zbor je nastopil v kategoriji mešanih zborov z najmanj 16 člani, s petimi skladbami - z eno skladbo skladatelja, rojenega v 16. stoletju ali prej, z eno sodobno skladbo, z eno skladbo slovenske glasbene literature in dvema skladbama po lastni izbiri. V kategoriji mešanih zborov se je predstavilo 11 zborov iz 8 držav. Komorni zbor Glasis je z 92,67 točke osvojili zlato priznanje. Ker je bil drugi najbolje uvrščeni zbor v svoji kategoriji, se je uvrstil v tekmovanje za veliko nagrado Grand Prix mesta Zadar, kjer je uspeh znova potrdil. Osvojil je absolutno drugo mesto tekmovanja izmed vseh sodelujočih zborov vseh kategorij in tako prejel »Srebrni križič Opatice Čike«. Prvo mesto je osvojil zbor The Cardinal Singers Univerze Louisville iz Združenih držav Amerike. Poleg zlatega priznanja in srebrnega križca je zbor prejel še priznanje za najboljše izvedeno renesančno skladbo Jacobusa Gallusa Pater Noster, qui es in coelis, kar je še posebna potrditev za dirigenta Ernesta Kokota. Glasis je novembra lani nastopil tudi na regijskem tekmovanju SV Slovenije v Gornji Radgoni, osvojil zlato priznanje in se na priporočilo strokovnih spremljevalcev tekmovanja v aprilu kot debitant udeležil Naše pesmi v Mariboru, kjer je v konkurenci vrhunskih pevskih zborov osvojil srebrno priznanje. V petih letih obstoja se je komorni zbor Glasis udeležili štirih mednarodnih tekmovanj ter prejel tri zlate in eno srebrno priznanje, na dveh regijskih tekmovanjih pa obakrat zlato. Martina Horvat Ormož • Mednarodni dan muzejev Razstava o neverjetnem življenju V ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so mednarodni dan muzejev obeležili z odprtjem razstave o slovenski misijonarki Betki Kajnč, rojeni v Drakšlu. Betka se je v Indijo podala v družbi bodoče matere Tereze in tam, podobno kot ona, posvetila svoje življenje delu s pomoči potrebnimi. Dogodka se je udeležil veleposlanik Indije v Sloveniji Param Jit Manna. Betka ali Magdalena Kajnč je bila rojena 1. decembra 1892 v vasi Drakšl pri Veliki Nedelji. Leta 1920 se je odpravila v Zagreb, od koder sta z Agnes Bojaxhiu iz Skopja (poznejša mati Te-reza) odpotovali k loretskim sestram na Irsko, od tam pa nekaj več kot mesec dni potovali z ladjo v Indijo. Magdalena je postala misijonarska sopotnica in prijateljica Nobelove nagrajenke blažene matere Tereze. Tudi noviciat v Darjeelingu ob vznožju Himalaje sta opravili skupaj. Agnes - slovenski duhovniki so ji ime poslovenili v Než-ko - si je leta 1931 izbrala redovniško ime Tereza, s katerim je pozneje zaslovela po vsem svetu, Barbara pa re-dovniško ime Magdalena. Magdalena (oz. Betka) je med revnimi prebivalci ■ANOTI l El i LORETO SISTER" —~ ! ^^ J Ivi nOEfij j^^&g Fotografiji Gonïe ™ bod°£e vasi Morapai in mesta Asansol več kot pol stoletja delovala kot zdravil-ka. Svojo bolnišnico je ustanovila leta 1931. Oskrbovala je običajne bolezni, kot so vnetja, kašelj in prehlad, malarija, težave s pljuči in grlom, norice in tegobe podhranjenih. Obravnavala je celo zlome, bila porodničarka. Pred njenimi vrati v Morapaiu so se množično zbirali revni vaščani. Dan za dnem je ure stoje zdravila bolne in jih odreševala bolečin in tegob. Magdalena je zadnjih 14 let svojega Foto: Arhiv muzeja življenja živela in delovala v Asansolu, kjer je postavila začasen dispanzer in tako kot v Morapaiu dnevno oskrbela »več kot sto bolnikov«. Oddaljena od svoje rojstne dežele in Velike Nedelje, kamor se v 57 letih delovanja v Indiji ni vrnila niti enkrat, je sestra Marija Magdalena Kajnč umrla v Asansolu leta 1984, stara 92 let. Razstava o misijonarki Magdaleni Kajnč bo v Grajski pristavi Ormož na ogled do 10. septembra. Nevenka Korpič Ptuj • Letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj Ponosni na svojo mestno godbo Ptujčani in drugi ljubitelji Pihalnega orkestra Ptuj so 26. maja napolnili prostor mestne tržnice. Več kot tisoč jih je navdušeno zaploskalo na njegovem letošnjem letnem koncertu. Foto: Črtomir Goznik S tradicionalnega koncerta Pihalnega orkestra Ptuj, ki je pritegnil več kot tisoč zadovoljnih obiskovalcev. Še enkrat so z množičnim obiskom pokazali, kako zelo cenijo svojo mestno godbo, ki je eden od osrednjih atributov mesta ob Dravi že 163 let in stalnica glasbenega dogajanja na Ptuju. Toliko namreč že neprekinjeno deluje ptujska mestna godba, katere začetki segajo v leto 1855, ko so jo organizirali pri samostojnem glasbenem društvu. Njena zgodba je zgodba tradicije, ljubezni do glasbe, ki se prenaša iz roda v rod. Pihalni orkester Ptuj danes šteje okrog 60 članov, vodi ga prof. Fredi Simonič. Glasbeniki prihajajo iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, s katerima odlično sodeluje. Letos sta se kot solista predstavila nadvse uspešna mlada glasbenika Manja Hliš na evfoniju in Staša Planin-šek na vibrafonu, Manji Hliš se je v eni od solističnih točk na pozavni pridru- Izjemen glasbeni večer s Pihalnim orkestrom Ptuj so omogočili: MO Ptuj, Javne službe Ptuj, Radio-Tednik Ptuj z direktorjem Dragom Slameršakom, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, OŠ Ljudski vrt Ptuj z ravnateljico Tatjano Vaupotič Zemljič, Kemikalija Ptujčanka, Kvicke kvacke Tea Pinterič Ptujčan, Gama gradnje Matjaž Glaser in cvetličarna Vijolica. V skrinjice prostovoljnih prispevkov pa so lahko darovali obiskovalci koncerta. žil tudi dirigent, akademski glasbenik pozavnist in prof. pozavne Fredi Simonič, dirigentsko palico je v tem času prevzel Jure Rogina. Gost večera pa je bil eden najboljših slovenskih vokalistov Omar Naber, ki je Slovenijo že dvakrat zastopal na Evroviziji in ki je prepoznan po svojem glasbenem izrazu in iskrenosti v ustvarjalnosti. V letu 2010 je pridobil status društva v javnem interesu na področju kulture. Svoje kulturno poslanstvo izpričuje na številnih nastopih, na vseh občinskih prireditvah, proslavah, samostojnih koncertih, gostovanjih v Sloveniji in tujini, z udeležbo na vsakoletnih regijskih revijah in tekmovanjih pihalnih orkestrov. Vsak njegov nastop ljudje še dolgo pomnijo, kot pomnijo številne goste, ki jih je doslej gostil na svojih koncertih. Razveseljuje z glasbo, značilno za pihalne orkestre, in z glasbo svetovnih uspešnic različnih žanrov. Njegovi člani so vsi po vrsti odlični glasbeniki, nosilci številnih priznanj in odlikovanj tako kot celotni orkester. MG Žetale • 18. mednarodni slikarski ex-tempore krajinarjev Haloze in Haložani v navdih Mednarodni slikarski ex-tempore v Žetalah bo letos postal polnoleten. Začel se bo jutri, 6. junij a, končal pa z odprtjem razstave to soboto, 9. junija. Likovni umetniki bodo tudi letos ustvarjali na temo Žetal, krajine v Že-talah, Haloz in Haložanov. Priglasitev, žigosanje platen in drugih podlag bo mogoče od srede do petka med 10. in 15. uro ali v soboto med 12. in 15. uro v prostorih Občine Žetale, vpisnina bo znašala 10 evrov. Vsak umetnik bo lahko najkasneje do sobote do 14. ure oddal samo eno uokvirjeno delo, formata najmanj 35 x 45 in največ 120 x 120 centimetrov. Strokovno žirijo bodo letos sestavljali: likovni kritik Mario Berdič, profesor likovne umetnosti Jože Fol-tin, akademski slikar Rudi Španzel ter pobudnik in umetniški vodja likovne kolonije Branko Gajšt. Najboljše podobe krajine bodo občine in sponzorji Lani je v Žetalah ustvarjalo 26 likovnih umetnikov, tako samoukov kot akademsko izobraženih. odkupili oz. nagradili z grand prix (500 evrov) in sedmimi drugimi nagradami. V soboto ob 19. uri bo Danica Purg v večnamenski žetalski dvorani odprla razstavo, vsa nastala likovna dela bodo na ogled do 14. junija. Župan občine Žetale Anton Butolen je umetnikom sporočil: »Žetale vas nestrpno pričakujejo!« EM Milan Grgič I*NcJOFRA T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si Foto: MH Foto: EM Nogomet Petrovič in Nunič največkrat, Jakšic največ Stran 14 Motokros Igra točk ni šla v prid Gajserja Stran 15 Rokomet Ormožanke četrte v državi Stran 15 Atletika Pozitivni odzivi po Večernem teku čez grad Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Kvalifikacije za 1. SNL Ne bi smelo biti tako, da odločajo sodniki ... Izjemno vzdušje, ki je spominjalo na Dravine prvoligaške dni, je v soboto pričakalo igralce Drave in Triglava, ko so pritekli na zelenico Mestnega stadiona. Več kot 1000 ljubiteljev nogometa se je zbralo, da bi uživali v nogometni predstavi, a jim je to v veliki meri s svojimi odločitvami onemogočila sodniška trojka na čelu z Matejem Jugom. Zares ne bi smelo biti tako, saj ljubitelji nogometa ne hodijo na stadione zaradi njih, ampak zaradi igralcev. Jug s stadiona obkrožen s policijo in varnostniki »Če bi sedaj karkoli povedal, bi si naredil medvedjo uslugo, saj sem zares močno pod vtisom dogajanja na igrišču. V klubu smo pošteno delali in trdo garali za to priložnost v dodatnih kvalifikacijah, sedaj pa se vsi pogovarjamo zgolj o sodnikih. To ni pošteno ne do nas igralcev, ne do gledalcev, ki so prišli na stadion,« je po tekmi dejal Nastja Čeh. Slaba volja med najzvestejšimi privrženci Drave je bila zares velika in sodnike je moralo s stadiona pospremiti približno 20 policistov in varnostnikov. Rešek za navdušenje na tribunah Prvi polčas tekme je minil v enakovredni predstavi, svoje priložnosti so imeli eni in drugi. Že v 4. minuti je Luka Majcen iz ugodnega položaja streljal tik mimo gola, še lepšo priložnost - t. i. 100 % - pa so imeli gostje v 8. minuti, ko je bil Matej Poplatnik hitrejši od Pirtov-ška, prišel je sam pred Šeliga, ta pa je izjemno reagiral in njegov strel ubranil. Prvo navdušenje na Mestnem stadionu se je zgodilo v 14. minuti, ko je Bizjak prestregel slabo podajo do vratarja Džafiča, a je tudi sam slabo reagiral, v nadaljevanju akcije pa je vseeno podal do Mitja Reška, ki je bil v sredini dovolj spreten, da je žogo potisnil v mrežo - 1:0. Že v tem delu igre je Matej Jug s svojimi odločitvami glede prekrškov razburjal navijače in igralce ene in druge ekipe, za kar je bil ob polčasu deležen glasnih žvižgov. Zato pa so bili glasnega odobravanja deležni igralci v modrih dresih. Ob polčasu je gostujoči trener Brkic opravil dve menjavi, posledica je bila ta, da se je težišče igre Drava Ptuj - Triglav Kranj 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Rešek (14.) 1:1 Zec (62.), 1:2 Poplatnik (81., z 11 m). DRAVA: Šeliga, Flis, Petek, Pirtovšek, Vezjak, Kolar (od 71. Čeh), Šporn, Lovenjak (od 60. Kukovec), Rešek, Fanimo (od 69. Cuffaro), Bizjak. Trener: Simon Sešlar TRIGLAV: Džafic, Zec, D. Krye-ziu (od 46. Arh Česen), Elsner, Mlakar, E. Kryeziu, Pušnik (od 46. Bojic), Udovič, Poplatnik, Tijanic, Majcen (od 72. Žurga). Trener: Si-niša Brkič RDEČI KARTON: Vezjak (93.). preselilo na polovico, ki so jo branili domačini. V 60. minuti se je ulil še močan naliv, kar je simbolično napovedalo rezultatski preobrat ... Ta se je začel v 61. minuti, ko je eden najaktivnejših igralcev pri Nogometaši Drave odhajajo na povratno tekmo v Kranj z zaostankom, a obljubljajo boj do zadnje minute. gostih David Tijanič izvedel prosti strel s strani, po dveh odbitih žogah, pri katerih je bil v drugem primeru Poplatnik v prepovedanem položaju, pa jo je David Zec mimo številnih nog poslal v mrežo -1:1. Foto: Drago Wernig/ Ekipa »V Kranju bomo šli dobesedno 'na glavo'« Aleksander Šeliga, Drava: »Pokazalo se je, da je Triglav dobra ekipa, ki ima za sabo večje število odigranih težkih tekem. Po našem vodstvu so avtomatizmi v ekipi takšni, da se povlečeš nekoliko bolj v obrambo. To tokrat ni bilo najboljše in Triglav se je vrnil v igro. Sodniških odločitev ne bi komentiral. Škoda je, da odhajamo v Kranj z negativnim rezultatom, a nazadnje smo v Murski Soboti dokazali, da znamo tudi na gostovanjih odigrati dobro in zmagati. Sedaj se bomo dobro spočili, nato pa bomo šli v sredo v Kranju dobesedno 'na glavo'. Vsekakor upamo, da nam bo to prineslo pozitiven rezultat.« Siniša Brkic', trener Triglava: »Čestitam svojim fantom za odigrano tekmo, mislim, da smo prikazali dober nogomet in zasluženo slavili. Naša prednost je večje število odigranih težkih tekem in to smo v nekaterih primerih lepo izkoristili. Čaka nas še povratno srečanje, kjer moramo ostati zbrani.« Simon Sešlar, trener Drave: »Po dobrem prvem polčasu smo nato v nadaljevanju nekoliko padli, a fantom vseeno čestitam za prikazano. Vidi se, da je Triglav aktualni prvoligaš, kar se je v nekaterih dvobojih videlo, a naš odpor je bil vsekakor dober. Videli bomo, ali bomo uspeli v Kranju odigrati dobro tekmo in si zagotoviti napredovanje. Za nas je bilo pomembno, da smo zadeli, želeli pa smo si ohraniti mrežo nedotaknjeno, kar nam ni uspelo. Zaradi tega bo naša naloga na povratnem srečanju težka, a smo sposobni zabiti tudi dva ali več golov. S to željo in motivom bomo šli v tekmo, čeprav je prednost Triglava velika. Nekateri akterji na igrišču tokrat niso bili dorasli dogajanju: ni bila tekma ne vem kako kakovostna, a eni so bili pod vsako kritiko od začetka do konca. Začelo se je z opominjanjem že zelo kmalu po začetku. Ne igra se nogomet zaradi tega, to nima nobene veze z nogometom. Sicer na splošno nimam težav s sodniki, a tokrat sem imel občutek, da smo v preveč podrejenem položaju glede na tekmeca.« Luka Majcen, Triglav: »Pričakovali smo težko tekmo: sam sem bil skeptičen glede tega, kako bo naša mlada ekipa reagirala v kvalifikacijski tekmi. Nismo začeli dobro, a smo se ob polčasu pogovorili, tudi z nekoliko povišanimi toni, dorekli določene stvari in potem je bilo nadaljevanje boljše. V sredo je sicer še drugi polčas, a naša prednost je kar lepa.« Dodatne kvalifikacije za 1. SNL, povratna tekma: Triglav Kranj - Drava Ptuj, sreda, 6. .6., ob 16.30 v Kranju. i ^ wá'íCÍ1 Sodniki so stadion zapustili v spremstvu policije in varnostnikov. V 66. minuti je bil najboljši kranjski strelec Poplatnik znova iz oči v oči s Šeligo, a mu je domači vratar še enkrat več preprečil veselje. Domači trener je poskusil srečo s tremi menjavami, pri čemer je mo- ral zaradi poškodbe igro zapustiti tudi Fanimo, ki tokrat zaradi težav z nogo ni mogel prikazati vsega, kar zna. Končna odločitev je padla v 80. minuti, ko je po podaji s strani do Dobrodelni strela prišel Poplatnik, žoga je iz neposredne bližine zadela Pirtovška v roko, ki po mnenju sodnika ni bila povsem ob telesu in pokazal je na belo točko. Vsi protesti so bili zaman, Poplatnik je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni -1:2. Vzdušje je bilo nato do konca srečanje izjemno napeto, sodnik Jug si je avtoriteto do konca »gradil s kartoni«. Piko na i je postavil v 93. minuti, ko je Vezjaku, nad katerim je bil storjen prekršek, a ni bil dosojen, pokazal rdeči karton (dva rumena) ... Jože Mohorič otfcoški v soboto, 16. junija 2018, na stadionu pri Šolskem centru Ptuj www.intera.si/otroski-tek 14 Štajerski Šport torek • 5. junija 2018 Nogomet • NK Aluminij Petrovič in Nunič največkrat, Jakšič največ Za Kidričani je sezona, v kateri so večino ciljev izpolnili, nekatere pa celo presegli. Med prve štejemo končno 8. mesto v i. ligi Telekom Slovenije, med druge pa uvrstitev v finale Pokala Slovenije. »Ko sem prevzel vodenje Aluminija je bil osnovni cilj obstanek brez kvalifikacij. To nam je uspelo, obenem pa je to za Aluminij najboljša uvrstitev v 1. ligi doslej (10. v sezoni 2011/12, 9. v sezoni 2016/17, op .a.). Zgodovina vendarle ima svojo težo, zato letošnjo uvrstitev štejem za uspeh,« je kratko o pravkar minuli sezoni spregovoril Oliver Bogatinov, ki je Aluminij vodil v spomladanskem delu sezone (v prvem delu je bil trener Slobodan Grubor). Po uspešnosti sta bila Bogatinov in Grubor podobno uspešna, saj je Grubor na 17 tekmah osvojil 16 točk, Bogatinov na 19 tekmah več - 17. Doma osvojili 16, v gosteh 17 točk Zanimivo je, da so bili Kidričani uspešnejši v gosteh, kjer so osvojili 17 točk, na domači zelenici eno manj. Glede osvojenih točk v gosteh v 1. ligi prednjači Maribor, ki je zunaj Ljudskega vrta izgubil le eno samo tekmo, v 17. krogu v Celju. Na svojem stadionu ja bila najuspešnejša Olimpija, ki v Stožicah v celotni sezoni sploh ni izgubila tekme (13 zmag, 5 remijev). V ekipi Aluminija je na igrišču največ minut preživel Nemanja Jakšič, tesno za petami mu sledi Dejan Petrovič. Glede števila odigranih tekem sta na vrhu Dejan Petrovič in Marko Nunič, ki sta vsaj minuto igrala na 33 tekmah (Jakšič na 32). Dejan Petrovič je o sezoni povedal: »Generalno gledano je za nami dobra sezona, saj smo izpolnili osnovni cilj, obstanek v 1. ligi. Finalna tekma Pokala Slovenije je bila smetana na torti ali nagrada za garanje skozi celotno sezono. Nekaj tekem je bilo odigranih res Luka Štor 506 11 Kruno Ivančič 376 7 Christopher Makengo 375 9 David Lukanc 281 4 Siyar Kepir 281 5 Anton Rogina 264 9 Mihovil Jeronim Klapan 233 5 Tibor Banič 0 0 Neje Bračko 0 0 Tilen Brglez 0 0 Marcel Pušnlk 0 0 Foto: Črtomir Goznik Dejan Petrouič je po poškodbi Matica Vrbanca preuzel kapetanski trak Aluminija, med usemi Kidričani je odigral najueč tekem. Najuečjo minutažo pa je skupno zbral Nemanja Jakšič. na visokem nivoju, večkrat pa nam je zmanjkal kakšen detajl za še boljši rezultat. Smo mlada ekipa, zato lahko že sedaj z optimizmom zremo v naslednjo sezono.« Pokazali določeno kakovost Francesco Tahiraj je bil med najboljšimi strelci Aluminija v tej sezoni, zadel je tudi na finalu Pokala Slovenije proti Olimpiji: »Finale pokala je bil za našo mlado ekipo zelo težka preizkušnja, pa še tam bi se lahko ob spletu nekoliko srečnejših okoliščin - če bi izenačili na 2:2, ko smo imeli priložnost - bolje odrezali. Ekipa je v celotni sezoni pokazala določeno kakovost, a bo potrebno še veliko dela, da bo nihanj čim manj. Kljub vsemu je sezona pozitivna, tudi sam sem imel veliko večjo minutažo kot v prejšnjih letih. Ta kontinuiteta igranja je pomembna za nadaljnji razvoj, zato že komaj čakam naslednje sezone.« Na listi strelcev je pred njim le Ibrahim Arafat Mensah, ki je mrežo tekmecev zatresel devetkrat. JM Igralna minutaža igralcev Aluminija: Nemanja Jakšič 2693 32 Dejan Petrovič 2637 33 Mario Jurčevič 2430 27 Ibrahim Arafat Mensah 2304 30 Francesco Tahiraj 1970 29 Marko Nunič 1895 33 Luka Janžekovič 1710 19 Matic Vrbanec 1686 21 Josip Zeba 1620 18 Matija Kovačič 1530 17 Ilija Martinovič 1521 18 Žiga Škoflek 1333 17 Alen Krajnc 1249 25 Denis Šme 1183 14 Derrick Ediyaa Mensah 1015 13 Aljaž Ploj 868 11 Rok Kidrič 834 14 Mario Lucas Horvat 610 8 Nik Marinšek 556 12 Strelci za Aluminij: 9 zadetkov: Ibrahim Arafat Mensah; 5 zadetkov: Francesco Tahiraj; 4 zadetki: Rok Kidrič, Marko Nunič; 3 zadetki: Mario Lucas Horvat, Matic Vrbanec; 2 zadetka: Alen Krajnc, Žiga Škoflek; 1 zadetek: Anton Rogina, Christopher Makengo, Josip Zeba. Šme znova »pod nož« Trener Aluminija Oliver Bogatinov na sredini finalni tekmi pokalnega tekmovanja v Stožicah ni mogel računati na usluge Denisa Šmeja. 24-letni branilec, ki je imel v drugem delu sezone v Kidričevem status posojenega igralca Maribora, je bil tragična osebnost zadnje prvenstvene preizkušnje proti Ankaranu, saj je moral zaradi poškodbe kolena z igrišča že v 13. minuti. Pregled z magnetno resonanco je razkril, da ima natrgano sprednjo križno vez, kljub ne preveč obetavnim napovedim pa je obstajala možnost, da bi lahko okreval brez kirurškega posega. Toda zdaj je jasno, da se ta scenarij ne bo uresničil, zdravniki so nekdanjemu mlademu repre-zentantu sporočili informacijo, ki je ni želel slišati. Edina rešitev je operacija, kar pomeni, da ga čaka dolgo okrevanje, z igrišč bo odsoten vsaj šest mesecev. Popolnoma razumljivo je, da za Denisa Šmeja to predstavlja velik šok. Nočno moro. V Kidričevem se je po neprijetni poškodbi, ki ga je oddaljila od udarne zasedbe v Ljudskem vrtu, vrnil v tekmovalni ritem in bil z mislimi gotovo že na začetku poletnih priprav vijoličastih. Ter neizmerno motiviran, da se dokaže Darku Milaniču in si zagotovi mesto v ekipi, a zdaj je pred njim vnovična dolgotrajna rehabilitacija. »Po lanskem letu, ki sem ga praktično moral izpustiti v celoti zaradi tetive, sem končno lahko zadihal s polnimi pljuči. Potem pa pride zadnja prvenstvena tekma in bam. Sprednja križna vez. Nova rehabilitacija. Novih 6 mesecev. Ni predaje,« je ob tem sporočil Šme. Tenis • Poletno državno prvenstvo U-18 Zaključili pred končnimi dvoboji Najboljša enajsterica brez Zahoviča in Kronavetra Sindikat profesionalnih nogometašev Slovenije (Spins) je na novinarski konferenci Nogometne zveze Slovenije (NZS) razglasil rezultate glasovanja za najboljšo enajsterico pravkar končane sezone po izboru nogometašev. Med elito sezone so bili izbrani po trije igralci Maribora in Domžal ter po dva igralca Olimpije in Celja. Člani Spinsa, v glasovanju je sodelovalo 167 nogometašev, so izbirali tiste posameznike med svojimi kolegi, ki so v sezoni 2017/18 prikazali najboljše predstave na igralnih površinah in s tem navduševali soigralce, nasprotnike in navijače. Najboljših 11 sezone 2017/18 (1-4-3-3): - vratar: Jasmin Handanovič (Maribor); - obrambni igralci: Tilen Klemenčič (Domžale), Elvedin Džinič (Celje), Branko Ilič (Olimpija Ljubljana), Martin Milec (Maribor); - zvezni igralci: Rudi Požeg Vancaš (Celje), Ricardo Alves (Olimpi-ja Ljubljana), Senijad Ibričič (Domžale); - napadalci: Marcos Tavares (Maribor), Lovro Bizjak (Domžale), Matej Poplatnik (Triglav Kranj). Pretekli teden je v Kranju potekalo poletno državno prvenstvo za igralke in igralce do 18. leta starosti. Nastopili so tudi člani TK Terme Ptuj, ki pa so tokrat stali brez zaključnih dvobojev. Med fanti so nastopili Filip Jeff Planinšek (letnik 2001), Blaž Vi-dovič in Žiga Kovačič (oba letnika 2002). Slednji je moral v kvalifikacije, ki jih je tudi uspešno opravil. Že v 2. krogu je prišlo do ptujskega dvoboja Vidovič-Kovačič, v četrtfinale pa je napredoval Vido-vič. Tam ga je čakal 1. nosilec, Matic Dimic, proti kateremu je Blaž odlično začel in osvojil niz, nato pa v nadaljevanju zapravil kar nekaj priložnosti za odvzem servisa, ki pa so vse po vrsti ostale neizkoriščene. Podobna je polfinalna zgodba pri Planinšku, ki je proti Koprčanu Luki Komcu vodil v zadnjem nizu že 5:1, a odločilnega koraka proti finalu ni uspel storiti ... Pri dekletih sta ptujski teni- Najdaljše serije: zaporedne zmage: Domžale 12 (od 15. do 26. kroga) zaporedne neodločene: Celje 4 (od 8. do 11. kroga) zaporedni porazi: Krško 6 (od 25. do 30. kroga) brez poraza: Olimpija 18 (od 19. do 36. kroga) brez zmage: Triglav 11 (od 1. do 11. kroga) brez neodločenega: Celje 16 (od 12. do 27. kroga) Foto: Črtomir Goznik Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) ški klub zastopali Tara Gorinšek (2002) in Taja Lončarič (2003). Pri žrebu res nista imeli posebne sreče, saj je Tajo v 2. krogu izločila 1. nosilka Kristina Novak, Taro pa v četrtfinalu 2. nosilka Anja Gal (obe sta letnici 2000). Se pa lahko Go-rinškova ponaša z zmago v 2. krogu proti 5. nosilki Noki Jurič. JM DP U-18 (Kranj), fantje: 1. krog: Kovačič - Kurtagič (MAX LJ) 1:6, 6:3, 7:6(1), Vidovič -Andrejič-Goljar (Triglav Kranj, 6.) 6:2, 7:6(5), Planinšek - Šraj (ŽTK MB) 7:5, 6:0; 2. krog: Kovačič - Vidovič 3:6, 3:6, Planinšek - Tekavec (MAX LJ, 7.) 6:4, 6:3; četrtfinale: Vidovič - Dimic (MAX LJ, 1.) 6:4, 1:6, 1:6; Planinšek - Kupčič (ŽTK MB) 7:6(5), 6:2; polfinale: Planinšek - Komac (Koper, 8.) 7:5, 3:6, 5:7; finale: Komac (8.) - Dimic (1.) 6:7(2), 1:6. Dekleta: 1. krog: Lončarič - Poglajen (Litija) 6:4, 6:4; Gorinšek - Obrul (Celje) 6:2, 6:2; 2. krog: Lončarič - Novak (Triglav, 1.) 1:6, 5:7; Gorinšek - Jurič (ŽTK MB, 5.) 7:6(5), 1:6, 6:3; četrtfinale: Gorinšek - Gal (ŽTK MB, 2.) 3:6, 5:7; finale: Gal (2.) - Klevišar (Triglav, 3.) 6:1, 2:6, 6:2. torek • 5. junija 2018 Šport Štajerski 15 Motokros • Dirka za SP v Veliki Britaniji Igra točk ni šla v prid Gajserja Deveta od 20 dirk za svetovno prvenstvo v najmočnejšem motokros razredu MXGP je potekala v britanskem Matterley Basinu. Dogajanje na zadnjih dirkah in tudi v kvalifikacijah, kjer je osvojil 4. mesto, je z optimizmom navdajalo tudi Tima Gajserja, ki se po poškodbi na začetku sezone počasi, a vztrajno približuje najboljšim. Na prizorišču lanskega pokala narodov v Veliki Britaniji se je najboljšemu slovenskemu dirkaču za las izmuznila nova uvrstitev na zmagovalni oder, končal je na 5. mestu, čeprav je v dveh vožnjah zbral enako število točk kot tretje-uvrščeni Febvre in četrtouvrščeni Desall. Njihove uvrstitve na dirki je odločila uvrstitev v finalni vožnji, pri čemer je bil Gajser v tem pogledu najslabši ... Zmagal je vodilni v SP Nizozemec Jeffrey Herlings, ki je dobil obe vožnji. Dirko za VN Velike Britanije je na skupno drugem mestu končal svetovni prvak Italijan Antonio Cairoli. Gajser je odlično začel prvo dirko v konkurenci. Bil je blizu Ca-iroliju in Herlingsu, potem pa sta si omenjena tekmeca le nabrala nekoliko večjo prednost. Dolgo je vodil Italijan, toda ob agresivnem manevru Nizozemca (še vedno v mejah sprejemljivega) je ob dotiku obeh tekmecev padel. Tako je moral vodstvo ter zmago v prvi vožnji prepustiti Nizozemcu. Kljub temu je osvojil 2. mesto, tretji je bil tokrat precej suvereni Gajser. Izidi dirke za VN Velike Britanije: 1. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Antonio Cairoli (Ita), 3. Tim Gajser (Slo); 2. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Antonio Cairoli (Ita), 3. Romain Febvre (Fra) ... 5. Tim Gajser (Slo); skupno na dirki: 1. Jeffrey Herlings (Niz) 50, 2. Antonio Cairoli (Ita) 44, 3. Romain Febvre (Fra), 4. Clement Desall (Bel), 5. Tim Gajser (Slo) vsi 36; skupno v SP (9/20): 1. Jeffrey Herlings (Niz) 436 točk, 2. Antonio Cairoli (Ita) 382, 3. Clement Desalle (Bel) 314 ... 6. Tim Gajser (Slo) 257 ... Atletika • 9. Večerni tek čez ptujski grad Pozitivni odzivi V drugi vožnji je imel Gajser več težav, takoj po startu se je komajda izognil padcu, pozneje pa se je boril za mesta pod najboljšimi tremi. Proti koncu je neuspešno poskušal napasti Febvra na 3. mestu, kar pa je odlično izkoristil Belgijec Clement Desall in sam prehitel Gajserja. Tudi v drugi vožnji je Her-lings na koncu stopnjeval pritisk na dotlej vodilnega devetkratne-ga svetovnega prvaka Cairolija, tudi v drugo mu je zmagovalni manever uspel tik pred koncem dirke ... Po britanski preizkušnji se je na vrhu seštevka v SP še bolj utrdil Herlings, ki ima zdaj 436 točk, Cairoli jih ima na drugem mestu 382. Gajser je ostal šesti, ima pa 257 točk. Naslednja dirka bo že čez teden dni v francoskem Saint Jean d'An-gelyju. V Veliki Britaniji se je ob dirki MXGP odvijal tudi letošnji svetovni pokal za veterane. Na tekmovanju so nastopili motokrosisti med 40. in 55. letom starosti. Bogomir Gajser je izboljšal lansko uvrstitev, skupno je bil deseti. JM Večerni tek čez ptujski grad je ena izmed tradicionalnih ptujskih tekaških prireditev. Tekaška akademija za odrasle se je podpisala pod izvedbo 9. Večernega teka čez ptujski grad. Ljubitelji teka so si ga zagotovo sedaj že shranili v njihov koledar. Na tokratni izvedbi je sodelovalo nekaj aktivnih atletov, predvsem pa so bili sodelujoči rekreativni tekači. Slednjim je v glavnem namenjen ta atraktiven tek, ki je razdeljen na dva dela: krajši je dolg 5,7, daljši pa 9,5 kilometra. Skupno je nastopilo blizu 280 tekačev. Pri daljšem, ki je štel za štajer-sko-koroški pokal, so tekači dvakrat prečkali ptujski grad, progo pa je uspešno v vseh starostnih kategorijah opravilo 112 udeležencev. Med njimi je bil daleč najhitrejši Matej Šturm (AD Slovenska Bistrica), ki velja za enega najboljših slovenskih srednje- in dolgopro-gašev ter je progo tokrat pretekel v zelo dobrem času 32 minut in 43 sekund. Za zmagovalcem sta se zvrstila dva člana Atletskega kluba Ormož, Blaž Orešnik in Danilo Magdič. V ženski konkurenci je z 9,5 km dolgo progo, ki je imela start in cilj v Termah Ptuj, slavila Martina Potrč (MGL Team) s časom 41.28. Na 2. mesto je pritekla Renata Vetrih (Zreče) in na tretje Petra Jenko. Na krajšem teku v dolžini 5,7 kilometra je slavil Dejan Preindl (Prevozi bolnikov Bratoci) z izidom 21.27, drugi je bil Emil Idoski in tretji Matevž Zavec (TAO Ptuj). Tik za Zavcem sta se zvrstila še dva domača tekača, Branimir Komel (TK Maraton Ptuj), ki je zmagal v svoji starostni kategoriji, in Mitja Ciglar (TAO Ptuj). Pri ženskah so se zmage veselili v Tekaški akademiji za odrasle, saj je slavila Tina Čačilo z rezultatom 24.19, medtem ko je bila druga Marjeta Gomilšak in tretja Anja Domajnko (FITnomeat). V posameznih starostnih ka- Tim Gajser je v Veliki Britaniji mesto na zmagovalnem odru izgubil zaradi igre številk. Rokomet • Mlajše selekcije RKJeruzalem Ormož Ormožanke četrte v državi Foto: arhiv TAO tegorijah je bilo pri vrhu še nekaj tekmovalcev z našega območja, sicer pa so bili zmagovalci vsi, ki so pretekli katero od dveh prog. Ti sta bili sicer zaradi dežja rahlo razmočeni, a tekači so z njima opravili brez večjih težav. Oceno je podal predsednik Tekaške akademije za odrasle Aleš Bezjak: »Kljub temu da nam vreme ni šlo najbolj na roko, smo lahko s tekmo zelo zadovoljni. Pred tekom, med njim in po njem je bilo dobro vzdušje, za kar so tokrat na treh mestih še dodatno poskrbeli trije DJ, ki so popestrili sam tek. Pri uspešni izvedbi je sodelovalo veliko naših članov ter pripadajočih služb, vsem se zahvaljujem za sodelovanje.« Večerni tek čez ptujski grad je znova pokazal, da je nekaj posebnega in ne glede na kakšno lužo na progi so udeleženci nedvomno uživali v celovitem rekreativnem športno-zabavnem dogodku. David Breznik Rokometni klub Jeruzalem Ormož je v sezoni 2017/18 v državnem prvenstvu mladih nastopil s šestimi selekcijami in prvič po več kot desetletju ostal brez kakšne izmed ekip, uvrščene na Final 4. Mladinci (1998/99/00) so v 1. SRL osvojili 8. mesto, kar je rezultat pod pričakovanji. „Do zadnjega smo se borili za obstanek v ligi, česar pred sezono zagotovo nismo pričakovali. Večino gostujočih tekem in tudi kakšno domačo smo zaigrali brez igralcev, ki so že nosilci igre pri članih. Ponagajale so nam tudi poškodbe in enostavno ni šlo višje od osmega mesta. S popolno zasedbo (Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Miha Kavčič) pa je to ekipa, ki bi krojila vrh mladinske lige," je jedrnato sezono ormoških mladincev opisal trener Iztok Luskovič. Tinček Hebar je postal tretji strelec elitne mladinske lige. Kadeti (letniki 2001/02) so sezono končali na 7. mestu, za uvrstitev na Final 4 jim je zmanjkala le točka. „V prvem delu sezone smo nastopali brez poškodovanega vratarja Aleša Žemljica in posledica tega je bila slabša igra ter rezultati. Skozi šivankino uho smo se uvrstili v polfinale DP, v katerega smo stopili preveč sramežljivo in po nepotrebnem izgubili nekaj točk (trije remiji), čeprav smo bili na prav vseh tekmah v zmagovitem položaju. Kljub vsemu smo s sezono izjemno zadovoljni, saj generacija 2001/02 še nikoli ni posegla po tako visokem mestu. To je dokaz, da smo dobro delali in napredovali. Kar nekaj fantov iz te generacije je zanimivih, da v dveh treh letih obleče dres članske ekipe," je povedal trener Mladen Grabovac. Luknjo, ki jo bo težko zakrpati, imajo Ormožani pri starejših dečkih A (2003) in starejših dečkih B (2004). Pri SDA v generaciji ni niti enega samega fanta (!), pri SDB, ki v državnem tekmovanju nastopajo družno z ekipo Velike Nedelje, pa iz ormoškega kluba prihajajo Matic Kocbek (drugi strelec lige), Sergej Trstenjak, Maj Meško, Mar-sel Novak in Tilen Kustec. SDA so tekmovanje zaključili po predtek-movanju, SDB so sezono končali na 16. mestu. Najvišjo uvrstitev med mlajšimi selekcijami Jeruzalema so dosegle starejše deklice A (letnik 2003/04), ki so se uvrstile v Ligo za prvaka in se v zaključku sezone borile za mesta od 1. do 6. „Z daljšo klopjo in boljšim obiskom treningov nekaterih deklet bi ekipa lahko presenetila še kakšno ekipo (Žalec, Krim, Olimpija) iz samega vrha. Tako v tej sezoni nimamo nobenega 'skalpa' ekip, ki so osvojile kolajne, čeprav smo imeli dvakrat na kolenih Olimpijo in enkrat Krim. Mogoče pa naslednjo sezono, če bo ekipa ostala skupaj in nadaljevala v kadetski konkurenci. O usodi ženskega rokometa v Ormožu bo več znano v juniju, ko bodo stekli pogovori med klubom, starši in trenerji. Osebno si ne želim, da dekleta nadaljujejo zgodbo na Ptuju, saj imajo v Ormožu na voljo vse, kar potrebu- jejo, da še napredujejo. Bo pa že zaradi finančnega vložka treba razmisliti, ali bomo šli v resni projekt ali pa bo to za nekatera dekleta le zabava. V primeru zabave se klub in trenerji ne vidimo v tem projektu," je po končani sezoni povedal trener in koordinator mlajših selekcij v RK Jeruzalem Ormož Uroš Krstič. V Ligi za prvaka je imela ormoška ekipa najboljšo obrambo, Neja Polak pa je postala druga strelka lige. Mlajši dečki A (2005/06) so sezono zaključili na 12., mlajši dečki B pa na 8. mestu. „Glede na fizične predispozicije sta obe ekipi v državnem prvenstvu naredili maksimum. V prihodnosti, ko bosta ekipi tudi po moči in višini enakovredni tekmecem, pa lahko pričakujemo višje uvrstitve. Fantje so tehnično že na visokem nivoju in za ti dve generaciji se ni treba bati. Le marljivo je treba trenirati še naprej in uspeh ne bo izostal," je rezultata mlajših dečkov in želje v prihodnosti opisal trener Davorin Kovačec. V ormoškem klubu si v prvi vrsti želijo okrepiti trenerski kader in si pridobiti kakšnega izmed kakovostnih trenerjev. Glede trenerjev je v Ormožu letvica postavljena zelo visoko, saj si tudi v prihodnosti želijo, da bi kot danes - v več kot 75 % - člansko ekipo sestavljali igralci, vzgojeni v ormoškem rokometnem inkubatorju. UK Starejše deklice A Jeruzalema Ormoža 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 5. junija 2018 Nogomet • Lige MNZ Ptuj Prvaki Cirkulane, Skorba in Zavrč Superliga Nogometaši v Superligi so zaključili sezono 2017/18, naslov prvaka pa si je že nekaj krogov pred koncem zasluženo zagotovila ekipa iz Cirkulan. Ta ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca lige, Mateja Murata (23 zadetkov), ki je tudi v zadnjem krogu vpisal klasični hat-trick. Le dva gola manj je zabil Damjan Antolič iz Bukovcev, tudi ta pa je v zadnjem krogu vpisal hat-trick. Najboljša sta sezono tako končala v pravi maniri ... Na tretjem mestu liste strelcev Superlige sta končala Denis Hajnc (Pragersko) in Aleš Požegar (Gerečja vas), dosegla sta 14 zadetkov. Prvaki so pred svojimi gledalci naslov potrdili v derbiju kroga, ko so pred več kot 300 gledalci ugnali drugouvrščene Stojnčane. V derbiju ekip iz občine Hajdina je daljšo potegnila Gerečja vas, ki je na gostovanju vodila že 1:5. V ligi za obstanek je končno 6. mesto suvereno osvojila ekipa Bukovcev, kar je majhen obliž na rano, ki so jo dobili s tem, ko so v zadnjem krogu rednega dela ostali brez Lige za prvaka. Središčani se selijo v nižjo ligo. Liga za prvaka: Cirkulane - Stojnci 3:0 (1:0); strelec: 1:0 Murat (8.), 2:0 Murat (89.), 3:0 Murat (91, z 11 m). Hajdina - Gerečja vas 3:5 (1:3); strelci: 0:1 Karjnc (11.), 0:2 Požegar (26.), 1:2 Zupanič (28.), 1:3 Ravnjak (44.), 1:4 Hertiš (67.), 1:5 Hertiš (71.), 2:5 Gaiser (75.), 3:5 Štumberger (86.). Prosta je bila ekipa Podvinci. 1. CIRKULANE 22 16 2 4 55:20 50 2. STOJNCI 22 13 3 6 35:27 42 Mali nogomet m LMNJuršinci REZULTATI 4. KROGA: Bar Žabica - Selišek Franc s.p. 1:2, Jagoda Všečka ŠD Juršinci - Monte Video 3:4, ŠD Polenšak - Zvone team ŠP Gabrnik 2:3, ŠD Selce - Kmetija Hrga 3:4, ŠD Placar - Kiki Riki Team 7:3. Delegat je bila ekipa KMN Vitomarci. 1. ZVONE TEAM 4 4 0 0 14:5 12 2. SELIŠEK FRANC S.P. 3 3 0 0 7:3 9 3. KMETIJA HRGA 4 2 11 12:9 7 4. JAGODA VŠEČKA 4 2 0 2 15:9 6 5. ŠD POLENŠAK 4 2 0 2 11:7 6 6. KMN VITOMARCI 3 2 0 1 8:6 6 Planinska orientacija Med prvaki tudi člani PD Ptuj Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) se je 20. maja v Komnu več kot 200 tekmovalcev iz 51 najboljših ekip Slovenije merilo za naslove državnih prvakov. Na orientacijski preizkušnji, ki so jo pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva M DO PD Primorske in Posočja, so svoje orientacijsko in planinsko znanje pokazale ekipe iz petih območnih orientacijskih lig: Gorenjsko-Dolenjske, Podravske, Rogaške, Savinjske lige in lige Smrekovec. Planinci so morali poleg izbru-šenega znanja iz orientacije, sposobnosti gibanja po zahtevnem terenu, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še praktično poznavanje snovi planinske šole ter dodatnega gradiva o Krasu, na progi pa so jih čakale praktične 3. PODVINCI 4. GEREČJA VAS 5. HAJDINA 22 ii B 5 37:2B 39 22 ii 3 8 35:30 3B 22 B 7 9 40:45 25 7. ŠD PLACAR 4 2 0 2 9:7 6 8. MONTE VIDEO 4 2 0 2 12:14 6 9. KIKI RIKI TEAM 3 0 1 2 6:15 1 10. ŠD SELCE 3 0 0 3 4:10 0 11. BAR ŽABICA 4 0 0 4 3:15 0 PARI 5. KROGA (petek, 8. 6.): Kiki Riki Team - Selišek Franc s. p., Kmetija Hrga - Bar Žabica, Jagoda Všečka ŠD Juršinci - ŠD Placar, Monte Video - Zvone Team ŠP Gabrnik, ŠD Selce - KMN Vitomarci. Delegat bo ekipa ŠD Polenšak. UR Liga za obstanek: Apače - Bukovci 0:4 (0:1); strelci: 0:1 Antolič (39.), 0:2 Topolnik (57.), 0:3 Antolič (59.), 0:4 Antolič (89.); Pragersko - Markovci 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Breznik (12.), 1:1 Horvat (19.), 2:1 Breznik (27.), 3:1 Novak (72.). Prosta je bila ekipa Središče. 1. BUKOVCI 22 8 8 6 50:36 32 2. APAČE 22 8 2 12 37:47 26 3. MARKOVCI 22 7 3 12 41:51 24 4. PRAGERSKO 22 5 5 12 38:48 20 5. SREDIŠČE 22 5 1 16 32:70 10 1. liga MNZ Ptuj: Skorba še enkrat več slavila s »petico« Liga za prvaka REZULTATI 23. KROGA: Gorišni-ca - Grajena 7:0 (1:0), Skorba -BOČ Poljčane 5:2 (1:0). Prosta je bila ekipa Podlehnik. 1. SKORBA 22 17 2 3 72:35 53 2. BOČ POLJČANE 22 12 5 5 57:32 41 3. GRAJENA 22 12 2 8 66:63 38 4. GORIŠNICA 22 10 4 8 50:39 34 5. PODLEHNIK 22 9 4 9 45:42 31 Liga za obstanek REZULTATI 23. KROGA: Polska-va avtop. Grobelnik - Tržec 2:4 (1:1), Ormož - Rogoznica 3:1 (0:1). Prosta je bila ekipa Dornava. 1. ORMOŽ 22 9 3 10 54:49 30 2. ROGOZNICA 22 10 5 7 52:37 29 Foto: Črtomir Goznik Za primat v občini sta se merili ekipi Hajdine in Gerečje vasi, uspešnejši pa so bili »Gerečani«. 3.TRŽEC 4. DORNAVA 5. POLSKAVA 22 7 i i4 42:B2 22 22 B 3 i3 34:58 2i 22 3 i 18 28:83 M 2. liga MNZ Ptuj: 8 golov Slovenje vasi v 30 minutah REZULTATI 18. KROGA: Slovenja vas - Majšperk Picerija Špajza 8:1 (8:0), Leskovec - Oplotnica 1:3 (0:0), Zgornja Polskava - Zavrč 0:8 (0:3), Makole Bar Miha - Haj-doše 4:2 (2:0). 1. ZAVRČ 16 16 0 0 109:9 48 2. LESKOVEC 16 11 2 3 55:25 35 3. ZGORNJA POLSKAVA 16 9 2 5 56:49 29 4. MAKOLE BAR MIHA 16 8 2 6 47:31 26 5. SLOVENJA VAS 16 8 1 7 37:42 25 6. HAJDOŠE 16 6 1 9 24:45 19 7. LOVRENC 16 5 1 10 27:46 16 8. OPLOTNICA 16 2 2 12 27:64 8 9. MAJŠPERK ŠPAJZA 16 1 1 14 18:89 -2 JM, JB naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave in poznavanja gorstev, prilagojene zahtevnosti posamezne kategorije ter merjenje pretoka potoka. Na tekmovanju sta nastopili tudi dve ekipi Planinskega društva Ptuj, ki sta bili zelo uspešni. V kategoriji E (člani nad 40 let) so bili Ptujčani najboljša med sedmimi ekipami in so osvojili naslov državnih prvakov. Ekipo so sestavljali Irena Prelog, Rosanda Rojko, Vanja Hotko, Sebastijan Borko in Jože Dajnko. S tem so si priborili tudi nastop na mednarodnem tekmovanju v planinski orientaciji Balkan Mountaineering Orienteering Competition, ki bo konec septembra v Makedoniji. Uspeh članov so v kategoriji Gi dopolnili osnovnošolci, ki so bili med petimi ekipami drugi. Ekipo PD Ptuj so sestavljali Matic Kram-berger, Tim Gornjec, Pavel Čič in Aleš Krušič. Najuspešnejše planinsko društvo na letošnjem SPOT je bilo PD Poljčane, kjer ima orientacija več kot 40-letno tradicijo. Rezultati po posameznih kategorijah (z odebeljenimi črkami so označene ekipe, ki so se uvrstile na tekmovanje v Makedoniji): A: 1. PD Žalec (POŠ Ponikva), 2. PD Galicija, 3. PD Gornja Radgona. B: 1. PD Dobrovlje Braslovče, 2. PD Poljčane, 3. PD Vuzenica. C: 1. PD Poljčane, 2. PD Vransko, 3. PD Šoštanj. Uspešni ekipi PD Ptuj na tekmovanju SPOT Šahovski kotiček 1. ženska liga: Ptujske šahistke v prvi polovici nastopajočih V Murski Soboti je v organizaciji domačega društva in v sodelovanju s Šahovsko zvezo Slovenije potekalo tekmovanje v prvi ženski državni ligi, ki je odprta za vse registrirane slovenske klube in društva. Med 23 ekipami je nekoliko oslabljena postava Šahovskega društva Ptuj zasedla odlično 9. mesto. Predsednik Šahovskega društva Ptuj MM Danilo Polajžer je imel nekaj težav pri sestavi ekipe. Večina najboljših se iz upravičenih razlogov tekmovanja ni mogla udeležiti, zato je ob MK Katarini Marič nastopila še Vlasta Polajžer, ki ima drugo žensko šahovsko kategorijo in nastopa zelo redko. Kljub temu je ptujski dvojec odlično opravil svoje delo, saj si je ob koncu delil 5. do 10. mesto, po dodatnih kriterijih pa je zasedel 9. mesto. Ptujski šahistki sta dosegli tri zmage, dva remija in tri poraze ter za sabo pustili kar štirinajst ekip. S tem je ŠD Ptuj izpolnilo pogoj, ki je vezan na nastop moške ekipe, ki bo v letošnjem letu prav tako nastopila v prvi članski državni ligi. Istočasno se je v Murski Soboti zaključilo še tekmovanje v ženski t. i. »super ligi«, kjer nastopa najboljših osem slovenskih ekip. Barve celjskega šahovskega kluba je uspešno branila bivša članica ptujskega društva, 13-letna Nika Kralj, saj je njen klub kot najmlajši zasedel odlično 5. mesto. Nekoliko presenetljivo je naslov državnih prvakinj osvojila domača ekipa ŠD Radenska Pomgrad, ki bo tako imela v letošnjem letu možnost nastopa na evropskem klubskem pokalu. Vrstni red prve lige: 1. ŠK Triglav Krško 16, 2. ŠD Domžale 15, 3. ŠK Ig 15,4. ŠK Stari Mayr Kranj 12,5. ŠK Brežice 10... 9. ŠD Ptuj 10 točk itd. Silva Razlag Namizni tenis m 1. SNTL (m) Maribor klonil šele v finalu Č: 1. PD Polzela, 2. PD Poljčane, 3. PD Vransko. D: 1. PD Poljčane, 2. PD Dobro-vlje Braslovče, 3. PD Fram. E: 1. PD Ptuj, 2. PD Borovnica, 3. PD Šoštanj. F: 1. PD Polzela, 2. PD Pošte in Telekoma Ljubljana, 3. PD Ruše. G1: 1. PD Borovnica, 2. PD Ptuj, 3. PD Borovnica. G2: 1. PD Gornja Radgona, 2. PD Polzela, 3. PD Zabukovica. H: 1. PD Zabukovica. I: 1. PD Borovnica. UR V moški in ženski elitni slovenski namiznoteniški ligi potekajo oz. so že zaključeni finalni dvoboji, prvakinje čakamo le še v ženski konkurenci, kjer se za naslov merita ekipi NTK Arrigoni in NTK Vesna (po dveh dvobojih je 1:1). Glavna zgodba polfinala so bili Mariborčani, ki so v treh tekmah ugnali drugouvrščeno ekipo iz rednega dekla sezone - koroški Inter Diskont. Mariborčani (Danilo Piljak, Matic Slodej, Gregor Ko-mac, Matevž Črepnjak) so slabo začeli serijo tekem na dve zmagi, saj so v domači dvorani klonili z rezultatom 3:5. Naslednjo so v Ravnah na Koroškem tesno dobili z rezultatom 4:5 (Komac je dosegel tri zmage), zato je bila potrebna še tretja - odločilna tekma. Gostje so še enkrat ponovili zgodbo (tokrat je tri točke prispeval Slodej) in se uvrstili v veliki finale, kjer so jih čakali branilci naslova iz Novega mesta - ekipa Krke. Prva tekma je bila odigrana v sredo v Mariboru, boljši pa so bili aktualni prvaki iz Novega mesta (Peter Hribar, Neven Karkovič, Tilen Cvetko), ki so slavili 2:5. Po eno zmago sta za domačine vpisala Matic Slodej in Gregor Komac. Danilo Piljak je izgubil v vseh treh dvobojih. Naslednja tekma je bila v soboto odigrana v Novem mestu (2. 6.), in čeprav so Štajerci tokrat nudili Dolenjcem boljši odpor, je prvak že znan - to je z zmago 5:3 postala ekipa Krke. Po začetnem zaostanku 2:0 so Mariborčani po-vedli 2:3 (Piljak, dvakrat Komac), a so domačini nato dobili tri zadnje dvoboje. Zadnjo piko na i je postavil Karkovič, ki je s 3:2 ugnal Piljaka. JM Danilo Piljak (ŽNTK Maribor) Športni napovednik Nogomet • Kvalifikacije za 1. ligo POVRATNA TEKMA: Triglav Kranj - Drava Ptuj (v sredo, 6. 6., ob 16.30 v Kranju). Kvalifikacije za popolnitev 3. SNL sever: Cirkulane - Šmartno 1928 (sreda, 6. 6., ob 17.00) Trening selekcij U-12 in U-13 Nogomet za vse, Grassroots program, obvešča, da bo trening v regijskem centru za selekcije U-12 in U-13 potekal v četrtek, 7. 6., v športnem parku Hajdina na igrišču z naravno travo. Začetek treninga za igralce U-12 je ob 16.30, za igralce U-13 pa ob 17.30. Razpis je objavljen tudi na spletni strani MNZ Ptuj. Zaključna prireditev MNZ Ptuj v Cirkulanah Po zaključku vseh lig pod okriljem MNZ Ptuj se tradicionalno izvede zaključna prireditev, na kateri najboljši v posameznih kategorijah prejmejo zaslužena priznanja. Letos bo gostitelj ŠD Cirkulane, prireditev pa bo v petek, 8. 6. Program: ob 17.00: revijalna tekma sodniki/delegati - trenerji ob 18.30: tekma za prvaka Veterani 35: Podvinci (prvaki vzhodne skupine) - Hajdina (prvaki zahodne skupine) ob 20.00: slovesna podelitev pokalov in priznanj JM torek • 5. junija 2018 Poli maraton 2018 Štajerski 17 16. Poli maraton Lepo vreme, druženje in kulinarika na Ptuj pritegnili več kot 5000 kolesarjev Le malo je prireditev na Ptuju, ki v najstarejše slovensko mesto iz celotne Slovenije in tudi izven meja pripeljejo nekaj tisoč ljudi. Poli maraton je zagotovo ena izmed teh. Na vseh parkiriščih je bilo moč videti oznake avtomobilov iz celotne Slovenije: KR, LJ, CE, KK, PO, KP ... »Ptuj potrebuje takšne in podobne prireditve,« je bilo slišati iz ust domačih udeležencev Poli maratona. Letošnja 16. izvedba te množične kolesarske rekreacijske prireditve je pritegnila več kot 5000 kolesarjev, natančno 5051. To je celo več kot lani, udeleženci pa so imeli na voljo dve trasi, dolgi 21 in 52 kilometrov (Mini in Maksi Poli maraton). Na svoj račun so lahko prišli tudi najmlajši, zanje so organizatorji pripravili dva kilometra dolg Poli snack maraton. Najmlajši so na svoj račun prišli še na izjemno lepo organiziranih delavnicah, prvi izbor večine pa je bila seveda poslikava obraza. Centralizacija dogajanja Letošnja najbolj očitna novost je bila sprememba lokacije prireditvenega šotora, kjer so se kolesarji po maratonu okrepčali, izmenjali izkušnje, se pogovorili in razveselili. »Letos smo kot novost uvedli to, da smo vse centralizirali v bližini upravne stavbe Perutnine Ptuj: na eno stran smo postavili prijavne pulte, na drugo stran - na parkirišče - pa šotor s kulinariko, otroške delavnice, osrednji oder. Eden od osnovnih namenov je bil ta, da so starši z majhnimi otroci del dogajanja na osrednjem prostoru in da niso ločeni. Kolikor je bilo moč izvedeti od udeležencev, so to dobro sprejeli,« je povedal Marjan Kelner iz KK Perutnina Ptuj in o sami organizaciji dodal: »Organizacija takšnega dogodka je zahteven projekt, pri katerem sodeluje več kot 500 prostovoljcev. Obenem je treba uskladiti številne službe, od zdravstvene, gasilske, varnostne, treba je poskrbeti za kulinariko ... Veseli smo, da nam je bilo naklonjeno vreme in da so ljudje uživali v celotnem dogajanju.« Rekreacija kot dolgoročna naložba Že po tradiciji organizatorji razglasijo najštevilčnejšo ekipo, tudi tokrat je pokal prejela ekipa Taluma, v kateri je bilo kar 453 ko- Poli maraton v številkah: Na Poli maratonu se pripravi: - okoli pet ton hrane, od tega okoli tisoč kilogramov piščancev po ptujsko in tisoč kilogramov žar programa; - skuha okoli 600 litrov pi-ščančjega paprikaša in 300 kilogramov testenin; - postreže z okoli 700 kilogrami zelenjave in 600 kilogrami kruha; - razdeli okoli 3.000 litrov vode. Foto: Stanko Kozel Kolesarstvo je ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije. Foto: Stanko Kozel Na progi ni manjkalo tradicionalno urejenih »veteranov«. lesarjev. Na drugem mestu je bil Sindikat vzgoje in izobraževanja s 271, tretja pa ekipa ormoškega Sa-fila s 60 kolesarji (najštevilčnejša je bila sicer ekipa Perutnine Ptuj, ki se je kot organizatorka nagradi odpovedala). Slavko Krajnc iz ekipe Talum je po maratonu povedal: »Kot ekipa Taluma se zelo radi udeležujemo Poli maratona, pa tudi drugih kolesarskih prireditev v bližnji in nekoliko daljni okolici. Talum skrbi za zdrav način življenja in zato motiviramo delavce za takšne vzdržljivostne preizkušnje, saj nam to koristi na naših delovnih mestih. Na to udejstvovanje gledamo kot na dolgoročno naložbo, tudi vodstvo nas pri tem podpira. Letošnji maraton bi ocenil kot logistično zelo izpopolnjenega, vse je centralizirano na enem mestu, kar se mi zdi glede na prejšnja leta korak naprej. Pomembno je tudi druženje, za to si je po odpeljani trasi vredno vzeti čas.« Najstarejši kolesar je bil Franc Turk, rojen leta 1932, najstarejša kolesarka pa Nežka Medved, ki bo letos dopolnila 90 let. »Še vedno se rada udeležim Poli maratona, z majhno pomočjo še zmorem mali maraton. Zame težavo predsta- Foto: Stanko Kozel Čudovito okolje vedno znova navdušuje kolesarje od blizu in daleč. vljajo bregovi, ko pa proga teče naravnost ali malo navzdol, pa kar gre. Bila sem na vseh maratonih doslej, ki so jih organizirali Ptujča-ni. Veliko mi to pomeni, da zmorem nekaj takega, dobim zagona za naprej.« Nagrado za najmlajšo kolesarko je prejela 7-letna Vivi Oblak, ki je letos že drugič prevozila 52-ki-lometrsko progo, nagradili pa so tudi pet malčkov, rojenih leta 2017, ki so bili prijavljeni na letošnji Poli maraton. Foto: Stanko Kozel Foto: Stanko Kozel Predstavniki treh najštevilčnejših ekip so prejeli posebne pokale. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši. Posebno zanimivost je letos predstavljal kolesar iz Dunaja, ki se je proti Ptuju s kolesom odpravil tri dni pred samim dogodkom. Gre za Rudolfa Maurerja iz družbe PP Austria, ki je srečno prispel na Ptuj, za nameček pa prevozil še traso maratona. Bravo! Ob Poli maratonu se številni udeleženci ustavijo še v različnih lokalih na Ptuju in ob sami trasi prog, nekaj se jih odloči za sprostitev v Termah Ptuj, eni obisk Ptuja izkoristijo za nabavo spominkov, morda nakup kakšne steklenice lokalnega vina ... Dogodek, ki ga vsekakor velja spodbujati tudi v prihodnje. Kakšnih majhnih nevšečnosti, kot jih npr. prinesejo zagate s prometom, smo itak vajeni iz vsakodnevnega prečkanja trenutno edinega prevoznega ptujskega mostu... JožeMo horič Anketa med udeleženci: »Vse odlično, še bomo prišli« Rene Glavnik: »Pri organizaciji še vedno sodelujem, a seveda v veliko manjši meri kot nekoč. Letos sem se preizkusil tudi v vlogi udeleženca in moram priznati, da je bilo to zame kar precej težko - nisem več v formi. Boštjan Celan: »V naši skupini je bilo prijavljenih 20 kolesarjev, prihajamo pa zvečine iz Selc. Sam se Poli maratona udeležujem drugič, nekateri naši člani pa so bili na tej prireditvi že več kot desetkrat. Na progi je bilo vse zelo dobro organizirano, najpomembneje je seveda to, da na cesti ni bilo avtomobilov. Udeležujemo se tudi drugih podobnih prireditev in ponekod se je treba na trasi umikati avtomobilom, kar je z varnostnega vidika seveda zelo vprašljivo. Če boste na Ptuju tako nadaljevali, bomo seveda še radi prišli.« Denis Robar: »Poli maraton je enkratna prireditev, moje mnenje je, da Ptuj takšne potrebuje. Sam se ga kot domačin redno udeležujem in tudi podpiram vse podobne prireditve v našem kraju. Vsake spremembe pri organizaciji prinesejo nekaj dobrega in seveda tudi kaj slabega se najde. Da je letos dogajanje preneseno na parkirišče, se mi zdi v osnovi dobro, prostor je dovolj velik za vse, kakšnih pripomb glede tega nimam.« Udeleženka iz Maribora: »Celotna prireditev se mi zdi super, dogajanje je pestro in lepo organizirano. Sicer nisem ena izmed tistih, ki redno kolesari, spadam med pov- prečne rekreativce. Maratona se udeležujem drugič, trasa pa se mi zdi kar primerna. Na sami progi je bilo poskrbljeno za vse, kar kolesar potrebuje, od osvežitve, servisa, morebitne zdravstvene oskrbe . Pohvalno.« Maja iz Maribora: »Maratona se udeležujem prvič, vse skupaj pa se mi je zdelo odlično organizirano. Tudi drugače kar veliko kolesarim, zato težav na progi nisem imela. Bilo je poskrbljeno tudi za osvežitev in sadje, kar se mi zdi zelo prijazno. Še bom prišla.« Foto: Stanko Kozel V anketi so sodelovali: Rene Glavnik (na fotografiji z Nežko Medved), Boštjan Celan, Denis Robar, udeleženka iz Maribora in Maja iz Maribora. 18 Štajerski Križemkražem torek • 5. junija 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Boršt Njihov vzor - stare, kakovostne skladbe „Ansambel Boršt je nastal v zidanici harmonikarja Anžeta, kjer se je najprej le iz zabave do glasbe zbrala trio (instrumentalna) zasedba. Kmalu smo ugotovili, da bi nam bilo lepo, če bi nas bilo več, najprej smo povabili še pevca, kasneje še pevko," povedo člani ansambla Boršt. Zasedbo sestavljajo: Monika Lavrič (vokal), Leon Ruparčič (vokal), Gregor Mirtič (kontrabas, sint), Tomaž Gnidovec (kitara) in Anže Iskra (harmonika, bas kitara, vokal). Monika in Leon sta iz vasi Retje (Loški Potok), oba sta tudi vzgojitelja. Vsi instrumenta-listi pa prihajajo iz Suhe krajine, tako da se lahko v primeru nujnega srečanja hitro odpravijo v eno od njihovih zidanic, ki so si dokaj blizu. Tam se tudi največkrat pojavijo dobre, izvirne ideje. Gregor je že zaposlen, Tomaž je študent, Anže pa dijak. Sedež imajo v Dolnjem Ajdovcu, kjer stanuje harmonikar Anže. Za ime ansambla je zaslužen basist Gregor. „Boršt je ime vinske gorice, kjer smo začeli z vajami v Anžetovi zidanici, tako zadovoljni, ker na marsikaterih slovenskih radijskih postajah še vedno slišimo le komercialno, nič pa domače glasbe, še več, nekateri se ji na žalost celo posmehujejo. Razloga, zakaj je tako, sami ne poznajo, pove harmonikar Anže Iskra. Lani so se prijavili na dva festivala, letos na tri. Za nekatere ansamble so lahko festivali odlična odskočna deska, sicer pa lahko ansambel uspe tudi brez njih. Po njihovem mnenju glavni namen festivalov ni tekmovanje, ampak razvijanje in širjenje domače, slovenske glasbe ter ustvarjanje novih vezi med glasbeniki. Želijo ustvariti čim več lastnih skladb, čim več igrati, nastopati doma in tudi v tujini, sodelovati z drugimi ansambli, skratka nastopati skupaj še dolgo vrsto let. „Največ pa nam bo pomenilo, če bomo za vedno ostali v tako dobrih odnosih, kot smo sedaj," sklenejo pogovor člani ansambla Boršt. MG da ime nosi poseben pomen za nas, saj nas vedno spomni na naše začetke," pojasnijo. Največ preigravajo Miheličeve skladbe, njegov stil igranja jim je še posebej pri srcu. Nastopajo tudi v enaki zasedbi, kar je še dodaten plus, so prepričani. Igrajo pa tudi Avsenikove, Slakove in Zajčeve viže, z eno besedo, stare, kakovostne skladbe, kar je tudi vodilo pri sestavi celotnega repertoarja. Za besedilo lastne skladbe je poskrbel Matej Trstenjak, za melodijo in n i r sr Pa da kaka cesta vendarle lah- >co 1 ko poteka po območju Nature, ! tako kot se to dogaja drugod po ° EU - pa čeprav tam nimajo 37 ^ odstotkov ozemlja naturno zaščitenega ... ... da bi morali mediji kdaj ob kakem samohvalnem članku obvezno objaviti opozorilo: Pred branjem tega članka se obvezno posvetujte s svojim di-abetologom ali farmacevtom.1 Ker toliko osladnosti, kot so je sposobni o svojih neverjetnih uspehih povedati župani in politiki, človek z normalno dozo inzulina v telesu težko prebavi ... Proti neumnosti pa itak nič ne pomaga ... ... da smo nedavno našli na spletu zelo zanimiv recept za piščančjo obaro. Med sestavinami je zapisano med drugim, da potrebujemo piščančje meso s kožo in kostmi, v prvi točki navodil pa piše: 'Piščancu odstranimo kožo.' Očitno se avtor(ica) recepta boji, da bi bilo kuharici dolgčas - pa naj se ukvarja z odstranjevanjem kože! Hvala bogu gre to pri piščetu hitro, če kuhaš za eno družino. Hudič je, ko si kuhar v menzi in moraš razkožiti sto pišekov! Prireditvenik Torek, 5. junij 17:00 Ptuj, samostan Sv. Petra in Pavla, Baletni večer Labodje jezero 19:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Literarni večer s Petro Kolmančič Sreda, 6. junij 10:00 Hajdina, trg pred PSC, sprejem za minimaturante občine Hajdina 19:00 Markovci, poročna dvorana občine, predavanje o zdravilnih rastlinah Četrtek, 7. junij 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, Mežanovi dnevi 2018, odprtje 6. razstave 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave udeležencev tečaja fotografije 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Pravljični večer za odrasle, v letu kulturne dediščine, v počastitev dneva Primoža Trubarja Petek, 8. junij 10:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, odprtje razstave Drobci iz zapuščine Ivana Potrča in pohod do Potrčeve hiše v Štukih, odprtje informativne table o Slovenski pisateljski poti 17:00 Lancova vas, vaški dom, odprtje razstave ročnih del Naših 15 let, jubilejna razstava ob 15-letnici delovanja društva, razstava bo odprta med 17. in 20. uro 21:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, zaključek sezone ptujskega pokala v slam poeziji Mestni kino Ptuj Sreda, 6. junij: 20:00 Klub zadovoljnih žensk. Četrtek, 7. junij: 20:00 Stalinova smrt. Petek, 8. junij: 17:00 Fergi: Zabava na podeželju; 19:00 Taksi 5; 21:00 Klub zadovoljnih žensk. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 7 9 4 1 5 9 6 8 3 3 1 4 6 1 6 5 4 2 8 8 3 7 6 4 1 9 Od torka do torka Tadejev znakoskop Iskrice Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ QQ Bik ¥¥¥ © €€ QQQ Dvojcka ¥¥ ©©© € Q Rak ¥¥¥ © €€€ QQQ Lev ¥ ©© €€ QQQ Devica ¥¥ ©©© € QQ Tehtnica ¥ ©©© €€€ QQ Škorpijon ¥¥ ©© € QQQ Strelec ¥ ©©© €€ Q Kozorog ¥¥ ©©© € OOO Vodnar ¥ ©© €€€ QQ Ribi ¥¥¥ © O Velja za teden od 5. do 11, 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog junija 2018 dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Zabloda, neumnost in laž ne izhajajo iz misli, temveč iz besed.« Karel Čapek *** »Puščica rani telo, jezik pa dušo.« Perzijski pregovor *** »Umetnost ugajati... je preprosto v dveh rečeh: ne govoriti o sebi drugim in govoriti jim vedno o njih samih.« Edmond Goncourt *** »So ljudje, ki spregovore minuto prej, preden pomislijo.« Jean de La Bruyere *** »Kdor govori, kar hoče, mora poslušati, česar noče.« Nemški pregovor ~k~k~k »Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže.« Friedrich Martin von Bodenstedt ~k~k~k »Govor mora biti vaja možganov, ne pa jezika,« Lord Avebury Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim .. i.;-' \ kupončkom, bomo vsak teden izžrebali Qelix UČILA dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Benjamin Jakopin, Dornava 38 A, 2252 Dornava. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 5. julija 2018 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE 4. sezone 89,8*98, £«104,3 Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si vstwJe pr0ST! športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj četrtek, 14. junija, ob 19.00 Oe I ŽEPNA KNJIG/ sgermobilP TelekomSIovenije V A I V /1 cestno podjetje ptuj rodem «sAZAs BSOVEN dravske elektrarne maribor ^^ Lahkota prihodnosti PRIDOBITE NAGRADO _—.... Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGA ' TEDNIKA SE SPLAČA! potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. ... Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili jnaročeni na Stajerski tednik jn se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. v- L-*., Vsi, ki se boste v času trajanja akcije . naročili na Štajerski . tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK. ODEJO. t • : NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ ¡¡¡¡II Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potijujam naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. •.^vv SklI RADIO TEDNIK Ptuj, d.... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj [^m^p^ČmŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUŠE UGODNOSTI: ''20^^Ypfačrii]^rilog*s koristnimi nasveti "" ^ Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) jpb-^a^siOfnfpOpUst pri naročilu'' mafihbgfaSov v Štajerskem tedniku ... > praktična darila za nove in obstoječe naročnike OSTATiNAROČNIK STAJERSKEGA' TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! IÎ e m torek • 5. julija 2018 Oglasi in objave Štajerski 23 08:00 Ljudski pevci na Deslrniku 09:00 Gostilna pr' Francct" 10:00 Oddaja iž preteki osli 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo ISrOO Marija Fest na Ptujski Gori 19:30 GolAvt - oddaja o nogometu 20:00 20. praznik Občine Oestrnik 21:30 Floijanova maša na Ptujski Gori 123:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SP 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 210 let šolstva v Staršah 11:30 Gostilna pr* Francet' 12:30 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 17:00 Seja sveia Markovei - v živo 18:00 21. praznik Občine Starše 20:00 Komedija - Moški 21:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vitlco strani 08:00 Končen zborov OŠ Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 1!;00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Vitlco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Obletnica prvega strela na Ptuji 21:00 Konccrt zborov OŠ Dornava 22;00 Utrip \z Ormoža 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@aiptv.3i kontakt: 02 754 00 30: 041 61S 044; www.siptu.si Marketing: Mega marketing d.o.o.; Q2 749 34 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) SPOMIN Mineva dvanajst let, odkar nas je zapustil Jože Rižner IZ VIDMA PRI PTUJU Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Mali oglasi STORITVE Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vsak cvet, kot je naša mati, nekoč trudno skloni glavo, a za seboj pusti seme, ki rodi novo življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Kristine Intiher IZ DOLENE 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše ter hvala za izrečene besede sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb, pevcem, govorniku, zastavonošem in pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči vsi njeni PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM telička simentalca, starega 14 dni, in teličko simentalko, staro 10 dni. Tel. 041 848 359. PRODAM traktorsko škropilnico AGRO-MEHANIKA, TIP AGD400E, leto izdelave 2006. Telefon 041 312 624. NESNICE, rjave in grahaste, 23-te-denske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplačne dostave. Rešek, Starše 23, telefon 040 531 246. NEPREMIČNINE Eno leto je minilo, eno leto žalosti. Bolečini pa ni kraja, joj, kako to res boli. Ni vaju več tam, kjer sta bila, sta pa vsepovsod, kjer smo mi. SPOMIN 7. junija bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila hčerka in sestra Zdenka Rodošek IZ SELNICE OB MURI 75 Danes mineva 24 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Konrad Rodošek Z MESTNEGA VRHA 89 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, jima prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi vajini, ki smo vaju imeli radi Umrli so PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. EWI, d. o. o., zaposlijo večje število mesarjev in pomožnih mesarjev za delo v Nemčiji. Tel. 041 395 341 in 051 357 054. "V DOM IN STANOVANJE V NAJEM oddam dva pisarniška prostora (20 in 25 m2) in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ulica 3, Ptuj. Telefon 041 325 925. www.tednik.si DVIGUJEMO PRITISK Reporter Umrli so: Cecilija Perger, roj. Duh, Majski vrh 3, roj. 1924 -umrla 21. maja 2018; Marija Majcen, roj, Pergar, Savci 28, roj. 1934 - umrla 23. maja 2018; Marija Pintarič, roj. Brodnjak, Zgornja Hajdina 12, roj. 1931 - umrla 23. maja 2018; Kristina Intiher, roj. Zajšek, Dolena 7, roj. 1946 - umrla 23. maja 2018; Janez Hvalec, Velika Varnica 19, roj. 1933 - umrl 23. maja 2018; Dušan Šekuljica, Ptuj, Kraigherjeva ul. 22, roj. 1954 -umrl 19. maja 2018; Franc Cigula, Dornava 102, roj. 1935 -umrl 26. maja 2018; Mira Adamovic, roj. Megla, Sveti Tomaž 1f, roj. 1927 - umrla 27. maja 2018; Marta Vaupotič, roj. Pal, Slovenja vas 1a, roj. 1932 - 21. maja 2018; Marija Gajšt, roj. Karneža, Doklece 5, roj. 1937 - umrla 28. maja 2018; Marta Baklan, roj. Tkalec, Ptuj, Prešernova ul. 23a, roj. 1933 - umrla 27. maja 2018; Marija Lesjak, Ptuj, Rabelčja vas 36, roj. 1930 - umrla 29. maja 2018; Lavrencij Jeza, Apače 51, roj. 1939 -umrl 1. junija 2018. m ............... r/niM «Li SE »JM * wan.-MM q Kuhanje malic Catering Priprava menijev za skupine Priprava slavnostnih menijev 02 74 00 142 Ali 051 504 580 oRTRAdE@AMis.NET www.ORTRAdE.si ORTRADF. H. o. o. I ¡iitomfikU pkta 58 a. 9970 Ormo7 vmrH 11 film ar . m i - _____ i* ■ WBr* m JUJ TPL Ito^wrq VSAK PnNFnFI IFK ŽE 10 I FT 1 GLASBO DO SMA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo z d O med 20. in 24. uro ^............. na radiu Ptul. __________I:- i__l_:l. »RAZPIS ZA RAVNATELJA« SVET ZAVODA Osnovne šole Ivanjkovci Ivanjkovci 71a 2259 IVANJKOVCI razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16-popr., in 25/17-ZVaj) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo dne 1. 11. 2018. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnovne šole Ivanjkovci, Ivanjkovci 71 a, 2259 IVANJKOVCI z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Svet zavoda OŠ Ivanjkovci Ormož • Obsežen plaz tudi v Humu Grozeča nevarnost, oddaljena približno tri metre Plaz, ki seje že pred približno dvema desetletjema sprožil v Humu pri Ormožu, seje v spomladanskih mesecih še povečal in odtrgal večji del ceste, ki poteka do počitniške hiše Zorčevih. Grozeča nevarnost je od objekta oddaljena le še pičle tri metre. Po objavi članka o obsežnem plazu, ki v Vičanskem Vrhu v občini Ormož ogroža več hiš in vikendov, se je na nas obrnila zaskrbljena Nataša Zorec, sicer Ptujčanka. Opozorila nas je na še en obsežen plaz v ormoški občini, natančneje v Humu pri Ormožu, ki grozi njenemu vikendu. Kot je pojasnila, je plaz začel drseti že pred približno dvajsetimi leti. Takrat je odnesel manjši del ceste, ki vodi do sosednjega vikenda in lastnici tega vikenda je po prvem plazu bil onemogočen dovoz do parcele. Oče Nataše Zorec je v lastni iniciativi uredil »ostanek cestišča«, poskrbel za betoniranje in vstavljanje armaturne plošče. Nekaj let nazaj je prišlo še do požara, ki je uničil preostanek grmičevja ter podrasti, kar je vsaj deloma ščitilo nevarno plazišče. Lansko jesen je Nataša, ki straho-ma spremlja nevarni plaz, opazila nadaljnjo plazenje. V letošnjih spomladanskih mesecih pa je naletela na nič kaj prijetno presenečenje - uzrla je še obsežnejše plazišče, ki je povzročilo še večjo škodo. Plaz je odtrgal večji del cestišča. Dostop z vozilom do vikenda je praktično onemogočen. Grozeča nevarnost se je do njihove počitniške hiše približala že na pičle tri metre. Po omenjeni cesti, ki naj bi po besedah domačinov vodila nad nekdanjim kamnolom, sicer poteka tudi planinska pot. Vikend hišica je postala vse prej kot kraj, kjer bi si lahko oddahnili. Pogled na obsežen plaz je naravnost zastrašujoč. »Dovoz do dvorišča je onemogočen, saj je plaz odnesel večji del cestišča in je občina naredila mehansko pregrado. Trenutno parkiramo na sosedovem travniku, dolgo pa tako ne bo šlo. Dodatno je še občina uredila mehanske prepreke za vodo, lahko bi rekli tri »ležeče policaje«, ki vsaj deloma zaustavijo oz. preusmerijo vodo, ki priteče ob večjem nalivu iz samega vrha dovoza. K sreči še ni vidnih poškodb na objektu, a to je samo še vprašanje časa,« pravi zaskrbljena Nataša, ki nam je razka-zala omenjeni plaz. Z vprašanji o omenjeni problematiki ter morebitni sanaciji obsežnega plazu in omenjene ceste smo se obrnili na tamkajšnjo občino, ki pa za sa- Pogled na obsežen plaz je naravnost zastrašujoč. nacijo denarja nima. »Plaz, o katerem sprašujete, smo prijavili v register plazov. Naročena je študija možne sanacije, ki pa je najbrž neizvedljiva, saj gre za velik poseg, če bi hoteli to sanirati. Naši hišniki so namestili ograjo ob robu plazu in zaprli pešpot. V tem trenutku druge rešitve ni. Da je prišlo do situacije, kot je, pa je precej verjetno sokriva lastnica tam stoječega vikenda, saj je vse meteorne vode speljala na pobočje plazu oz. so to naredili vsakokratni lastniki omenjenega vikenda,« je na naša vprašanja odgovoril župan Alojz Sok. Lastnica objekta pa razmišljanje Soka glede tega, da naj bi dodatno plazenje povzročile meteorne vode, speljane z vikenda, odločno zavrača: »Kar se tiče izjave, da je v plazišče speljana meteorna voda, to ne drži. Speljana je v zbirališče vode ob hiši, odvečna voda pa odteče med našo hišo ter sosedovim vinogradom. Pred več kot 20 leti je moj oče ter pokojni tast s samim betoniranjem samega dela vozišča naredil mehansko prepreko oziroma dvignjen rob približno 15-20 cm, da je voda odtekala po ozkem prehodu na nadaljevalni del cestišča in ne preko samega previsa v prepad. Pri vsem tem me žalosti to, da se od požara pred nekaj leti pa do sedaj nihče ni odzval na očetovo pošto, ki je bila poslana na Občino Ormož, ker bi bilo verjetno še kaj možno rešiti.« O sanaciji tako ni ne duha ne sluha, vprašanje pa je, kdaj bo nevarni plaz povzročil le še večjo škodo. Monika Levanic Foto: ML Kidričevo • Kaj je pokazalo poročilo o delu redarjev v občini Zakaj se občani ne počutijo več varno Prekoračitve hitrosti, parkiranje na zelenicah, neupoštevanje prepovedi vožnjeto je le nekaj najpogostejših prekrškov, ki so jih redarji v lanskem letu zasledili na območju občine Kidričevo. »Se je pa precej stvari izboljšalo, med drugim parkiranje vozil, ki čakajo za Talum, problematična ostaja točka pri podjetju Boxmark, nadzor pa bomo nadaljevali tudi v Dragonji vasi, Apačah in Njivercah, kjer pogosto prejemamo pobude po naši prisotnosti,« je izpostavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič. Redarji Skupne občinske uprave so lani na območju občine Kidričevo med drugim zasledili 52 prekoračitev hitrosti, zabeležili so tudi več prijav zaradi pogostih pasjih iztrebkov na zelenicah okoli blokov. »Konkretno se prijave nanašajo na vodenje psa brez povodca v blokovskem naselju v Kidričevem ter na splošno so prijave povezane s primeri nepobiranja pasjih iztrebkov,« je povedal Brkič. Tudi v letu 2017 so sprejeli več pobud oziroma prijav zaradi brskanja po zabojnikih za smeti. »Ta problematika se pojavlja predvsem v strnjenem naselju Kidričevo, najpogosteje gre za pripadnike romske narodnosti iz obmejnih hrvaških vasi, ki so brskali po smeteh in beračili,« je povedal Brkič in ob tem pojasnil, da samo brskanje po smeteh ni prekršek, kršitev pa predstavlja kraja odpadkov oziroma povzročanje onesnaženja okoli posod za odpadke. Prav tako ni samo beračenje prekršek, dokler to ni vsiljivo. »Stanovalci se v teh primerih ne počutijo preveč varno, vendar če ne gre za prekršek, jih ne moremo obravnavati kot kršitelje. Se pa s tovrstnimi težavami soočamo tudi v letošnjem letu,« je priznal. Vozniki tovornjakov ne upoštevajo prepovedi ... Prav tako so pozornost posvetili vključevanju delovnih strojev in traktorjev neposredno z obdelovalnih kmetijskih površin in upoštevanju prometne signalizacije. Izpostavil je, da na območju naselij Njiverce, Zgornje Jablane, Strnišče pogosteje nadzirajo upoštevanje prepovedi vožnje za tovorna vozila. Vendar bo glede na opozorila svetnikov temu področju treba posvetiti več pozornosti. »V Apačah v smeri Trnovca proti Vidmu imamo znak za prepoved vožnje tovornih vozil, vendar vozniki znaka ne upoštevajo in kljub prepovedi skrajšujejo pot po tej lokalni cesti. To je katastrofalna obremenitev za naše ceste in prihaja do uničenja cestišča,« je izpostavil Branko Valentan. Stanislav Lampič pa je opozoril na enako problematiko v naselju Njiverce - vas. »Na obeh straneh naselja Njiverce - vas stoji prometni znak, ki prepoveduje vožnjo tovornim vozilom, razen za dostavo. Tovornjakov pa je vsak dan več. Naj se izvaja permanentna kontrola, vsaj dve uri. Kateri dan, ni pomembno.« Brkič je odgovoril, da gre za dalj časa trajajočo problematiko, ki ji že posvečajo pozornost. »Za neupoštevanje prometne signalizacije ste izrekli štiri opozorila in en plačilni nalog. Tu vozijo vozniki, ki dobro vedo, kje morajo voziti, zato ne vem, ali opozorila zaležejo. Če ni sankcij, tudi ni reda,« je dodal Lampič. Mojca Vtič Redarji so lani v občini Kidričevo zaznali 52 prekoračitev hitrosti ■ ^ Foto: CG I Prekoračitev I Število ugotovljenih prekrškov I Ukrep I Prekoračitev 5-10 km/h 14 Globa 80 € Prekoračitev 10-20 km/h 34 Globa 250 € in 3 KT Prekoračitev 20-30 km/h 2 Globa 500 € in 5 KT Prekoračitev nad 30-50 km/h 2 Globa 1000 € in 9 KT Vir: Medobčinsko redarstvo SOU SP o * o a O« o o C * * Cj cm Rojstva: Lea Petrovič, Markovci 65a, Markovci - deklica Manca; Darja Koren, Ulica XIV. divizije 62, Rogaška Slatina - deček David; Ivanka Kolman, Cvetkovci 97, Podgorci - deklica Zala; Urška Stermecki, Krče-vina pri Vurbergu 76, Ptuj - deček Lan; Karin Krauthaker, Križevci pri Ljutomeru 141 - deček Marsel; Tamara Ramšek, Mekotnjak 36a, Ljutomer - deklica Nina; Petra Lorbek, Prepolje 34, Marjeta na Dravskem polju - deklica Lara; Alenka Rejc, Ulica Šlandrove brigade 12, Poljčane - deklica Loti; Kaja Godec, Dolena 65, Ptujska Gora - deček Mateo; Alja Čeh, Krčevina pri Ptuju 81c, Ptuj - deklica Alina; Anita Turk, Mala Varnica 16a, Zgornji Leskovec - deklica Lina; Janja Danko, Hajdoše 56, Hajdina - deček Filip. Poroke - Ptuj: Simon Vidovič, Bukovci 100e, in Larisa Stepanova Ivanova, Bolgarija, Sofia; Simon Hercog, Gruškovec 24, in Dušanka Bra-tuša, Korenjak 3; Jura Arsic in Inis Kampl, Ptuj, Kvedrova ul. 1; Aleš Hu-zjak in Klavdija Kostanjevec, Ptuj, Vičava 99; Mitja Kancler, Kungota pri Ptuju 113, in Barbara Rižnar, Gajevci 16a; Sebastjan Štrucl, Ljubljana, Jelenčičeva ul. 8, in Katarina Ferjančič, Ljubljana, Ul. bratov Učakar 76. Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napoveduje. 10/24 Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ki jo bo več v popoldanskem času, ko bodo nastajale krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje od 24 do 28 °C. Danes popoldne in zvečer bodo predvsem v severovzhodni Sloveniji ob nevihtah možna lokalna neurja s točo in nalivi. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 05.06.2018 Sreda 06.06.2018 * n I 16 Dopoldan 27 Popoldan Hitrost vetra 3 m/s 16 Dopoldan 28 Popoldan V Hitrost vetra 3 m/s Vir: ARSO