PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani jMrtizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski i> ——! CD O 70 - M O O C 70 © *-< m o do r o p- t. z; < o ' -o I Cena 600 lir - Leto XL. št. 288 (12.011) Trst, sreda, 5. decembra 1984 Po daljšem času dokaj uspešen vrh evropske deseterice Dogovor o vinskem pridelku odprl pot vstopu Španije in Portugalske v EGS Papandreu zahteval konkretnejše ukrepe za Sredozemlje Zaščitni zakon: postopek stoji RIM — Včeraj se je prvič sestal ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja, ki obravnava osnutke zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Na včerajšnji seji, ki jo je vodil socialistični senator Garibaldi, bi morali določiti datum in kraj avdicij; že pred mesecem dni, ko je bil ožji odbor ustanovljen, je bilo namreč sklenjeno, da bo njegova prva naloga, da zasliši predstavnike manjšine Na včerajšnji seji pa ustreznega sklepa baje niso sprejeli. Čeprav so seje ožjega odbora tajne, je bilo namreč mogoče izvedeti, da še ni bilo izdano ustrezno dovoljenje predsedstva senata za avdicije. Morda pa je na odložitev vplivalo tudi dejstvo, da so na seji manjkali vsi predstavniki strank vladne večine, razen seveda senatorja Garibaldija. DUBLIN — Evropski vrh v Dublinu se je zaključil tokrat nekoliko uspešneje kot prejšnja dva, ko je EGS bila že na tem, da razpade in udeleženci niso našli niti toliko skupnega, da bi izdali sklepni komunike. Tokrat je bilo glavno vprašanje na dnevnem redu zmanjšanje viškov pri pridelovanju vina. Vsi so si bili edini, da ima evropska deseterica odločno preveč vina: 170 milijonov hektolitrov v obdobju 1983/84, od tega odpade 76 milijonov na Italijo, 68 na Francijo, 13 na ZRN, ostalo pa na Grčijo in Luksemburg. Pristop Španije (29 milijonov hektolitrov letno) in Portugalske (10 milijonov) bi vso zadevo še zaostril in Evropa dejansko tvega, da se utopi v vinu. V Dublinu so torej dosegli sporazum: višek vina bodo odpravili na dva načina, predvsem bodo spodbujali uničenje vinogradov, glede česar se bodo ministri za kmetijstvo EGS morali domeniti še pred koncem pomladi 1985. Drugi u-krep za omejitev viškov pa bo obvezna destilacija, ko se bodo zaloge vina kopičile v kleteh. Za sedaj še ni rečeno, kaj bodo s tolikim alkoholom. Poleg tega se je evropska deseterica domenila tudi o vstopu Španije in Portugalske, čeprav tega v sklep- nem sporočilu ni. Vse je šlo v najlepšem redu, kljub vzdušju napetosti zaradi strogih varnostnih mer, ki so jih sprejele irske oblasti, ko je vsem zamešal štrene grški premier Pa-panoreu. Zahteval je namreč točnejše cbveze za uresničitev načrtov EGS za Sredozemlje. Konkretno gre za 9 tisoč milijard lir v 6 letih, od katerih naj bi 45 od sto šlo za pomoč italijanskemu Jugu, ostalo pa bi si razdelili Grčija in Francija. Na včerajšnjem zasedanju je bila glede tega sprejeta zgolj načelna obveza, medtem ko je Papandreu zahteval nekaj bolj točnega in konkretnega. Zahteval je, naj EGS sprejme takoj obvezo za ukrepe, ki bi deseterico veljala 5 milijard ECU. O njegovi zahtevi so morali glasovati, saj je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru blokiral vstop Španije in Portugalske v EGS. Pri glasovanju so se vsi izrekli proti njegovi zahtevi, razen njega samega in italijanskega predstavnika Craxija, ki se je vzdržal. Govor je bil tudi o odnosih med Zahodom in Vzhodom: evropska deseterica je izrazila zadovoljstvo ob sporočilu, da so ZDA in SZ dosegle sporazum za obnovitev pogajanj glede vesoljskega in jedrskega orožja. V petek v Kulturni dom! | SOZ Slovenska kultumo-gospodarska zveza vabi na proslavo svoje 30-letnice, ki bo pojutrišnjem ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. Na sporedu so slavnostni govor predsednika, podelitev priznanj SKGZ in kulturni program V časovni stiski ob sporih v večini Visentinijevi ukrepi uzakonjeni z odlokom? V soizdaji celovške založbe Drava in tržaškega ZTT Predstavitev nemškega prevoda petih slovenskih knjig na Dunaju RIM — Ob začetku razprave o Vi-sentinijevih davčnih ukrepih v poganski zbornici so se spet pojavile hapoveda o možnosti, da jih vlada tifoni s svojim dekretom: čas je aarnreč skrajno ozko odmerjen, če DaJ bi nove norme začele veljati že s Prihodnjim letom, nič pa ne daje ^sliti, da bi se mogla razprava zaključiti ugodno še pred božičem, kot 611 bilo za to treba. Vzdušje med vladnimi strankami se je sicer nekoliko untirilo, toda vsaka vztraja (včeraj to zlasti potrdili predstavniki KD, in PLI) na svojih bistvenih po- Pravldh, če niti ne pomislimo na po-P?vno parlamentarno obstrukcijo MSI, ki je že predložil okrog 3.000 amandmajev. . Tudi če bi minister Visentini spregi neke »tehnične« popravke (vče-raJ je izjavil, da samo »vejice«), bi moral zakon romati nazaj v senat, bi onemogočilo spoštovanje roka. Polemike med večino pa so se le u- maknile iskanju kompromisa, toda niti včerajšnje srečanje zastopnikov koalicije ni prineslo sporazuma. Poslanci KPI pa še niso odločili, kako bodo glasovali, kar je izzvalo sume PSDI, da bi vzdržan je KPI pomenilo uvod v drugačno, »programsko« vlado okrog Visentini ja. V takih razmerah vzbuja precejšnje zanimanje današnje srečanje Craxija s Pertinijem, na katerem naj bi se pojasnilo vprašanje trdnosti vladne koalicije. ACE MER MOLJA DUNAJ — Včerajšnja predstavitev petih slovenskih knjig v nemškem prevodu je brez dvoma pomemben dogodek na nelahki poti sožitja in slovenskega prodora v Evropo. V dunajskem novinarskem centru Recce klub Concordia sta založbi Drava iz Celovca in ZTT iz Trsta predstavili številnim novinarjem in kulturnikom Kardeljeve spomine, Cankarjevega Martina Kačurja, Kosmačevo novelo Tantadruj, Vidmarjevo Slovensko pismo in zbornik Slovenski letopis 1985; kot smo že za- Izmenjava mnenj Kreisky-Ribičič DUNAJ — Po predstavitvi petih slovenskih knjig v nemškem prevodu na Dunaju, o kateri objavljamo daljše poročilo, sta se na sedežu SPS (avstrijske socialistične stranke) sre-čala bivši avstrijski kancler Bruno Kreisky, in član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Mitja Ribičič. Na srečanju, ki je trajalo poldrugo uro, sta si temeljito izmenjala mnenja o krizi na Bližnjem vzhodu. Natančno sta govorila o stvarnosti znotraj Izraela, o palestinskem vprašanju in o možnostih, da bi se napetost na tem delu sveta zmanjšala. Govor je bil tudi o trenutnem po-Jožaju v Avstriji in Jugoslaviji. pisali so vse knjige v nemščini. Na srečanju so sodelovali bivši avstrijski kancler Bruno Kreisky, ki je napisal uvod v Kardeljeve Spomine, Kardeljeva žena Pepca Kardelj, član predsedstva CK Komunistične partije Jugoslavije Mitja Ribičič, avtor Slovenskega pisma Josip Vidmar in veleposlanik SFRJ Milorad Pešič. Omenjeni gosti so dali seveda srečanju svojstven pečat in hkrati dokazali, da je pol dialoga med sosednjimi državami in narodi dragocena, pa tudi plodna. Pojdimo sedaj h kroniki včerajšnjega srečanja. V imenu založbe Drava je prisotne pozdravil predsednik Franc Zwitter, za ZTT je spregovoril Miran Košuta, na to je o svoji knjigi spregovoril Josip Vidmar. Povedal je, da je knjiga kritična in polemična, v njej pa so zbrani članki o slovenskem vprašanju, ki jih je pisal med dvema vojnama, med osvobodilno vojno in po njej. Pri tem se je soočal s ključnimi problemi slovenskega naroda, problemi, ki niso bili in niso vedno lahki. Po Vidmarju je podal krajše razmišljanje o slovenski prisotnosti v Evropi ravnatelj založbe Drava Lojze Wieser, pri tem je poudaril tezo, da moramo Slovenci skupno nastopati kot celo telo in tako prodirati v širšo kulturno stvarnost. Član založbe Peter Wieser je podal krat- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Stane Dolanc o nujnosti razvoja samoupravljanja SEčANJ — Lahko imamo kakršenkoli sistem in nor-Me, toda če ne bomo delali več in bolje, ne bo ve-M*0 koristi, je včeraj izjavil član predsedstva SFRJ "(ane Dolanc na razširjenem sestanku občinskega komiteja Zveze komunistov v Sečnju in tako na svoje-'T'sten način komentiral burne razprave o političnem istemu v zadnjem času. Če ne bi bilo Jugoslavije, v kateri smo danes, bi vse naše narodnosti ogrožene, čez sto let bi izgine, je dejal Dolanc in pristavil, da takšnega razcveta bi imel nihče. Danes imamo ljudi, je nadaljeval r°lanc, ki govorijo, da praksa ni potrdila ustave iz e*-a 1972. Ustavo smo sprejeli ravno zato, da bi to ^"akso spremenili. Ni ustava kriva, če sistem ni zaživel. - Temeljna naloga je po Dolančevih besedah zdaj in v Prihodnje razvoj samoupravljanja. »Samo tako lahko PHdemo do bolj zdravih ekonomskih odnosov,« je med arugim dejal, (dd) Požarna ladji v Tržiču Silovit požar je včeraj zjutraj izbruhnil na motorni ladji »Pinguin« okrog dve milji pred tržišldm pristaniščem. Gašenje je ovirala močna burja. Ogenj so ukrotili okrog poldneva, in ladjo s tovorom okrog 2.000 kuhičnih metrov žaganega lesa kmalu zatem zavlekli v pristanišče Portoroscga Krvava preusmeritev kuvajtskega letala TEHERAN — Pet pripadnikov palestinske teroristične skupine »17. september« je včeraj preusmerilo kuvajtsko linijsko letalo, namenjeno v Pakistan, na iraško letališče v Teheranu. Tu so po dosedanjih vesteh ustrelili in vrgli na pristajalno stezo 3 potnike, po pogajanjih z iranskimi oblastmi pa zvečer izpustili 19 žensk in otrok. NA 2. STRANI Uhajanju plina v Indiji podleglo že 2.000 ljudi NEW DELHI — Ponedeljkovo uhajanje plina iz tovarne pesticidov Union Carbide v Bhopalu je po neuradnih podatkih zahtevalo že kakih 2.000 človeških življenj. Trupla sežigajo kar na odprtem, NA 2. STRANI V preusmerjenem kuvajtskem potniškem letalu v Teheranu PALESTINSKI TERORISTI UBILI TRI POTNIKE ŠELE NATO IZPUSTILI 19 ŽENSK IN OTROK S Predstavitev NADALJEVANJE S 1. STRANI ke oznake vseh posameznih del. Vladimir Wakounig pa je predstavil Slovenski letopis, ki se sooča s sedanjim trenutkom koroških Slovencev in z nelahkim bojem za obstoj, kar doka zuje tudi zapletena polemika ob šolskem vprašanju. Prav glede zbornika je od občinstva prišlo prvo vprašanje in sicer namenjeno je bilo Kreiskemu, novinar pa je bivšega kanclerja vprašal, kaj sodi kot član socialistične stranke o tem nerešenem slovenskem vpra šanju. Kreisky je na vprašanje takoj odgovoril in dejal, da mora v bistvu imeti manjšina več pravic, če se želi izogniti asimilaciji. Pri tem pa je dodal, da je tudi od posameznika odvisno, če se asimilira ali ne. O netolerantnih izbruhih koroških nacionalistov je Kreisky poudaril, da so bili že v preteklosti taki izbruhi nevarni za celovitost države. Daljši po seg je nato imel o Kardelju in prikazal Kardelja kot politika in teoretika, pa tudi kot človeka, ki se je boril za humani socializem in dostojno pot v socializem. Prav jugoslovanski upor Stalinu je pomenil zgodovinsko prelomnico, čeprav je v boju s Stalinom v bistvu zmagala le Jugoslavija, o-stalim državam vzhodnega bloka to ni uspelo. Daljši poseg o sožitju, sodelovanju med narodi in o jugoslovanski poti v socializem in seveda o Kardelju je i-mel Mitja Ribičič. Pri stikih med državami je Ribičič naglasil pomen manjšine kot mostu povezovanja. Govoril je nato o Kardeljevih prizadevanjih za demokratični socializem in naglasil njegovo tezo o pluralizmu samoupravnih interesov. Ribičič je govoril tudi o Kardeljevem razmišljanju o socialističnih gibanjih po vsej Evropi. Ob zaključku svojega posega je poudaril prav pomen včerajšnje predstavitve, saj pomenijo knjige o-snovo kulturnih izmenjav, predstavitev sama pa je bila po Ribičičevem mnenju brez dvoma korak naprej k večjemu sodelovanju med državama in sosednjimi narodi. ACE MERMOLJA □ DŽAKARTA — Včeraj so podpisali indonezijsko-jugoslovanski protokol o gospodarskem sodelovanju. Jugoslovanska stran, ki jo je predstavljala delegacija z dr. Rikardom Štajnerjem na čelu, je še posebej poudarila pripravljenost, da Indoneziji ponudi u-porabo jugoslovanskih luk TEHERAN — Skupina petih zračnih gusarjev je včeraj navsezgodaj preusmerila kuvajtsko letalo, last družbe Kuwait Airlines, ki je letelo na progi Abu Dhabi - Islamabad: pilota so prisilili, da je pod pretvezo lažje okvare pristal na letališču Mehrabad v Teheranu. Na letalu je bilo okrog 150 potnikov ter enajst članov posadke, vendar pa so bile vesti o njihovem natančnem številu sprva nesoglasne. Letalo »Airbus« so nemudoma obkolile iranske varnostne sile in pričela so se mučna pogajanja. Medtem pa se je na krovu letala že odigrala tragedija: zračni gusarji so v trenutku nerazsodnosti brezglavo streljali na potnike ter pri tem enega ubili. Truplo so nato pahnili skozi vrata na pristajalno stezo tar vanj oddali še nekaj strelov. Nekaj ur pozneje se je krvavi prizor ponovil in tokrat so zločinci vrgli na stezo še dve trupli. Zračni gusarji so spočetka zavrnili prošnje iranskih pogajalcev, naj bi z letala izpustili vsaj morebitne ranjence ter ženske in otroke, pač pa so zahtevali, naj napolnijo letalski rezervoar z gorivom. Obenem so zagrozili s postopno postrelitvijo vseh potnikov, če njihovi zahtevi ne bo ugodeno. Pogajanja pa so po nekaj urah vendarle privedla do rezultatov. Dva od peterice preusmerjevalcev sta zapustila letalski krov ter se sestala s pogajalci. Medtem je ostala trojica izpustila na prosto 19 oseb, med njimi 14 otrok, po zadnjih vesteh pa se zdi, da bodo v kratkem izpustili tudi preostale potnike. Odgovornost za preusmeritev kuvajtskega letala si je prevzela palestinska teroristična organizacija »17. sepr tember« (na ta dan je bil 1. 1982 izvršen pokol palestinskih beguncev v taboriščih Šabra in Šatila). Oglasila BRUSELJ — Atlantsko zavezništvo ne bo vzelo v poštev možnosti zamrznitve sedanje namestitve cruisov in pershingov v Evropi na sedanji ravni v zameno za istočasno zamrznitev sovjetskih izstrelkov SS 20. To je bila morda osrednja točka izjav britanskega obrambnega ministra Heseltina na tiskovni konferenci ob zaključku dvodnevnega zasedanja tako imenovane evroskupine, v kateri so evropske članice NATO razen Islandije in Francije, ki nista članici integrirane vojaške organizacije. V sklepnem komunikeju je na vsak način poudarjena želja NATO, da bi ustavili ali spremenili nameščanje cruisov in per- shingov v primeru zadovoljivega sporazuma med ZDA in SZ. Zasedal je tudi posebni komite za obrambo, v okviru katerega so o-brambni ministri odobrili proračun 7,8 milijarde dolarjev, približno 14.000 milijard Ur, ki jih bodo porabili v prihodnjih šestih letih za okrepitev nekaterih infrastruktur NATO v Evropi, še zlasti na področju protiletalskih zaklonišč, komunikacij in zalog streUva. Polovico zneska bosta krili ZR Nemčija in Amerika, ostalo pa bodo razdelili med evropske članice NA TO: Italija bi po tem izračunu morala prispevati 200 milijard lir. se) je neki tuji tiskovni agenciji ter opozorila oblasti, naj s svojimi ukrepi nikar ne oškodujejo Palestincev in Arabcev v Kuvajtu. Napovedala pa je tudi nadaljnje maščevalne akcije. Organizacija se je v Kuvajtu prvič pojavila 16. novembra letos, ko je prevzela odgovornost za atentat v bližini kuvajtskega veleposlaništva v Bejrutu. Pogovori SFRJ - Švedska BEOGRAD — Predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc je včeraj sprejela ministra za zunanje zadeve kraljevine Švedske Lenarta Bund-strema, ki je na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. V pogovoru sta pregledala rezultate dosedanjega sodelovanja med državama in se posebej dotaknila pomembnega prispevka, ki ga dajejo švedskemu gospodarstvu jugoslovanski delavci, zaposleni v tej skandinavski deželi. Predsednica ZIS je gosta seznanila z jugoslovanskimi stališči glede refinanciranja obveznosti do tujih posojilodajalcev ter izrazila pričakovanja, da bo Švedska tudi tokrat z razumevanjem sprejela takšne jugoslovanske pobude, (dd) Trg Jugoslavija v Rosario BUENOS AIRES — V enem od največjih argentinskih mest, Rosariu, so enega od trgov imenovali Jugoslavija. To so storili v znamenje priznanja prispevku, ki so ga dali priseljenci iz Jugoslavije in njihovi potomci za razvoj tega industrijskega središča, ki je prestolnica pokrajine Santa Fè. (dd) □ PARIZ — Vse kaže, da bo jugoslovansko turistično gospodarstvo letos zabeležilo svojevrsten rekord: v Jugoslaviji je letovalo toliko Francozov, kot še> nikoli doslej, in sicer 430.000 francoskih turistov, (dd) Zasedanje NATO v belgijskem glavnem mestu Sklep o povečanju vojaških stroškov Množična zastrupitev s plinom v Indiji zahtevala že 2.000 človeških življenj NEW DELHI — Minister za zdravstvo v zvezni državi Madža Pradeš je včeraj izjavil, da je strupenemu plinu, ki je v ponedeljek uhajal iz indijske podružnice ameriške tovarne pesticidov Union Carbide v Bhopalu, podleglo najmanj 475 oseb, da pa u tegne žrtev biti mnogo več. V resnici se je iz neuradnih virov pozneje razširila vest, da je mrtvih že okrog 2.000, medtem ko je strupenim hlapom bilo dalj časa podvrženih 200.000 od skupno 700.000 prebivalcev mesta. Zaradi pomanjkanja drv v občinskem krematoriju trupla po hindujskem obredu sežigajo kar na odprtem, v bolnišnicah pa zmanjkuje zdravil pa tudi zdravnikov, tako da zastrupljenim za silo pomagajo s kisikom in pomirjevalnimi sredstvi. Izvedenci menijo, da utegne »strupeni oblak« imeti dolgoročne posledice na okolje, pristojne oblasti v Madža Pra- dešu pa so na to odvrnile, da bodo danes pričele z ustreznimi analizami. Matično vodstvo družbe Union Carbide v Connecticutu je s tiskovnim sporočilom javilo, da v ZDA že 25 let brez vsakršne nevšečnosti izdeluje enako vrsto pesticida, kot jo proizvajajo v Bhopalu, in dodaja, da je nesrečo v indijski tovarni treba pripasati malomarnosti osebja pri ravnanju z ventili, ki jih je prevelik pritisk v hranilnikih plina polomil. Sodna preiskava o vzrokih nesreče je privedla do aretacije šestih uslužbencev tovarne Union Carbide India, ki pa niso v zaporu, ampak zastraženi na domovih. Kaže, da niso popaziti na jakost pritiska v plLnskih rezervoarjih, zaradi česar je, kot rečeno, razneslo ventile. Sredstvo za zatiranje mrčesa, ki ga izdeluje UCI, vsebuje smrtonosni cianid. Včeraj je bil v vsej Indiji dan žalovanja. Zunanji ministri varšavskega pakta BERLIN — Zunanji ministri držav članic varšavskega pakta, ki so se sestali v Berlinu, so objaviti komunike, v katerem pozdravljajo sporazum, ki so ga dosegle SZ in ZDA za obnovitev pogajanj o sklopu vprašanj, ki zadevajo jedrsko in vesoljsko o-rožje. Ministri obenem podčrtujejo velik pomen, ki ga ima ta sporazum. Sklepni komunike pravi še, da se je mednarodni položaj še zlasti v Evropi poslabšal, kot so predvideti s praško izjavo leta 1983 ter istega leta v Moskvi na zasedanju varšavskega pakta in junija letos na zasedanju SEV. V sklepni resoluciji je še rečeno, da je postavitev ameriških izstrelkov srednjega dometa v Evropi prisilila SZ in njene zaveznike, da sprejmejo vrsto protiukrepov. Ob koncu članice pakta še podčrtujejo, da so e-vropske meje, določene po drugi svetovni vojni, nedotakljive. | I I I Na Grenadi zmagali prijatelji ZDA SAINT GEORGE’S - Kdo bi se čudil, da je na volitvah po 13 mesecih od ameriške vojaške invazije malega karibskega otoka Grenade, ki je strmoglavila levičarsko oblast, premočno zmagala ravno stranka, ki so jo podpirale ZDA: »Nova narodna stranka« je po še nepopolnih podatkih že pridobila več kot 10 od skupnih 15 sedežev krajevnega parlamentka, medtem ko si bosta skrajno desničarska »laburistična« stranka in levičarsko »domoljubno gibanje« delila drobtine. Novo vlado bo torej vodil 66-letni črnec Herbert Blai-ze, ki je že bil predsednik pred osamosvojitvijo otoka od angleške kolonialne oblasti in zato bržkone dobro ume, kako je treba streči gospodarju. Blaizc je včeraj izjavil, da želi, da ostane 300 ameriških vojakov še na o-toku. Po 50 letih od smrti kralja Aleksandra Karadjordjevica Pred odprtjem tajne blagajne v Švici BEOGRAD — Devetega oktobra letos je minilo petdeset tlet od atentata na jugoslovanskega kralja Aleksandra, to pa je tudi doba, po kateri švicarski zakoni dovoljujejo odpiranje bančnih trezorjev z neznanimi šiframi. Zvezni sekretariat za zunanje zadeve iz Beograda je zato že avgusta letos zahteval od švicarske vlade, naj uporabi omenjeni zakon in pogleda, kaj se skrivai v banki. Šifro kraljevih tajnih računov so začeli iskati kmalu po atentatu — 9. oktobra 1934, vendar je bilo prizadevanje jalovo, saj je Aleksander ključ (šifro) tajne blagajne v Švici, kamor je skrival denar, dragocenosti, vrednostne papirje in delnice svetovnega kapitala, zaupal le svojim mislim. Ko bi med zadnjimi vzdihljaji po atentatu v Marseillu prisotnim zaupal šifro namesto slavne ga stavka »Čuvajte mi Jugoslavijo« (pa še to parolo si je v resnici izmislil predsednik tedanje vlade Bogoljub Jeftič), bi bil zaklad že zdavnaj pospravljen. Tako pa so dolga leta poskušali vse mogoče kombinacije, črke, vendar brez uspeha. Takšen račun s šifro pa je za banko zasebni račun, ne državni, zato je Švica gladko odbila vse zahteve predvojne in tudi povojne jugoslovanske vlade, naj ji pomagajo priti do dragotin. Za kakšen denar oziroma vrednosti pravzaprav gre, je mogoče oceniti le približno. Retar 1. Ka-■radjordjevič je bil recimo ustanovitelj in financer gradnje pariške podzemske železnice že pred prvo vojno, delnice pa je podedoval njegov sin Aleksander. Kraljeva državna apanaža je znašala 60 milijonov dinarjev letno (približno milijon dolarjev po tedanjem tečaju), po nekaterih vesteh je Aleksander za črne dni v razne banke vložil tudi po 60.000 švicarskih frankov. Možno je celo, da so se v njegovi švicarski blagtjni znašle tudi zlate palice Narodne banke kraljevine Jugoslavije. V tem primeru bi jih moralo švicarsko sodišče vrniti pravnemu lastniku — jugoslovanski državi. Skratka, zaklad se najbrž splača prešteti, čeprav so pravne poti do njega precej zapletene. Beograjsko sodišče je imelo tajno zapuščinsko razpravo že leta 1935, na podlagi razsodbe s te razprave pa je sedanje sodišče pred kratkim imenovalo nekega državljana SFRJ za skrbnika kra- ljeve zapuščine. Ta je po 9. oktobru od kantonal-nega sodišča v Ženevi zahteval, da odpre kralje-vo blagajno z neznano šifro, zapuščino pa razde1} po sklepu beograjskega sodišča iz leta 1935. Veci del premoženja je Aleksander bržkone zapustil sl' novom Petru, Tomislavu in Andreju ter vdovi Ma' ri ji. Mlajša dva (Peter je že umrl) sta še živ» in pojavlja se seveda vprašanje, kakšen interes potemtakem sploh ima Jugoslavija? izvedenci pravijo: ne glede na to, kako boa razdeljene dragocenosti in denar, ima SFRJ Prc} vico, da zve, kaj vse je imel kralj v tajni blagajni. Morda so v njej zanimivi dokumenti 2 zgodovinarje, pravniki pa tudi ne zavračajo P°J vsem možnosti, da bi denar vendarle pripade državi. Če drugega ne, bi Jugoslavija dobila vsaj taks na dediščino, saj je sklep o razdelitvi imovin sprejelo jugoslovansko sodišče, Aleksander K»7"®. djordjeviè pa je bil jugoslovanski državljan. 1 taksa ne bi pomenila mačjega kašlja, govorijo ka o nekaj milijonih dolarjev ... Pred dvajsetimi leti svečano odprli Kulturni dom v Trstu . s* — *. " !*' ............................................. UfeiS# | *• j » y* t ?-* MAtlJU.* Stil •v . X t .? t\,* V I, :/ f. f f», | 5 * ; *# ‘"f" # . 1* Ir f ’ fO' f rfH Ì* *■ ^ " V Ve f I . V' r~ T Polna dvorana med svečano otvoritvijo Kulturnega doma V soboto, 5. decembra 1964. leta, je bil svečano odprt Kulturni dom v Trstu. Primorski dnevnik je v takratni Uedeljski številki dogodek sporočil svojim bralcem na prvi strani z najbolj poudarjeno možnim naslovom: »Novi Kulturni dom svečano odprt« *n v istem karakterju črk »prva gledališka predstava bo v soboto«. Pod naslovom pa je bilo naslednje besedilo: »Današnji dan je za tržaške Slovence velik dan,« je poudaril dr. F. Tončič in nadaljeval »v tem kulturnem domu ne bo smelo biti mesta za podžiganje strankarskih in narodnostnih sporov: biti bo moral torišče za naše plemenito kulturno tekmovanje.« — Dr. L. Mazza: »Vlada inia namen še nadalje jamčiti vsak svoboden izraz misli in kulture v okviru demokratične enakopravnosti vseh italijanskih državljanov, čeprav različnega jezika, zavračajoč vsakršno diskriminacijo med pripadniki celotne skupnosti.« Omenjeni naslov je bil očitno polemičen: odraz velikega zadovoljstva, ker smo tržaški Slovenci po 44 letih Ponovno dobili hram lastne kulture, •zreden praznik torej, ob istočasnem nezadovoljstvu zaradi hladnega, milostno vzvišenega in mestoma celo žaljivega govora takratnega tržaškega Prefekta skrajno desno usmerjenega Libera Mazze, kj je govoril v imenu takratne rimske vlade. Zato tudi tako Plemenit in širok poudarek v govoru našega predstavnika dr. Frana Ton- čiča, ki je govoril v imenu vseh Slovencev, po drugi strani pa polemična ugotovitev, da se bo resnično delo pričeto šele prihodnjo soboto, ko bo prva gledališča predstava. Otvoritvena predstava je bila do kraja v naprej dogovorjena med predstavniki vseh Slovencev. Točno je bilo določeno po dolgotrajnih zapletenih pogajanjih, kdo bo povabljen in vsak povabljeni je imel tudi točno določen sedež v parterju, ali na balkonu. Po obeh svečanostnih govorih je sledil kulturni program, ki ga je pod taktirko Oskarja Kjudra izvajal pomožen orkester Glasbene matice, mešani zbor »Jacobus Galus«, mešani zbor prosvetnega društva Prosek -Kontovel, basist Danilo Merlak in recitator Stane Raztresen. Na programu so bila dela domačih avtorjev: Mirkova uvertura »Vidojka«, Vrabče-va kantata »Punt« in M črkujeva kantata »Ena beseda«. Program se je zaključil z Vrabčevo »Zdravljico« za zbor in orkester. Posebej je treba omeniti tudi tri vidne protagoniste svečanega dneva: dr. Frana Tončiča smo že omenili kot predsednika začasnega odbora za u-pravo Kulturnega doma, ki je skrbel za vse podrobnosti tudi v zvezi z o-tvoritvijo. Dr. Stanislav Oblak je predsedoval družbi »Dom« lastnici objekta, takratni predsednik SKGZ Boris Race pa je vodil vsa dela ob izvedbi kot predstojnik gradbenega podjetja. Še posebej pa je treba poudariti izredni prispevek arhitekta projektanta Eda Mihevca. Dvajset let je minilo od svečanega dneva, ko se je ponovno pričelo kulturno življenje zamejskih Slovencev v Trstu v primernih prostorih. To ni prav dolgo razdobje, vendar pa je že takšno, da smo že nekako pozabili na čase, ko se je na primer naše profesionalno gledališče stiskalo po povsem neprimernih dvoranah, ko ni bilo primernega prostora za nastope pevskih zborov, in za najrazličnejše prireditve. V teh dvajsetih letih je »Kulturni dom« v polnosti izpolnil obvezo sedaj že preminulega dr. Frana Tončiča, saj je resnično »torišče za naše plemenito kulturno tekmovanje«. Biasutti: nujna je decentralizacija VIDEM — »Naša dežela ima dvajset let. Struktura naših odborništev je preveč verticistična, zaradi česar je treba decentralizirati naloge in funkcije pokrajinam.« Tako je med drugim dejal predsednik deželnega odbora F-JK Biasutti na srečanju z mladimi industrijci, v svojem posegu pa je zaobjel tudi druge točke programa nove deželne vlade. V zvezi z zdravstvenim sektorjem je dejal, da dežela potrosi 1000 milijard lir letno, povsem pa je jasno, da ne bo mogla nadaljevati po tej poti. »V prihodnjih treh letih bomo imeli na razpolago sedem tisoč milijard lir za investicije, od katerih jih bo dežela kar tri tisoč lahko uporabila po lastni uvidevnosti. Lahko bi nadaljevali po stari poti« je še dejal Biasutti »odločili pa smo se za nov način uporabe finančnih sredstev: v teku leta 1985 bomo pripravili enotno besedilo, v katerem bomo zbrali celotni deželni normativ, ki je na kakršenkoli način povezan s produktivnim sektorjem.« Finančni prispevki za odpravo posledic septembrske ujme vzdolž tržaške obale TRST —- V skladu z deželno zakonodajo je deželni odbor F-JK dal dovoljenje predsedniku Biasuittiju, da lahko izda odlok, s katerim se označuje kot izredna tista vremenska ujma, ki je 24. septembra prizadela tržaško obalo; z odtokom bo predsednik odbora tudi točno določil področje, ki je bito prizadeto. Prošnje za sprejem finančnih prispevkov za odpravo škode in ponovno vzpostavitev produktivnosti v industrijskih, trgovinskih, obrtniških in turističnih obratih ter za popravilo poslopij, javnih in zasebnih, je treba predložiti pristojnemu deželnemu ravnateljstvu in pokrajinskemu ravnateljstvu za javna dela v roku 60 dni po objavi omenjenega odloka v deželnem uradnem vestniku. Septembrska ujma je v največji meri poškodovala pokrajinsko cesto iz Milj do Lazareta in državne meje, tlak sprehajališča vzdolž obalne ceste v Barkovljah ter pristaniške strukture v Grljanu in Križu. 2. zvezek slovenske izdaje Vestnika IRRSAE Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE je pred kratkim izdal drugo številko letošnjega Vestnika, katerega slovensko izdajo je oskrbel prof. Aldo Štefančič. Uvodni članek je posvečen obračunu petletnega dda zavoda IRRSAE na področju šolstva in navaja spremembe v vodstvu, kajti nekateri njegovi člani, ki so opravljali pomembne funkcije, odhajajo v pokoj, drugi pa na druga delovna mesta. Osrednji vsebinski sklop Vestnika je posvečen deželnemu načrtu poklicnega izpopolnjevanja vodstvenega in učnega osebja za šolsko leto 1984-85. Načrt obsega 25 inačic za vse vrste šol. Tesnejše sodelovanje med zbornicama DUNAJ —- V prisotnosti italijanskega ambasadorja Nisia in trgovinskega svetnika Montecalva se je včeraj na Dunaju končalo zasedanje odbora »Kon-taktkomitee«, ki ga sestavljajo predstavniki avstrijske zvezne gospodarske zbornice in Trgovinske zbornice iz Trsta. Vodji delegacij, dr. Paul Senger-Weiss in inž. Giorgio Tombesi sta namreč podpisala sklepni protokol zasedanja, ki je pomenilo preobrat v delovanju tega odbora; odslej bo namreč imel. večje pristojnosti ne samo glede avstrijskega prometa skozi tržaško luko, ampak tudi v zvezi s širšo panoramo vprašanj, ki so povezana z odnosi med Avstrijo in Trstom in ki jih na medvladni ravni proučuje italijansko-avstrijska mešana komisija. Podpisani protokol sestavlja sedem točk. NEVIDNI SLUŠNI APARAT najprimernejši za vašo NAGLUŠNOST Mercu ry SEDEŽ V TRSTU — Ul. Palestrina 3 — Tel.: 040/732879 vsak dan razen sobote od 9. do 12. In od 16. do 19. ure Posebna demonstracija. V GORICI v petek, 7. in 21. decembra, pri »STUDIO OTTICO SAVOGIN« Ul. Vittorio Veneto 36 — Tel.: 0481/32870 V TRSTU v petek, 14. decembra, pri »MERCUftv« — Ul. Palestrina 3 Ul. nadstropje — stopnišče A — Tel.: 040/732879 Srečanje gledališč Alpe - Jadran bo teklo od 17. do 26. januarja NOVA GORICA — P riprave na goriška in novogoriška gledališka srečanja tečejo s pospešenim tempom, kajti velika rnanifestacija že skoraj trka na vrata in treba je definirati še mnoga organizacijska in vsebinska vprašanja. Glavna in osnovna usmerjenost tega gledališkega festivala, ki bo od 17. do 26. jamarja v Gorici in Novi Gorici je bila definirana že letos, ko so sprejeli sklep, da se srečanje malih odrov preimenuje v »Srečanje gledališč Alpe - Jadram, s čimer zadobiva festival večje razsežnosti. Na včerajšnjem srečanju glavnega odbora festivala z novinarji so postregli še z nekaterimi podrobnostmi o-krog organizacijske plati in še enkrat poudarili pomen gledališke manifestacije, ki je prireditev obeh Goric in kot taka upravičeno stremi za še večjo afirmacijo v srednjeevropskem prostoru. Ta prostor bo dejansko prisoten tudi v samem sporedu festivala, ki bo po običaju tekmovalen in bo prikazal gledališko ustvarjalnost več središč, različne pristope do odrske govorice in sploh, delo na tem umetniškem področju. Seveda, težav pri organizaciji ne manjka, saj je treba koordinirati nastope različnih skupin, ki imajo že vnaprej zasedene termine. Tako naslajajo težave predvsem z angažmaji italijanskih skupin, ki so velikokrat zasedene na turnejah. Kljub temu je selektor Emil Aberšek ob sodelovanju konzulentov Andreja Inkreta (Slovenija), Dalibora Fore-tiča (Hrvaška), Antona Lederà (avstrijske dežele). Sergia D’Osma (italijanske dežele) in Eberharda Dtinnin-gerja (Bavarska) izdelal program, ki ustrezno pokriva zemljepisni prostor Alpe - Jadran. Predlog programa pa je sledeč: H. Mullerja KVARTET (Drama SNG iz Ljubljane), G. Gluviča BORUTOVO POLETJE (Drama SNG Maribor), R. Šeliga ANA (Slovensko mladinsko gledališče), Gluviča in Zupančiča HARDCORE (EG Glej), F. X. Kroetza NE KROP NE VODA (PDG Nova Gorica), H. Eisendla B1LIJARD (Theater Caffè iz Gradca), E. Ionesca DELIRIJ V DVOJE (Theater 44 Miinchen), I. Bakmaza KUP1DO (Hrvatsko narodno kazalište Zagreb), L. Bunuela HAMLET (Dubrovniške Ijetne igre), P. Chiare DELITEV (SSG Trst), P. Handkeja ČEZ VASI (Teatro Stabile F-JK) in M. Držiča DUNDO MA-ROJE (Teatro della Vogaria Benetke). Poleg teh (nekaj predstav je še pod vprašajem) so predvidena še tri gostovanja, in sicer sarajevskega pozorišta mladih s Kostičevo OKUPACIJO, skopskega Makedonskega narodnega teatra z Mrožkovo KLAVNICO in varšavskega Teatra Wspolczesnega z Witkiewiczevo VODNO KURO. To je skratka letošnji spored, katerega bo ocenjevala posebna žirija in podelila najboljšim uprizoritvam tradicionalne bronaste vrtnice. Poleg tega nameravajo prireditelji dopolniti festival še s spremljevalnim programom, ki bo obsegal simpozije, predstavitve knjig in likovne,razstave. Ob vsem tem je pomembno poudariti, poganja 903-kubični štirivaljnik, ntiniterensko vozilo 4x4 pa 965-kubič-ni štirivaljnik, ki zmore 48 KM. Značilno za pando 4x4 je možnost vklju-citve pogona na vsa štiri kolesa. Doslej so že proizvedli skoraj 1,1 ndijona pand, predvidevajo pa, da Jih bodo v prihodnjem letu prodali še nadaljnjih 125 tisoč v Italiji in 75 ti- soč v tujini. Najbolje gre v denar panda 30, saj nanjo odpade kar 75 od sto vseh prodaj. Nova serija pand se ne razlikuje bistveno od prejšnje če izvzamemo dejstvo, da je tu nova različica CL, ki je nekoliko bogateje opremljena od revnejše sestre L, ne dosega pa različice super, čeprav je bolj podobna tej kot različici L. Pri pandi 45 super se je spremenilo le to, da bo poslej imela serijsko termične šipe in digitalno uro, za doplačilo pa lahko dobite še široke gume, avtomatske varnostne pasove, kovinsko barvo in platneno streho. Za vse različice pa so značilni pičli stroški in nizka poraba, zaradi česar je panda slej ko prej idealno vozilo za mestni promet. ti in morje Klasični izrivni čoln »motopesca 600 diporto« Navtični turizem niso samo v ve-napeta jadra, bobnenje gliserskih motorjev temveč tudi umirjena plov-a z izrivnimi motornimi čolni, ki so ot nalašč za starejše ljudi. Italijanka industrija v glavnem proizvaja e omejeno število takih čolnov, saj F-' malo povpraševanja, dobršen del upcev raje preureja ribiške čolne v mistična plovila. Vseeno pa je ne-aJ obratov, ki proizvajajo taka iz-ivna plovila. Med njimi je tudi obrat t'x'a°f'ber iz Bellarie, ki ponuja kar 1 o metrske izrivne čolne. ...a nas pride v poštev samo turi-icna verzija čolna »motopesca 600«. ot P°ve že samo ime, je čoln dolg 6 metrov, širok je 2,4 metra, ugrez pa znaša le 0,60 metra. Čoln tehta 12 stotov, od katerih odpadeta dva stota za balast. V kajuti sta dve ležišči, da je v bistvu čoln namenjen dvema osebama, ki lahko preživita prijeten dopust brez naglice in v na šem morju skoraj popolnoma varni. V Čolnu je vgrajen 20-konjski dizlov motor vetus-mitsubishi, ki je kos vsaki nalogi takega težkega izrivnega čolna. Kok pit je prostran in dobro zavarovan, saj so boki čolna visoki. Krma je norveškega tipa, da lahko plujemo tudi z neurjem v krmo. Kot zadnje naj omenimo, da stane najdražja, turistična verzija 26.000.000 lir. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 10.00 Televideo 11.55 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1- Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? Opoldanski spored z Raffaello 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . Raffaella? Zadnji poziv 14.05 H mondo di Quark Svet ptičev : galebi 15.00 Le allegre avventure di Scooby Doo e i suoi amici - Risanka 15.20 Un campione, mille campioni - 15.30 Šola in vzgoja : Gino Severini 16.00 H grande teatro del West: Gli zingari del West - TV film 16.25 Per favore, non mangiate le margherite TV film 17.00 Dnevniki - Kratke vesti 17.05 Tom Story - Risanka 17.00 Zoološki vrt - Dokumentarec 18.00 Dnevnik 1 - Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče sever 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes 18.50 Italia sera - Dogodki in osebnosti 19.35 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.30 Professione: pericolo! TV film 21.20 I concerti di Sotto le stelle 21.50 Dnevnik 22.00 Politična tribuna 22.40 Gremo v kino 22.45 Športna sreda Drugi kanal 10.00 Televideo 10.55 Zimski šport 11.55 Che fai, mangi Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Knjižna rubrika 13.30 Capital - TV film 14.30 16.25 Tandem: aktualnosti, igre in zanimivosti 15.00 Bardiamo 15.25 Ambrogino d'oro - Pesmi za otroke 16.25 Tečaj nemščine 16.55 Due e simpatia : Ana Karenina - 8. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Esteban e le misteriose città d’oro - 12. epizoda 18.115 Programi pristopanja 18.20 Dnevnik 2 - športne vesti 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Nostalghia - F51m 22.30 Dnevnik 2 Vesti 22.40 Nostalgia della patria: E’ il solo tema del film di Tarkovski 23.45 Dnevnik 2 - Vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 14.25 I pomeriggi musicali di Milano 16.15 Šola in vzgoja : La grande pietà dei popoli 16.35 Šola in vzgoja : Italia in Japonska - način vzgoje - 4. del 17.00 Dadaumpa Antologija televizijskega varieteja: Stnudio uno 18.15 L’Orecchiocchio - Glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.35 Sotto la Mole: Od Gramscija do Gobcttija -1. oddaja 20.06 Šola in vzgoja : Nacionalni park v Abrucih 20.30 H dittatore - Film Igrajo: Charlie Chaplin, Pau-lette Goddard, Jack Oakie 22.30 Delta: Posvojitev da ali ne JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.45 TV v šoli 17.00 Teletekst 17.15 Poročila 17.25 Svetovni pokal v smučanju 18.10 Ciciban, dober dan Klovni so bolni od. smeha : Deska 18.25 Posebni obzornik 18.40 Nedojemljive so vodne poti 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 20.00 Film tedna: Počeno ogledalo 21.50 TV dnevnik H. 22.00 Omizje Koper 14.00 TV novice 15.05 Za uho in oko - Glasbena oddaja 14.35 Medicai center - TV film 15.30 Mesto na koncu ulice - TV nadaljevanka 16.30 Baileyeve dogodivščine - TV film 16.55 Zdravnik in otrok - Oddaja v živo v sodelovanju z gledalci 17.55 TV novice 18.00 Paganini - TV nadaljevanka 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : KATINARA — Zasedanje staršev o-snovne šole PORDENON - TRST — Izčrpen pregled Spaealove ustvarjalnosti na razstavah v Pordenonu in v tržaški galeriji Cartesius TRST — 20 let Kulturnega doma TRST — Revija cerkvenih pevskih zborov TRŽIČ — Požar na tovorni ladji 19.30 TVD stičišče 19.45 Kulturna panorama 20.20 Smučanje: moški slalom 21.20 Dokumentarec 22.15 Misterijanci - Film Zagreb 16.55 Svetovni pokal v smučanju 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Merlin - Otroška serija 18.15 TV koledar 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 TV svet: Francija Umor v hiši Green - TV film ZASEBNE CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Schiava e signora - Film 11.30 Tuttinfamiglia - Kviz 12.10 Bis - Kviz 12.45 U pranzo è servito - Kviz 13.25 Sentieri Nadaljevanka 14.25 General Hospital TV film 15.25 Una vita da vivere 16.30 Buck Rogers - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help - Glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - Kviz 20.25 In viaggio con papà - Film 22.25 Non solo moda 23.25 Canale 5 News 00.25 La luna e i sei soldi - Film RETEQUATTRO 8.30 Brillante - TV novela 9.20 In casa Lawrence - TV film 10.10 Alice TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.25 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.05 In casa Lawrence - TV film 16.10 Mr. Abbott e famiglia 16.30 La battaglia dei pianeti 17.00 Masters 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m'ama 20.25 Maurizio Costanzo Show 23.00 Mai dire si - TV film 24.00 L’agguato - Film 1.40 Hawaii Squadra Cinque Zero ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Morte di una professoressa 11.30 Sanford - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film POSTAJE 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford 15.30 Sandford - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La donna bionica - TV film 18.40 Charlie's Angels - TV film 19.50 I Puffi - Risanka 20.25 OK! Il prezzo è giusto 22.15 L’arma - film 00.15 Storia di Sandra - Film TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Carletto il principe dei mostri 16.00 Daktari - TV film 19.20 Marcia nuziale - TV film 19.50 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono 21.20 II. . . Belpaese - Film 23.30 L’amaro sapore del potere TRIVENETA 11.45 TV film 12.15 TV film 13.00 Hawk l’indiano - TV film 14.00 The Flying Kiwi - TV film 14.30 Whisky si, missili no - Film 16.45 The Flying Kiwi - TV film 19.30 Divja narava 20.30 Incontro d’amore - Film TELEFRIULI 16.50 I fantastici 4 - Risanka 17.15 Robottino - Risanka 17.40 Mechander Robot - Risanka 18.05 Shogun - Risanka 18.30 The Quest - TV film 19.00 Veronica il volto dell’amore - 19.30 Dnevnik 20.00 Veronica il volto dell’amore 22.30 Šport BADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijske vesti; 8.00 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Športna tribuna; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni pot puri ; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12 20 Glasbeni polputi ; 13.20 Letošnja revija »Ce-cilijanka«; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 En, dva, tri... Otroci, zdaj ste na vrsti vi! ; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba : violinist Marko Bitežnik, letošnji diplomant; 18.00 Poezija slovenskega zapa-da; 18.20 Swing - time. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 10.00 glasba; 10.00 Znano vendar neznano; 11.30 Glasba; 17.30 Ponovitev jutranje oddaje Znano vendar neznano; 19.00 Glasba po željah - tel. 212658; Dalje nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna ; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo, RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev -glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Idealna ženska; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Plesna glasba; 16.00 Današnji filmi; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojne tračnice; 18.45 Glasba J. S. Bacha; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 Velika ljubezen; 11.30 II garage dei ricordi ; 12.03 Via Asiago Tenda ; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Habitat; 16.00 Il Paginone; 17.30 Radiouno Ellington '84; 17.55 Zeleni vai; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 »II viaggio del Signor Perrichon« - radij, priredba; 20.46 Glasbena pavza; 21.03 Nekaj starega, nekaj sposojenega, nekaj modrega; 21.30 Sodobni glasbeniki; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 šola in vzgoja : otroštvo, kako in zakaj; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Roderick Hudson -radij, priredba; 9.10 Discogame; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 »I nostri ricordi« - novela L. Pi-randella; 15.42 Omnibus; 18.32 čas za glasbo; 19.57 Srečanje petih; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program. LJUBLJANA 5.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila ; 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba ; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja ; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glasba; 18.00 »Ihtenje muz« - poezija Osipa Mandelstama z glasbo; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Dana Jarc; 20.35 Priljubljene klavirske melodije; 21.05 »Tisoč in en večer« ob 75-letnici Antona Dermote, 3. oddaja; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije. Ponovno zaostreno ozračje v Krminu proti nameravanemu zaprtju bolnišnice Peticijo podpisalo nad deset tisoč občanov V Kulturnem domu razstava zamejskih likovnikov Po krajšem premoru, ko je kazalo, da se bo vprašanje zaprtja dveh bolnišnic v goriški pokrajini (v Gra-dežu in Krminu), v okviru nove usmeritve v javni zdravstveni službi, ic nekako uredilo, je polemika te dni spet silovito izbruhnila na dan. Zelo odločno se za ohranitev bolnišnice v Krminu zavzemajo tamkajšnji prebivalci. Na različnih zbirnih mestih so doslej zbrali nad deset tisoč pod pisov, ki jih bodo predložili v obliki peticije na deželno upravo. Kr-minčanom in prebivalcem sosednjih občin v goriški pokrajini so se pridružili tudi prebivalci Corna di Ro-sazza, Manzana in San Giovannija, saj se jih veliko poslužuje prav bolnišnice v Krminu. Po drugi strani se je v zadnjem času zaostrilo stališče političnih strank na krajevni ravni, kar sicer nekateri povezujejo z bližajočimi se upravnimi volitvami, ki bodo prihodnjo pomlad. Prihodnjo pomlad bo treba obnoviti tudi glavno skupščino Krajevne zdravstvene enote. Tako ali drugače, zelo ostro in polemično stališče je sprejela KD v Krminu, ki je napovedala zelo drastične oblike protesta, v primeru da bi obveljal načrt deželne vlade (predstavniki nekaterih političnih strank sicer še zmeraj računajo na mož- Oster besedni spopad, do katerega je prišlo v petek ponoči v gori-škem občinskem svetu med socialističnim svetovalcem arhitektom Bru-nellom in liberalnim svetovalcem inženirjem Fornasirom, nima najbrž podobnega v kronikah goričkega občinskega sveta. Bili smo pač vajeni ostrih političnih spopadov, političnih očitanj pa tudi nacionalnih, to še zlasti v prejšnjih časih. Nismo pa bili vajeni takih spopadov med svetovalcema, ki se poklicno ukvarjata z isto problematiko in marsikak o-čitek je najbrž presegel meje normalne politične polemike ter segel na področja, ki bi zahtevala najbrž drugačnega razsodnika. Pa še osornost je bila poleg. Očitki profesionalnega značaja ni- »Brasil TropicaU je naslov spek taklu, nastopu brazilskih plesov, ki ga bomo lahko gledali jutri zvečer, v četrtek, v goričkem Verdijevem gledališču. Gre za bogat prikaz živahnih brazilskih plesov za katerega bc poskrbela skupina, ki je pred dvema tednoma že bila v Trstu, v zadnjih dneh pa v raznih mestih severne Italije. Deželni gledališki ustanovi ter goriški letoviščarski ustanovi se lahko zahvalimo, da bosta goriški publiki ponudili tako pred- nost določenih sprememb) o zaprtju krminske bolnišnice, oziroma njeni preureditvi v nekakšen strokovni center. Tako so menda zagrozili z razpisom referenduma o odcepitvi Krmina od goriške pokrajine, z množičnim odstopom krajevnega vodstva KD, napovedali možnost prekinitve cestnega in železniškega prometa itd. Zadeva postaja zares neprijetna in prerašča v pomembno politično vprašanje, ki ga je zlasti v predvolilnem obdobju skoraj nemogoče reševati na umirjen in pameten način. Zmanjšanje števila bolniških postelj pa ni edino vprašanje, ki je v zadnjih mesecih v ospredju javne zdravstvene službe na Goriškem. O tem so pred kratkim povedali svoje tudi sindikati, ki so dali pobudo za javno razpravo o nujnosti reorganizacije goriške KZE, ki glede uspešnosti v delovanju prav gotovo ne more biti za vzgled. Problemi pokrajine na seji z Brancatijem O potrebi po pomembnejši vlogi, z večjimi odgovornostmi in možnostmi odločanja o upravi lastnega teritorija, se je goriški pokrajinski od- so narruteč običajni za gorički občinski svet. Prišlo pa je tudi do drugih hudih očitkov liberalnega zastopnika na socialističnega podžupana in od bornika za javna dela Del Bena, češ, kaj je sploh treba, da se načrtovanje daje zunanjim profesionistom, ko imamo vendarle v službi občine, na tehničnem uradu, sposobne ljudi. Fomasir je zaradi tega dal ostavko s predsedniškega mesta svetovalske komisije za urbanistična vprašanja. Stvar sicer ne bo imela hujših posledic, kajti do razpusta občinskega sveta nas loči le nekaj mesecev. Kaže pa na dejstvo, da bo predvolilna kampanja precej vroča in da bo slonela tudi na argumentih, ki so bili doslej tuji goričkemu političnemu življenju. stavo, ki ni za nas nekaj običajnega, pa čeprav je Gorica znana kot mesto v katerem je moč videti folklorne skupine iz vsega sveta. Seveda tokrat ne bodo brazilski plesalci prikazali na odru le nekdanje folklore. Gre za zelo živahne plese in pesmi, polne ritma, ki so nam bolj znane od vsakoletnega karnevala v Rio de Janeiru. Nastop bo jutri zvečer v Verdiju ob 20.30. Vstopnice pa predprodajajo v turistični agenciji Appiani. bor razgovarjal na sestanku, ki ga je imel v prejšnjih dneh z deželnim odbornikom za delo Brancatijem. Predsednik Cumpeta je prikazal kot zelo pomembno razpravo v teku za o-vrednotenje vloge pokrajinskih uprav. S svoje strani je Brancata napovedal, da bo deželna uprava predstavila zakonski osnutek o teh vprašanjih predvidoma februarja. Cumpeta je tudi postavil vprašanje porazdelitve 18 milijard iz dež. zako na 44 za oskrbo ostarelih. Od te vsote namreč ni bila ustanovam v goriški pokrajini podeljena niti ena lira, kar je povzročilo ogorčen protest krajevnih uprav in ustanov na Goriškem, ki se ukvarjajo z oskrbo ostarelih. Iz u-radnega tiskovnega poročila o srečanju ni razvidno kako je Brancata, ki je edini goriški zastopnik v deželni upravi, obrazložil razloge te očitne diskriminacije. Brancati je v odgovorih posameznim odbornikom govoril še o socialni oskrbi, vprašanjih dela in drugem. razstave V preddverju Kulturnega doma v Gorici je še danes odprta skupinska razstava likovnikov, članov Društva zamejskih likovnikov. Ogled od 17 do 19.30. Silovit požar je včeraj dopoldne izbruhnil na motorni ladji Pinguin, namenjeni s tovorom žaganega lesa v tržiško pristanišče Portorosega. Goreti je začelo nekaj pred deveto uro, ko je bila ladja kaki dve milji od pristanišča. Na krovu je bil že pilot, ki je ladjo vodil v pristanišče in ki je po izbruhu požara ladjo spet usmeril na odprto morje. Kar nekaj ur je trajalo, preden je gasilcem in osebju luškega poveljstva iz Tržiča in Trsta ter posadki uspelo požar ukrotiti. Gašenje je ovirala močna burja. Sredi dopoldneva je že kazalo, da bo ladjo treba prepustiti plamenom in je posadka v celoti zapustila krov. Od desetih članov posadke ni bil nihče ranjen ali poškodovan. Na srečo plameni kot kaže niso načeli lahko vnetljivega tovora žaganega lesa in reševalcem je z močnimi curki vode okrog poldneva uspelo omejiti požar in ladjo so s štirimi vlačilci pričeli usmerjati v pristanišče, kjer so jo privezali k obali približno od 13.30 in kjer so potem gasilci dokončali svoj poseg. Istočasno so jo delavci pristaniške zadruge pričeli raztovarjati. Med gašenjem se je ladja tudi precej nagnila na levi bok, ni znano, če zaradi velike količine vode, ki so jo nekaj ur brizgali iz vlačilcev, ki so prihiteli na pomoč, ali zaradi ok vare, oziroma premika tovora. Priletni upokojenec iz Moša je prejšnjo noč umrl v katinarski bolnišnici v Trstu za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila v ponedeljek malo po 19. uri na državni cesti, ki pelje skozi Moš proti Vidmu. 76 letni Antonio Bevilacqua iz Moša, Ul. Olivers 54, se je peljal s kolesom v smeri proti Gorici, ko ga je zadelo dostavno vozilo fiat 238, ki je pripeljalo v isti smeri. Mož je obležal v globoki nezavesti, tako da so zdravniki kmalu po sprejemu v oddelek za prvo pomoč v goriški bolnišnici odredili premestitev v katinarsko. Tam so mu skušali rešiti življenje z intenzivno nego, toda očitno so bile poškodbe prehude. Bevilacqua je izdihnil malo pred polnočjo. Okoliščine nesreče so bile dokaj razgibane. Kot rečeno, se je kolesar peljal v smeri proti Gorici, ko je od zadaj zadelo vanj dostavno vo žilo. Šofer le-tega se po nesreči ni takoj ustavil in je nadaljeval vožnjo, vendar le nekaj stotin metrov. Za njim sta namreč vozila še dva avtomobila, šoferja sta bila priči nesreči in sta takoj dohitela in ustavila fiat 238, last podjetja Matti roli. Vozilo je uprjavljal 59-letni Alojz Pregledna razstava umetnikov Društva zamejskih likovnikov v Kulturnem domu v Gorici nudi precej pisan izbor današnje zamejske ustvarjalnosti in odraz njenih teženj. Mimo profilov že priznanih umetnikov bi velja lo poudariti bogat pristop mlajših, ki se šele oglašajo in iščejo svojo pot, saj obetajo lep prirastek za Društvo in sploh za likovni razvoj v zamejstvu. Avtorji so se živahno razmahnili tudi po likovnih zvrsteh: tu lepo izstopa Magda Starec - Tavčar s svojimi »pleteninami« in z njimi utira pot pri nas še nepoznani likoimi govorici, ki je tako v tehničnem kot v estetskem pogledu pravcato ženska. Sploh pa so se ženske na tej razstavi kar čvrsto in spodbudno prisotne. Jasna Merku se je tu opredelila za maske: zdi se mi, da je ta motiv zelo dobro »po-gruntan« in bi lahko postal njen neizčrpen vodilni motiv z najrazličnejšimi preobrazbami in simbolno vsebino. To že sedaj potrjujejo njeni dovršeni keramični izdelki. Patricija Devidè je imela pred kratkim svojo prvo samostojno razstavo v Tržiču: še vedno je »zagrizena« v pastele, ki se ji pre-tapljajo v čisto, prozorno barvnost, katera je že sama po sebi vsebina. V skupini izstopa po svoje tudi na-jivec Klavdij Klarič z že dokaj izpiljeno tehniko in tudi precejšnjo domiselnostjo. Paul David Redfren kaže, da izhaja iz drugačnega kulturnega ambienta bodisi kar zadeva likovno kakor človeško problematiko. Fabio Smotlak se posveča pretežno u-stvarjanju lahkotnih abstraktnih form in njih prostem večbarvnem prepleta- Po dosedanjih ugotovitvah naj bi požar izbruhnil v prostorih, kjer so kabine za posadko in drugi bivalni prostori in se hitro razširil v strojnico ter zajel nato tudi komandne prostore. Ogenj je tà del ladje povsem opustošil, kakor je bilo videti včeraj, ko so Pinguina privezali k pomolu, na skrajnem koncu pristanišča Portorosega. Po golem naključju ni bilo žrtev. Škoda na ladji je zelo velika, na srečo pa je tovor, po prvih ugotovitvah ostal v glavnem nepoškodovan. Najbrž bi se nesreča v primeru, da bi plameni zajeli tudi okrog 2 tisoč kubičnih metrov žaganega lesa, naloženega v skladišču in de loma na palubi, končala precej drugače. Na delu je že posebna komisija, ki mora ugotoviti vzroke požara in tudi oceniti škodo. Ladja Pinguin je registrirana v Neaplju, pripada pa ladijski družbi Vascomar iz Neaplja. Tovor žaganega lesa je prevzela v pristanišču Novorosisc ob Črnem morju. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. Kocina z Oslavja. Ob prihodu prometne policije so šoferja aretirali in ga že v večernih urah zaslišali na poveljstvu. Poleg okoliščin nesreče same mora namreč Kocina pojasniti preiskovalcem, zakaj se takoj po nesreči ni ustavil, ampak je nadaljeval vožnjo. O razlagi, ki jo je šofer dal poveljniku prometne policije De Menechu, nam zaradi preiskovalne tajnosti ni bilo dano izvedeti ničesar. Policija nam je samo posredovala vest, da so potrdili njegovo aretacijo in da se bo moral zagovarjati zaradi nenamernega umora, opustitve nudenja pomoči in bega po nesreči. Po vsej verjetnosti mu bodo sodili po hitrem postopku. izleti SPDG- vabi v nedeljo, 9. t.m., na izlet - pohod v Šempas in Vitovlje. Odhod ob 9. uri s Travnika z lastnimi sredstvi. Vodita E. Bavcon in Z. Vogrič. Ogled naravnih lepot in zgodovinskih zanimivosti ter kmečko - turistični obisk. Prijave samo še danes v trgovini Bavcon v Ul. Carducci. nju v prostoru. Zelo lepo napreduje Silvij Pečarič: očividno izhajajo njegove v kompozicijskem in barvnem pogledu skladne konstrukcije iz »mizarskega« pojmovanje likovnega izdelka. Klavdija Raza - Floreancig »pojmuje« akvarelno tehniko podobno kot svoj čas De Cillia, ki ji zelo u-činkovito pomaga pri ustvarjanju plastičnih pokrajinskih izrezov. Zlatka Lokatos se posveča predvsem domačemu tihožitju, v prijetni barvni intonaciji, vendar v še nekoliko »negotovi« perspektivi. Giuliana Gerdol je izvrstno pokazala, da ji je risba najfinejše izrazno sredstvo. O ostalih že znanih »profilih« mi (»od zgoraj« odmerjen) prostor ne pusti do besede: so pa tile: Milko Bambič, Demetrij Cej, Bogomila Doljak, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Zora Koren Škerk, Atilij Kralj, Marjan Kravos, Deziderij Švara, Franco Vecchiet, Franko Volk in Boris Zuljan. m. r. Francescutto v pogovoru z goriskimi industrijci Deželni odbornik za industrijo Francescutto se je te dni sestal s predstavniki pokrajinskega združenja industri jcev ter se seznanil z načrti o novih naložbah, posodabljanju struktur in večanju proizvodnih zmogljivosti v industrijskem sektorju na Goriškem. Vrednost investicij na raznič-nih področjih znaša okrog 58 milijard lir. Z različnimi posegi naj bi odprli novih 250 delovnih mest. Deželni odbornik je posebej naglasil, kako na deželi z največjo pozornostjo sledijo neugodnemu položaju gospodarstva na Goriškem in kako skušajo s primernimi posegi ublažiti posledice gospodarske krize. nn v e lecaj za posrednike Trgovinska zbornica bo v prihodnjih dneh priredila izpopolnjevalni seminar za poslovne posrednike. Prvo predavane bo jutri ob 17. uri na sedežu zbornice v Ul. Crispi 10. Dr. Gallas bo govoril o nekaterih aspektih pravne ureditve tega poklica, geom. Iaci pa o problemih katastrskega in registrskega ugotavljanja. Naslednji predavanji bosta v petek, 7. in v četrtek, 13. t.m. Na prvem bo od v. Ferlan govoril o splošnih predpisih, ki urejujejo poslovno posredovanje, na drugem pa bo dr. Romoli poročal o davčnih dolžnostih posrednikov. Seminar je odprt vsem zainteresiranim. razna obvestila Miklavžev obisk v župnijski dvorani v DOBERDOBU bo danes, 5. t.m., ob 19. uri. Dijaški dom v Gorici bo Miklavž obiskal danes, 5., ob 17. uri. V Sovodnjah se bodo otroci srečali z Miklavžem nocoj ob 19. uri v Kulturnem domu. Otroke iz Dola bo Miklavž obiskal prav tako drevi ob 19.30. V Kulturni dom v Gorici pride Miklavž jutri ob 15. uri. V Pevmi bo miklavževanje na sedežu KD Naš prapor jutri ob 17.30. KD Skala v Gabrjah bo imelo Miklavža na obisku prav tako jutri ob 20.30. SDGZ obvešča člane, da zapade danes rok za plačilo davka IVA v breme obračunanega v mesecu oktobru. V Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 7. t.m. srečanje maturantov trgovske šole. Pričetek družabnosti ob 20. uri. Vabljeni vsi bivši maturanti tretjih in petih razredov, učno in ne-učno osebje. Zamudniki se lahko prijavijo še danes in jutri pri Malizi Pedesson, v uradih ZSKD Ul. Croce 3, tel. 84495. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »Fotografando Patrizia«. Monica Guerritore. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Coscie in delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Testament«. Tržič PRINCIPE Danes zaprto. EXCELSIOR 18.00—22.00 »Se tutto va bene siamo rovinati«. COMUNALE 21.00 Koncert flavtista Severina Gazzellonija in pianista Bruna Canina. Novq Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 »Pošasti iz močvirja«. SVOBODA 20.00 »Vrnitev Jedija«. DESKLE 19.30 »Potovanje z očetom«. Nič kaj običajna polemika v goriškem občinskem svetu Silovit požar na ladji Pinguin pred pristaniščem v Tržiču Ogenj so pogasili, ladjo pa zavlekli k obali Razstavi v Gradišču » « V enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči so v soboto odprli razstavo, že tretjo po vrsti, penečih se vin iz vse naše dežele. Na njej je mogoče pokusiti okrog petdeset vzorcev teh vin, ki so dosegla že velik uspeh, in ki gredo dobro v prodajo. Razstavo prirejajo v Gradišču letos že v tretje. Že prvi večer je bilo na njej precej pokuševalcev. Odprta bo do nedelje vsak večer. Popestrili jo bodo z vrsto pokušenj drugih dobrot. Istočasno so v dvorani Bergamas v Gradišču odprli tudi razstavo raznih hobby jev. Tudi ta je zanimiva, sicer iz drugačnega zornega kota kot prva. Pokaže nam marsikaj s čimer se ukvarjajo zbiralci. Ljudje namreč zbirajo znamke, razglednice, reklamne krožnike, razne modele vojaških vozil in ladij, nalepke, kartončke - podstavke piva, ovojnice za britvice, reklamne kozarce piva, itd. Marsikaj zanimivega bomo videli na tej razstavi. Z izletom v Gradišče bomo zadovoljili oko in seveda tudi pokušali kozarček penečega se vina. Brasi! Tropical jutri v Verdiju Priletni kolesar ob življenje šofer aretiran po nesreči Na razstavi v Pordenonu razobešenih kar 161 del Obsežen petdesetletni vsebinski pregled ustvarjalnosti slikarja Lojzeta Spacala Lojze Spacal, najmarkantnejša osebnost v slovenskem zamejskem likovnem svetu in hkrati eden najveljavnejših umetnikov v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini je doživel novo, lepo priznanje. Avtonomna dežela Furlani ja-Julijska krajina mu je v organizaciji ustanove Centro iniziative culturali Pordenone, torej pordenonskega središča za kulturne pobude, pripravila veliko antološko razstavo v prostorih razstavišča Galleria d’Arte Sagittaria. To veliko likovno manifestacijo lahko prištejemo dosedanjim štirim podobnim velikim razstavam Spacalovih del, ki predstavljajo oziroma so predstavljale nekakšne mejnike ali občasne obračune ob daljši ali krajši prehojeni poti. V mislih imamo veliko Spacalovo razstavo v ljubljanski Moderni galeriji leta 1954, veliko predstavitev tržaški publiki leta 1968. v muzeju Revoltella,' bogato antološko razstavo v komaj obnovljenem gradu v Kromberku leta 1972 ter trojno razstavo v Trstu ob mojstrovi sedemdesetletnici, in sicer razstavo olj oziroma mešane tehnike na Gradu sv. Justa, grafike v veliki avli nove univerze ter del na temo NOB in antifašističnega boja v Rižarni. Če sedanjo razstavo v Pordenonu primerjamo 2 gornjimi, pomeni, da ne gre za eno izmed sto in več osebnih oziroma samostojnih razstav, ki jih je mojster priredil na svoji dolgi in bogati ustvarjalni poti, pač pa da gre za veliko prireditev, o čemer govorijo sledeči podatki: Spacal je s svojimi olji, slikami v mešani tehniki ter grafičnimi listi napolnil sedem večjih in velikih prostorov, oziroma dvoran, začenši s kletnimi razstavnimi prostori, kjer so razobešeni v glavnem veliki grafični listi, pa do prvega nadstropja, kjer je na stene širokega hodnika dal na ogled še nekaj grafike, kar tri velike razstavne prostore pa napolnil s svojimi olji in deli v mešani tehniki. Vsega skupaj je tu kar 161 del, kar je največ, kar je Spacal kdajkoli dal na ogled na eni razstavi. Seveda gre ponovno za antološko razstavo, za obsežen pregled mojstrove ustvarjalnosti v vseh petdesetih letih, odkar se je lotil napornega, vendar pa uspešnega likovnega poslanstva, saj sama razstava nosi naslov »Spacal — petdeset let slikarstva in grafike«. Čeprav imamo, kot smo rekli, opravka z antološko likovno manifestacijo, torej z razstavo, ki obsega dela določenega razdobja, v konkretnem primeru celotno Spacalovo ustvarjalno in razvojno dobo, dela na razstavi niso kronološko razpo- Lojze Spacal: Skrivnostni stolpi rejena, pač pa le tako, kot so to zahtevale ali narekovale razstavne potrebe in možnosti. Zato so v kletnih prostorih na ogled le veliki grafični listi, to se pravi dela zadnjih desetletij. V prvem nadstropju pa se pregled slik. začne z deli še bogate figurativnosti, kot so olja z naslovi »Slikar pri delu« iz leta 1940, »Noč« iz leta 1942, »Ženska v rumenem« iz leta 1943, nakar sledijo dela poznejših in seveda najnovejših časov, ko mojster čedalje bolj izloča posamezne konture in svoje motive vedno bolj skopo orisuje in opisuje, tako da imamo posebno zadnje čase opravka s skrajno sintetizirano likovno izraznostjo, kjer prihajata do izraza že neka geometričnost in pa seveda tipična Spacalova barvnost. In čeprav je tudi v svoji barvnosti nekako skop, je marsikatero njegovo delo prepričljivo prav zaradi te razmeroma skromne barvnosti, saj imamo na primer v eni izmed razstavnih dvoran v prvem nadstropju kakih 20 del, kjer je najmočnejša, najizrazitejša še komaj zaznavna siva barva. To pa je pri Spacalu možno, ker ume z belo barvo slikati na beli osnovi. Sicer pa Spacal sploh ne pozna kričečih barv, pač pa kvečjemu umirjeno žive barve, seveda vedno v prijetnem skladju. Čeprav zavzemajo olja in slike v mešani tehniki tri velike prostore prvega nadstropja, je tu na ogled tudi par ducatov grafičnih listov. Gre za manjše formate in dela tudi starejšega datuma. Pravzaprav se tudi tu pregled začenja s starimi, celo najstarejšimi Spacalovimi deli. To je na primer »Tihožitje« s steklenico, sadjem in vrčem iz 1953. leta, tu je grafični list iz 1943. leta s tedaj Spacalu priljubljenimi »bicikli« in podobno. Nato sledijo grafična dela raznih dob, kakih treh desetletij, ko so pri manjših formatih strnjene barve močnejše, pogosto tudi močno mračne. Končno je tu nekako ločena od ostalih tudi mala skupina grafik na temo NOB ter antifašističnega boja. Spacal pa je pod steklom dal v osrednji dvorani na ogled tudi tri obarvane lesoreze, pač tri matrice, prav tako na temo NOB. V tem sprehodu po razstavnih dvoranah pordenonskega razstavišča nismo hoteli dati strokovne ocene Spacalovega dela, pač pa smo nanizali nekaj podatkov in nakazali kako misel ali vtis, ki •ga tolikšna prireditev zasluži ali vsaj vzbudi pri kolikor toliko pozornem obiskovalcu. Sicer pa govori o Spacalovi umetnosti že več monografij, med katerimi je tudi monografija — katalog, ki je z naslovom »Spacal« izšla prav ob tej razstavi v Pordenonu. Poleg uvodne besede deželnega odbornika za kulturo Daria Barnabe, je v njem predstavitev mojstrove umetnosti izpod peresa ravnatelja galerije moderne umetnosti v Bologni Franca Solmia, predstavitev je v italijanščini, slovenščini in nemščini. Prav tako v treh jezikih je objavljen kratek mojstrov življenjepis in ob koncu še bogata bibliografija od 1940 do 1981. leta. Seveda ob šestdesetih reprodukcijah Spacalovih starejših in novejših del, katerih trideset je v črno belem in prav toliko v barvah. Hkrati z veliko razstavo v Pordenonu pa je vodstvo tržaške galerije Cartesius pripravilo razstavo izključno Spacalove grafike. Tudi to razstavo so odprli v soboto zvečer in obsega kakih trideset del. Razstava v Trstu bo trajala do 20. t.m., velika razstava v Pordenonu pa vse do 10. februarja. (Fre) Franko Vecchiet v Ajdovščini V okviru razvejane in prodorne dejavnosti naših likovnih u-metnikov moramo opozoriti tudi na novo razstavo Franka Vec-ehieta v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Vecchiet je s tem najbrž zaokrožil letošnjo zelo razvejano dejavnost, saj je v zadnjih mesecih pred to razstavo pripravil še oglede svojih grafik v Budvi in na Opčinah. Razstavo v Ajdovščini so imenovali »objekti in grafike« in so jo odprli 27. novembra. Že naslov kaže, da gre za nove pristope do likovnega izražanja, ki bo na o-Sled do 16. t.m. Tržaški jazz krožek začel novo sezono z gostovanjem »Traditional studia« iz Prage Tržaški jazz krožek je v nedeljo začel svojo sezono z zanimivo skupino »Traditional jazz studio« iz Prage. Kot mnoge druge tržaške kulturne ustanove ima tudi ta krožek težave s prostori, zaradi česar je prvi koncert potekal v dvorani v Ul. Ananian. Sicer se je krožek že večkrat poslužil te dvorane in poudariti moramo, da se je tržaško občinstvo odzvalo v presenetljivo velikem številu. Praška skupina je pripotovala v Trst z več kot enourno zamudo zaradi okvare na kombiju. Zbrano občinstvo je imelo tako priložnost, da je prisluhnilo glas-beniku-pianistu, ki je sicer sedel med občinstvom, je pa po jazzovski navadi kar rad sedel h klavirju in prijetno presenetil prisotne. Gostje so takoj po prihodu stopili na oder in skoraj brez sape začeli s koncertom. Skupino vodi klarinetist in saksofonist Pavel Smetacek, sestavljajo pa jo še dva saksofonista (od katerih eden tudi klarinetist), trobentač, pozavnist, flavtistka, kitarist (občasno igra tudi na banjo), pianist, kontrabasist in seveda bobnar. Skupina, ki jo je tržaškemu krožku posredovalo italijansko predstavništvo v Pragi, je zelo znana v Vzhodni Evropi, nastopala pa je tudi že v Ameriki in pravkar na Dunaju. V tej sestavi so godci predstavili najtradicionalnejši jazz, vendar Se nekateri izmed njih ukvarjajo tudi z modernim jazzom. Med zaigranimi motivi so se najpogosteje pojavljale teme Ben-nyja Goodmana in Duka Ellingota v posebnih aranžmajih, skupina pa je predstavila tudi motiv, ki ga je napisal vodja sestava in nekaj zanimivih priredb črnskega spirituala ter drugih znanih jazz skladb, (nak) Jožef in Marija Gledališka skupina »La Contrada« pomeni za kulturni obris Trsta nedvomno osvežitev in obogatitev. Že od svojega nastanka pred leti je izžarevala neverjetno energijo in voljo do umetniškega dela, ki je končno vendarle dobilo smotrnejšo obliko s pridobitvijo stalnega sedeža v bivši kinodvorani Cristallo. Rezultat je na dlani, če se zamislimo nad repertoarjem, ki nam ga »La Contrada« ponuja letos. Tam so zapisana sama relevantna imena sodobnega gledališča... Začnimo pri prvem, Petru Turrini-ju, katerega tekst Jožef in Marija je režijsko izoblikoval Francesco Macedonio za premiero, ki je bila prejšnji četrtek in katera je vzbudila pozornost domala vse ugledne italijanske kritike. Kako tudi ne bi, ko pa je bila to sploh praizvedba kakega Turri-nijevega dela v Italiji! Jožef in Marija (ali v prevodu Umbella Gandinija Dunajski tango) je seveda radikalen tekst, katerega o-snovna poanta je deziluzija, ne pa več upor in upornost človeka proti temnim zasužnjevalnim silam sodobnega sveta. Ni več Turrinijeva prvotna revolucija, radikalna spreminjeval-na akcija, temveč razmislek o izgubljenih priložnostih, ugotavljanje tragičnega stanja in brezizhodnih križišč. Seveda, še obstaja krik, še je nespravljivost s sistemom, ki rojeva socialne krivice, še so ekstremne situacije, vendar nakazane bolj kot možnost za odkrivanje človeka, ki mimo vseh ponižanj in porazov ohranja nežne in humane obrise. Božična noč v nekem supermarketu (duhovito in učinkovito sceno je izdelal Emanuele Luzzati), kjer se srečata nočni paznik in čistilka, je torej pogled nazaj, v čase revolucionarnega snovanja in idej, a tudi pogled naprej, odkrivanje nežnih medčloveških odnosov, ki že sami po sebi zagotavljajo življenjski smisel. To življenjsko obzorje in zapletene niti zgodovine, sedanjosti in bodočnosti, revolucije in deziluzije, sta na odru predla Dario Penne (Jožef) in Ariella Reggio (Marija). On kot idealist, prevelik idealist, da bi mogel kaj v življenju doseči, ona kot tenkočutna ženska, ki ji je življenje postreglo z vso grenkobo. Konico stožca obeh eksistenc pomeni starost, osamelost, v tej točki sta si Jožef in Marija enaka ali vsaj podobna in niti prvi niti drugi nimata betlehemskega deteta, na katerega bi oslonila svoje upe in želje. Tiha predstava torej, nabita s pomeni in svojevrstno atmosfero nekega avstrijskega sveta, ki pa ni značilen samo za tisto državo, ampak seveda za širši prostor, če že ne za ves sodoben industrijski svet. Bo zmagala sanja, ali bo prevladal predvideni konec? Turrini pušča na tem mestu vprašanje odprto, oklepaja ni moč še zapreti. MARIJ ČUK BERITE »Novi Matajur« Janez Povše : JESEN V STOCKHOLMU (III.) Na švedskem je okoli 100 gledališč. Kralje-državna opera, Kraljem dramsko gledališče »Dramaten« ter Švedski nacionalni gledali-i CCntCT ali Riksteatern so v celoti državna Oledališča in v tem smislu tudi subvencioniranj; Potem statistike beležijo kar 23 področnih aLl Pokrajinskih gledališč, kjer 55% stroškov Pokriva država, ostalo pa občine in področja, j*0 katerih gledališča delujejo. In potem so tu-še t. zv. svobodne gledališke skupine, ki je okoli 70 — za zanimivost pa velja ome-. 1 še ansambel 40 igralcev, ki ga vzdržuje soeikka televizija. t 1yenavadno je, kako so nekatere stvari — o-ko tudi gledališča — na švedskem tako skraj-0 centralizirana, da je to za naše pojme že ^ nepojmljivo. Toda očitno gre za centrali-,acV° na pravi način in na pravem mestu, vsaj ® 10 ocenjujejo s stališča rezultatov. Če pusti-o ob strani 1773. ustanovljeno Opero in 1788. Ponovljen »Dramaten«, potem zabeležimo ob ta 1934 ustanovljenem Ricksteatemu nasled-IPlc 0SupWve podatke: to je fantastična gledalka organizacija, ki pripravlja predstave za Izrasle, za otroke, za neme (!), glasbene in ba-fc-tf. Podstave, ima dva ansambla v provinci, * tožita; sezona sešteje kar 130 različnih pro-0,a™°u. kar pomeni 4000 (!) predstav letno za tru1 1 mdijon obiskovalcev. — »Teatercen-ki združuje svobodne skupine, zbere let-okoli 7000 predstav, od katerih jih je več f°}°oice za otroke in mladino — in končno sti™• 3 Nlestno gledališče v Stockholmu s še-mi različnimi odri, ki vključujejo še mladin-vih m ^kovno gledališče, pripravi 18 do 20 no-bod ^re?stau letno, ima 70 stalnih in 10 suoni ^ Idrolcev, 8 stalnih režiserjev, kar pome-tnil" °9 predstav v sezoni za preko četrt llona gledalcev. F celoti zajemejo švedska gledališča letno okrog 4,5 milijona gledalcev, kar je za 8,5 milijonsko državo gotovo ogromna številka. Življenje v prestolnici pa poteka dalje in spoj preteklosti in sodobnosti je na poseben način videti v starem delu mesta — v Gamia Stan — kjer se predvsem bohotita Kraljeva palača, ki so jo gradili v letih med 1690 - 1754, ima 550 sob in meri v pravokotniku 140 krat 130 m ter se ponaša, tako zatrjujejo Švedi, z izredno lepo kraljico, ki je vrh vsega še zelo inteligentna in na vsak način — tako Švedi — v vseh smislih prekaša kralja, svojega moža, ki mu pa tudi nihče ne odreka Šarma in nevsiljivosti. — Kraljeva družina bi bil prvi simbol švedske, potem pa prideta že druga dva, športna, o katerih veliko govorijo, posebno kadar so Švedi na tujem: to sta Stenmark in Borg, ki poslednje čase z reklamami za vse požnembne in nepomembne stvari, predvsem pa s svojo novo spremljevalko, polnita časopise in stolpce pogrošnih časopisov in revij. Poslednji sodobni simbol Švedske pa je gotovo tudi Ingmar Bergman, o katerem pa vsaj znotraj gledaliških in umetniških krogov ne govorijo preveč radi. O-čitno je več kol vsi drugi, zrasel je čez glavo vsem s svojimi uspehi in kvaliteto, nekateri pa so celo mnenja, da ga mnogi resnično ne marajo kot umetnika, ker je preveč oster in predirljiv s svojo globinsko optiko: slednja pač razbija človekov mir in urejenost, tega pa Švedi — vsaj v vsakdanjem življenju — ne marajo preveč. In vendar je njegov »Kralj Lear« vsaj pet predstav naprej gotovo razprodan do zadnjega stola in to je predstava, ki jo gotovo velja videti, tudi če nisi strasten ljubitelj gledališča: zadostuje že, da ti je od časa do časa pri srcu močno in kvalitetno umetniško doživetje. To je seveda tudi eden boljših ali celo najboljših dogodkov mojega kulturnega aranžmaja. Predstava polna notranje poetične lepote in ostrine, predstava, ki se v petih minutah zaobrne navznoter in spet potrjuje prepričanje, da je umetnost pač sprehajanje za fasadami bolj ali manj urejene vsakdanjosti, da je poseganje v tiste večkrat do kraja zastrte globine človeka in življenja, v katerih in znotraj katerih se v resnici odigravajo važne in poglavitne stvari in v danih trenutkih usodno presegajo v konkretno življenje, v veliko začudenje ljudi, ki se imamo že za absolutne gospodarje svoje in skupne usode. Predstava boleče ostrine in zgovorne tišine, krutega soočenja z življenjem, predstava, ki je vsa en sam nepovrat, nič se v življenju na enak način več ne vrne in ena sama napaka starega Leara je dovolj, da se sproži svet v tisto mašinerijo, ki dovoli zmagati in zmagovati mračnim silam. Na ta način je ubogi starec ves čas korak za dogodki, korak zmote je tudi korak nesrečne usode, in nič ne pomaga: niti kesanje, niti očiščenje, ljubljena Kordelija je enkrat za vselej izgubljena in je bila izgubljena že v pričetku, ko jo je oholi oče tako nespametno zavrgel in preklel, ne da bi vedel, da je prav ona bistvo njegovega življenja ali vsaj bistveni del tega bistva. Medtem ko Bergman s svojimi igralci igra igro medno samega življenja, za Kraljevo palačo in Parlamentom ribiči lovijo ribe — kot da skušajo potrditi znano švedsko nagnjenje do narave, kot da skušajo spojiti stare stavbe s sodobnim življenjem in kot da hočejo spontano pokazati svoj sproščen odnos do uradnih veličin takšne ali drugačne vrste. Nenadejano se pridružim turistom s fotoaparati — skoraj poldne je in takrat je svečana menjava straže na dvorišču pred Kraljevo palačo — in ko prične igrati »Glockenspiel«, igra zvonov, in se stražarji v pravcati nevihti z rahlimi zastoji in povsem življenjsko sproščenostjo premikajo po danem geometrijskem protokolu, in se oblaki tako nizko lovijo nad starodavnimi zidovi, da bi jih skorajda lahko prijel in se z njimi odpravil kam daleč proč — ko bi seveda vedel, da te ne zanesejo še bolj na sever, v še večji mrak — takrat pravzaprav ne vem več, kje sem. Spomnim se na Krležo in njegove zgodovinske in medzgodovinske obsedenosti in ne morem si kaj, da mu ne posvetim tega imenitnega trenutka, ki je tako zgovoren v svoji nedoumljivosti: vse je pravzaprav tako čudno, tako resnično in neresnično, toda občutek je tako jasen, da je že kar otipljiv: tukaj, na takšnem mestu, je mogoče resnično občutiti prepletanje stoletij, samo da ni več razvidno, zakaj se preteklost tako trdoživo v tej naši sodobnosti zadržuje. Ali je to prednost ali balast, ali je to svetla inspiracija, ali pa se te vrste relativizem pravzaprav že nagiba v zgodovinsko skepso. V mestu so tudi straže: pred ameriškimi in sovjetskimi predstavništvi, toda so vsaj realne in govorijo o svetu, v katerem živimo, čeprav so pomeni za njimi lahko bolj zlovešči in severnjaško mrakobni. — Naj bo tako ali drugače, odpraviti se je treba proti jugu in pot me navdaja z navdušenjem: zdi se mi, da kljub vsemu, kar so dosegli, nosijo Švedi več teže sveta kot mi, vsaj v psihološkem smislu, čutim, da bo moja vrnitev domov olajšanje: in da se bo vse, kar sem videl in doživel, v »južnem« soncu preobrazilo v globoko in lepo, zgolj lepo doživetje. — Tako se je tudi zgodilo. (KONEC) Ta teden v evropskih košarkarskih pokalih Italija množično zastopana KORAČEV POKAL Šahovska olimpiade v Solunu V Se odprt boj le za srebro SOLUN — Včeraj je bilo 14. in zadnje kolo šahovske olimpiade v Solunu. Kot je znano, je v obeh konkurencah prvo mesto zanesljivo osvojila Sovjetska zveza. Za ostala odličja pa bomo morali še počakati, ker so bile ponoči na vrsti prekinjene partije. V moški konkurenci je boj za srebro med Anglijo in ZDA, v ženski pa med Bolgarijo in Romunijo. MOŠKI IZIDI 14. KOLA: SZ - ZRN 2,5:1,5; Filipini - Anglija 0:0 (4); Kuba -Madžarska 1:1 (2); Bolgarija - ZDA 0,5:0,5 (3); Romunija - Kitajska 2:2; Francija Jugoslavija 1,5:0,5 (2); Italija - Islandija 0:2 (2). LESTVICA: SZ 41, Anglija 34 (4), ZDA 33,5 (3). Jugoslavija je 10. z 31 točkami (2). ŽENSKE LESTVICA: SZ 31,5 (1), Bolgarija 27,5, Romunija 26,5 (1). Jugoslavija je 10. s 23 točkami (3). POKAL PRVAKOV Jutri se bo začel sklepni del evropskega košarkarskega pokala prvakov, v katerem bodo nastopile dve italijanski (Bancoroma in Granarolo) in ena jugoslovanska ekipa (Gibona). Evropski prvaki Bancoromc bodo v prvem kolu igrali v Tel Avivu proti Makabiju, bolonjski Granarolo pa se bo v Moskvi spoprijel z moštvom CSKA. Zagrebška Gibona pa bo uvodno srečanje igrala pred svojim občinstvom proti madridskemu Realu. POKAL POKALNIH PRVAKOV Barcelona — Indesit 95:94 (53:44) INDESIT CASERTA: Oscar Schmidt 43, Generali H, Gentile 2, Scaranzin 5, Dell’Agnello 8, Davis 11, Carraro 8, Donadoni, Ricci 6. BARCELONA — V prvem četrtfinalnem srečanju tega pokala je In- desit sinoči le s točko razlike izgubil v gosteh proti močni Barceloni. Junak tekme je bil Brazilec Tanjeviče-vega moštva Oscar Schmidt, ki je dosegel kar 43 točk. Bancoroma — Australian bodo ponovili RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je sklenila, da morajo tekmo med Bancoro-mo in videmskim Australianom odigrati še enkrat. Kot znano, sta se ekipi pomerili 25. novembra (10. kolo). Bancoroma je tedaj zmagal s precejšnjo prednostjo, vendar je prišlo do nepravilnosti, ko je na igrišče za nekaj sekund stopil tudi Fabrizio Valente, medtem ko je bil na seznamu vpisan Tullio Sacripanti. Australian ni vložil priziva, sedaj pa so pri Bancoromi že sporočili, da se bodo pritožili. - Milanski Simac bo drevi gostoval v Parizu, kjer bo igral proti moštvu Stade Francais, za katerega igra tudi Jugoslovan Radovanovič. Milansko društvo je prav včeraj doseglo pri mednarodni košarkarski zvezi, da bo lahko novi Američan Carrol nastopil tudi v Koračevem pokalu. Jollycolombani iz Cantuja bo gostoval v Izraelu (Hapoel Haifa), Ciao-crem iz Varese j a pa bo sprejel v goste belgijsko moštvo Renault Glent. Beograjska Crvena zvezda, kot e-dini jugoslovanski predstavnik v tem pokalu, pa bo gostovala v Barcaioni (Liquer 84). Le Mans — Peroni 97:88 (49:41) PERONI LIVORNO: Giusti 4, To-nut 17, Fantozzi 16, Jeelani 20, Forti 14, Carrera 5, Restani 12. kratke vesti - kratke vesti Po dolgi in blesteči karieri Mennea odhaja RIM — Pietro Mennea je včeraj na neki tiskovni konferenci sporočil, da dokončno zapušča atletske steze. Podoben sklep je sicer sprejel že po olimpijskih igrah ldta 1980, vendar se je po letu dni in pol premislil. Tokrat pa pravi, da ni poti nazaj. Mennea ima za sabo blestečo kariero in je eden najuspešnejših atletov sploh. Udeležil se je kar štirih o- limpijskih finalov: Muenchen 1972 (3. na 200 m in 8. na 4x100 m); Montreal 1976 (4. na 200 m in 6. na 4x100 m), Moskva 1980 (1. na 200 m in 3. na 4x100 m) ter Los Angeles 1984 (7. na 200 m). Še vedno je svetovni rekorder na 200 m s časom 19"72, ki ga je dosegel leta 1979 v Ciudad Mexicu. Poleg tega se je udeležil štirih evropskih prvenstev, bil je na treh univerzitetnih igrah in prav tolikih sredozemskih igrah, na svetovnem pokalu, na evropskem mladinskem prvenstvu itd. Osvojil je 15 italijanskih naslovov, njegovi osebni rekordi pa so: 10’'01 na 100 m, 19”72 na 200 m, 32’’23 na 300 m in 45”87 na 400 m. Mennea, ki ima 33 let, bo morda sedaj predstavil svojo kandidaturo za mesto zveznega svetovalca. Kot_ enega izmed razlogov, zakaj zapušča a-tletiko, pa je navedel dejstvo, da marsikdo v atletiki jemlje poživila, tako da rezultati niso več sad treninga in dela. ZA TEKMO PROTI POLJSKI Bearzot objavil začetno postavo MONTESILVANO (Pescara) — Enzo Bearzot je že včeraj objavil postavo, ki se bo v soboto v prijateljski tekmi pomerila s Poljsko. Italijanske barve bodo branili Tancredi, Bergo-mi, Oabrini, Bagni, Vierchowod, Ri ghetti, Conti, 'fardelli, Rossi, Di Gennaro, Altobelli. Glede zamenjav je predvideno, da bosta v drugem polčasu namesto Tancredija in Rossija vstopila Galli in Giordano. Mladi »azzurri« danes proti Malti LA VALLETTA — V okviru priprav na kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo 1985/86 se bo italijanska reprezentanca »under 21« danes pomerila s prvo postavo Malte, ki jo že čez deset dni čaka kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo z Zahodno Nemčijo. Vsekakor ni pri- čakovati, da bodo mladi »azzurri« imeli veliko koristi od tega srečanja, bodisi ker je Malta poprečno moštvo, bodisi ker bo tudi starostna razlika med igralci precejšnja, tako da kakih konkretnih zaključkov trener Vicini gotovo ne bo mogel potegniti. Spremenili sedež SANTIAGO DE CHILE — Šele včeraj je mednarodna nogometna zveza uradno sporočila čilski zvezi, da bo svetovno mladinsko nogometno prvenstvo leta 1985 v Sovjetski zvezi in ne v Čilu, kot je bilo prvotno pred videno, čile naj bi organiziral prvenstvo dve leti kasneje. Seveda se morajo sedaj v Čilu odločiti, če se strinjajo s to spremembo, ki je bila po mnenju FIFA nujna, ker Sovjetska zveza nudi več garancij za izvedbo prvenstva.. Težave v Elmu ELM (Švica) — Sobotni slalom in nedeljski superveleslalom svetovnega ženskega pokala so morali organizatorji v Elmu odpovedati zaradi pomanjkanja snega. Le ta bosta v Davosu. ta teden ob odbojkarski mreži Logičen razplet v C-l ligi Za nami je prvi del tekmovanja v ženski odbojkarski C-l ligi, v kateri slovenske barve branita šesterki Brega in Sloge. V podskupini, v kateri nastopata naši šesterki, je na prvem mestu po pričakovanju Mizar Boschi iz Bologne, ki je premagal vse svoje nasprotnike in si je praktično že zagotovil nastop v skupini boljših, v kateri se bo nedvomno potegoval za napredovanje v B ligo. Nekoliko presenetljivo je pod vrhom Calder ara, ki je novinec v ligi. Toda s svojimi igrami so novinke dokazale, da bodo tudi v nadaljevanju prvenstva igrale eno od glavnih vlog. Povsem izenačen pa je boj za tretje mesto v podskupini, ki še vodi v skupino boljših. Za to mesto se potegujejo Breg, Bagnacavallo in Torriana, medtem ko je Sloga iz tega boja praktično že izločena. Kaj lahko povemo o dosedanjih nastopih naših ekip in kakšne so možnosti v drugem delu? Nedvomno ima» Breg še vse možnosti, da se uvrsti v skupino boljših, za kar so mu potrebne še tri zmage, če ne bo prišlo do kakšnih presenetljivih rezultatov. Brežanke so v prvem delu zaigrale nekoliko pod pričakovanji, saj imajo zelo izkušeno ekipo, ki je gotovo sposobna več, kot je doslej pokazala. Kljub vsemu smo lahko za nadaljevanje prvenstva optimisti, saj imajo Brežanke v drugem delu ugodnejši razpored, kot Torriana in Bagnaca-" vallo. Povsem drugačen je položaj pri Slogi, ki je v letošnje prvenstvo iz objektivnih razlogov stortala s precej manjšimi ambicijami, kot prejšnja leta. Vsa njihova pozornost je namreč namenjena drugemu delu tekmovanja, v katerem se bo odločalo o tem, kdo bo v ligi ostal in kdo bo izpadel. Kakšne so možnosti Sloge za obstanek? Nedvomno bo boj izredno težak, vendar se s primemo angažiranostjo na treningih in z bolj samozavestnim nastopom na tekmah da iztržiti kaj več in si v konkurenci, kjer bodo zastopane predvsem ekipe iz naše dežele, zagotoviti obstanek, kar bi bil za letošnjo Stogino ekipo že zelo lep uspeh. Prvi del prvenstva je tudi pokazal, da je odbojka v naši deželi v zaostanku, saj v obeh podskupinah najdemo na vrhu ekipe iz drugih dežel, kjer je pristop do odbojke mnogo bolj načrten, kjer ekipe precej več trenirajo. Tudi obe slovenski šesterki, čeprav iz objektivnih razlogov, trenirata premalo, da bi se lahko enakovredno kosali z ekipami iz drugih dežel in dokler bo odbojka pri nas za večino i-gralk le dodatna obremenitev ob množici drugih zadolžitev, od naših članskih ekip ne moremo pričakovati in predvsem ne zahtevati boja za naj-višja mesta, da o morebitnih napredovanjih sploh ne govorimo. RADO GRUDEN Tri kola za Chiarenzo MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je kar za tri kola izključila igralca Triestine Chiarenzo, za eno kolo pa bo na klopi sedel tudi Trevisan (Oampobasso). Komisija je tokrat razpravljala le o tekmah B lige, srečanja A lige bodo na vrsti prihodnji teden. Zaradi tekme proti Poljski bodo namreč v nedeljo v A ligi počivali. Dež v Melbournu MELBOURNE — Mednarodno teniško prvenstvo Avstralije je včeraj oviral dež, tako da so dokončali le dve srečanji. V osmini finala (moški) je Becker (ZRN) s 7:6, 6:4, 6:3 premagal Forgeta (Fr.), v četrtfinalu (ženske) pa je Sukava (ČSSR) s 6:2, 6:7, 6:1 nepričakovano odpravila Shriverjevo (ZDA). Bonamico izključen RIM — Mednarodna košarkarska zveza je za eno koto izključila Italijana Marca Bonamica, ki je moral predčasno na klop na tekmi med Italijo in Turčijo. V zvezi z nedeljskimi srečanji pa je disciplinska komisija za eno kolo izključila Johna Douglasa (Yoga). Naši uspehi v letu 1984 Konec leta je že po tradiciji čas za pogled nazaj in za obračun o delovanju v minulih 365 dneh. Kot vsako leto smo tudi letos sklenili objaviti pregled najpomembnejših uspehov, ki so jih naši športniki dosegli v letu 1984. Omejili smo se le na najbolj odmevne, čeprav je na dlani, da vsakdo, ki resno in požrtvovalno trenira, zasluži omembo, kot je tudi res, da ni v vsakem športu enako lahko doseči določene tekmovalne uspehe, ki jih potem tisk objavi z večjim poudarkom, človek pa si jih lažje zapomni. Namen pregleda je vsekakor, da obeleži letošnje uveljavitve naših športnikov in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da jih tudi letos ni bito malo. Hkrati pa želimo tudi osvežiti spomin na tiste športne »podvige«, ki -6o iz enega ali drugega razloga šli v pozabo, ali so jih drugi kmalu zameglili. Januar Prvi mesec v letu je obdobje, ko so tekmovanja in prvenstva v polnem teku, zato so izraziti uspehi (ali neuspehi) šele v povojih. Od posameznikov je zablestel le košarkar Boris Vitez, ki je na tekmi v Milanu proti Monkey’su dosegel rekordnih 50 točk in odločilno pripomogel k uspehu Ja drana, ki je prav takrat začenjal svoj naskok »play-off« prvenstva C-l lige. V ekipnih prvenstvih so se januarja končali boji prvega dela. Naše najboljše nogometno moštvo, kriška Vesna, je v prvi amaterski ligi pristala na 12. mestu, v drugi amaterski ligi pa se je najbolje odrezala Zarja s četrtim mestom, ženske odbojkarske ekipe Mebla, Sloge, Brega, Kontovela Electronic Shop, Friul-exporta in Sloge (D liga) ter moške ekipe Olympie Terpin, Vala in Bora JIK Banke so se uvrstile v skupino za napredovanje v svojih državnih in deželnih ligah. Od košarkarskih moštev pa je bil poleg Jadrana najuspešnejši Bor Radenska s petim mestom v promocijskem prvenstvu. Februar Mesec, v katerem smo običajno priča razcvetu zimskih športov. Na sporedu je bilo zamejsko smučarsko prvenstvo za 4. pokal ZSŠD1, zmagala pa sta članica SK Devin Eletta Paulina med ženskami in član Brega Aleš Štefančič med moškimi. Na društveni lestvici je bil najbolj uspešen SK Devin. Lepo uveljavitev sta na pokrajinskem delu mladinskih iger za višje srednje šole dosegla tudi Valentina Pangos in Aleksandra Škrk, ki sta zmagali v svojih kategorijah, prvo mesto pa je v smučarskih tekih zasedel tudi dijak Andrej Antonič. Namiznoteniške prvoligašice Krasa so v odločilnem srečanju regularnega dela sezone premagale bocenski Re coaro, s čimer so si priborile pravico do dodatnega srečanja za državni naslov z istim nasprotnikom. Odlični so bili tudi Jadranovi košarkarji, ki so naposled vendarle m jelk četrto mesto in tako uspešno kronali dolgo zasledovanje na poti k ^play-off« v C-l ligi. domači šport Danes ODBOJKA DEČKI 20.00 v Tržiču, telovadnica Verde: Italcantieri — Naš prapor Odbojka: fantje Vala in dekleta Sovodenj na turnirju v Kamniku V organizaciji odbojkarskega kluba Kamnik iz Kamnika je bil prejšnjo nedeljo četrti turnir prijateljstva za moške in ženske. Ženskega turnirju so se udeležile tri ekipe: Volley bali Hippo iz Celovca, Sovodnje in Kamnik, ki je tudi brez večjih težav o-svojil prvo mesto. Sovodenjke so nastopile v okrnjeni postavi, saj so kar tri standartne igralke poškodovane. Trener Bait je pripeljal s seboj tudi nekatere mlajše igralke, ki so imele tako možnost se izkazati in si nabirati izkušenj. Sovodenjke so dosegle drugo mesto, saj so premagale ekipo iz Avstrije. Moškega dela turnirja se je udeležilo šest ekip: Narodni dom Ljubljana, Kamnik L, Kamnik H., Izola, Volley bali Hippo Celovec in Val štan-drež. Tudi Val je nastopil v okrnjeni postavi, aaj tudi »plavo-rdeči« imajo letos veliko smole s poškodbami. V finale za 5. mesto so se spoprijeli z ekipo iz Celovca in jo tudi premagali. Na turnirju so se izkazali predvsem mladi odbojkarji : Brisco, Lovisutti, Vižintin in Cotič pri Sovodnjah in Bo-škin, Prinčič, Cej in Vogrič pri Valu. IZIDI TURNIRJA y i* tiski dikl Kamnik - Hippo 2:0 (15:10, 15:7); Sovodnje - Hippo 2:0 (17:15, 16:14); Kamnik - Sovodnje 2:0 (15:4, 15:6). VRSTNI RED: 1. Kamnik, 2. Sovodnje, 3. Volley bali Hippo. Moški del VRSTNI RED 1. SKUPINE: 1» Narodni dom, 2. Kamnik H., 3. Volley bali Hippo. 2. SKUPINA: Kamnik I. - Izola 2:0 (15:10, 15:12); Izola - Val 2:1 (9:15 15:5, 15:7); Kamnik I. - Val 2:0 (15:8, 15:9). VRSTNI RED: 1. Kamnik I., 2. I-zola, 3. Val. FINALE ZA 1. MESTO: Kamnik I. - Narodni dom Ljubljana 2:0 (16:14, 15:9). FINALE ZA 3. MESTO: Izola Kamnik H. 2:0 (15:10, 15:11). FINALE ZA 5. MESTO: Val - Hippo 2:0 (17:15, 15:9). SOVODNJE: D. Petejan, A. Pete-jan, Gian, Vižintin, Lopresti, Brisco, Lovisutti, Cotič. VAL: Plesničar, Petejan, Faganel, Devetak, Juren, Vogrič, Cej, Prinčič, Boškin. (Zip ) DEKLICE San Sergio — Sokol 0:3 (15:3, 15:3, 15:3) SOKOL: Radetič, Perdec, Pizziga, Elena in Katja Legiša, Visentin, Masten, Passerini, Rudež. V prvenstvu deklic je Sokol v gosteh z lahkoto premagal šibko ekipo od Sv. Sergija. Pri Nabrežinkah so vse razpoložljive igralke stopile na igrišče, vendar je domačinkam u-spelo zbrati le tri točke v vsakem setu. Naša dekleta so poskusila tudi nekatere nove variante v igri. ki so jim popolnoma uspele. Posebno dobro so deklice Sokola zaigrale v napadu, saj so z občasno močno tolčenimi ali pametno plasiranimi žogami popolnoma nadkrilile nasprotnice. (Savo) MINIBASKET Bor B — Foschiatti 22:50 (6:40) BOR: G. Hervatin 2, Grbec 8, F-Gelsi, Rustja 4, Oberdan, A. Gelsi, M. Hervatin, Bandi 4, Sancin. Kljub porazu so Borovi minikošar-karji zadovoljili in to posebno v drugem polčasu. Uspešno so tu začeli zadevati, ker se niso več bali nasprotnika. Treba je pripomniti, da so skoraj vsi začeli letos z igranjem košarke, zato prva srečanja služijo izključno za nabiranje izkušenj. A. Kovačič I PHILIPS I [H Es PHILIPS 1 V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem Domovci pripravili presenečenje Domovci so v 4. kolu pripravili pravo presenečenje, saj so izbojevali zasluženo zmago na tujem proti močni peterki Corridonija. »Belo-rdeči« so vodili skozi vse srečanje, igrali so zelo požrtvovalno v obrambi in preudarno v napadu. Kljub temu da so nastopili v izredno okrnjeni postavi, so popolnoma nadigrali domačine in tako osvojili drugi par izredno dragocenih točk. V ostalih srečanjih 4. kola ni prišlo do velikih presenečenj, zmaga Edere nad Polisontino pa je omogočila domovcem, da so se povzpeli na 4. mesto trenutne skupne lestvice. Na čelu lestvice sta še naprej Itala in POM, ki sta tudi edini nepremagani dkipi. Na sliki: domovec Mauro Dornik. IZIDI 4. KOLA Sapa - Grado 62:87; Itala - Isontina 127:90; Ardita - POM 56:67; CorrMoni - Dom 53:59; Edera - Polisontina 74:69. LESTVICA Itala in POM 8; Grado 6; Dom, Polisontina in Edera 4; Corridoni, Isontina, Ardita 2; Sapa 0. PRIHODNJE KOLO POM - Sapa; Isontina - Corridoni; Polisontina - Ardita ; Grado - Itala; Dom - Edera (9.12. v telovadnici Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 11. uri). DOMOVI STRELCI: Terčič 44, Dornik 35, Kristjančič 34, Semolič 29, Podberšič 27, Cej 26, Golob 24, Uršič 10, Orzan in Prinčič 6. M. Čubej Ob izteku atletske sezone Več slovenskih atletov na deželnih lestvicah C naši nogometaši v mladinskih ligah NAJMLAJŠI SKUPINA A Ponziana — Breg 8:0 (2:0) BREG: Cottar, Sancin, Lovriha, Her-vat, Bevk, Starec, Mahnič, Slavec, Ba-Nit, Mauri, Zahar, Lisjak. Naše najmlajše je zelo oviralo razmočeno igrišče, saj mu fizično niso bili kos. V prvem polčasu so še delno branili rezultat, drugi pa je bil pravi monolog Ponziane, ki je dosegla lepo število golov. (M. Švara) IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: Pon Mana - Brce 8:0; Chiarbola - Olimpia 0:3. LESTVICA: S. Vito 17, S. Luigi A 14, Muggesana 13, Fortitudo 13, O-limpia in Ponziana 7, Chiarbola in Campanelle 6, Costalunga 5, Breg 0. CICIBANI SKUPINA C S- Giovanni — Breg 1:2 (0:0) STRELCA: Bandi, R. Gombač. BREG: Gigli Fano, Handler (Lo-vriha), štrain, M. Gombač, Mauri (Pu-ms), R. Gombač, Švara (Bandi). Za prikazano igro je treba pohva-!'ti obe ekipi, saj sta predvajali lep m tehnično dovršen nogomet. V prvem delu igre so se akcije vrstile na eni in drugi strani igrišča, medtem ko se je slika v drugem polčasu povsem spremenila. Breg je imel terensko premoč, ki sta jo kronala dva zadetka. Proti koncu tekme je S. Giovanni znižal rezultat, več pa ni zmogel. (M. Švara) IZIDA ZAOSTALIH TEKEM: S. Giovanni - Breg 1:2, S. Andrea - CGS 2:2. LESTVICA: Supercaffè 14, Costalunga in Portuale 12, Breg 7, CGS in S. Andrea 6, S. Giovanni 5, Muggesana 2, Primorje 0. NA GORIŠKEM ZAČETNIKI San Marco — Mladost 1:0 MLADOST: Gergolet, Lakovič, Spacal, Zampar, Colja, Devetta, D. Lakovič, R. Devetta, Narduzzi, Peteani, Pankert. (Košič, Pelicon, M. Narduzzi). . . Neizkušenost in pristransko sojenje sta precej oškodovala začetnike Mladosti, ki so v Sesljanu izgubili srečanje, ki bi ga po prikazani igri lahko celo osvojili. Povedati pa je treba, da je Doberdobcem tokrat prekrižal račune sodnik, ki je gostom najprej razveljavil zadetek in kasneje domačinom dosodil izmišljeno 11-me- trovko. Tako obnašanje je seveda izzvalo živčnost pri DOberdobcih, ki se niso dovolj zbrali, da hi nadoknadili gol zaostanka. S tem srečanjem se je zaključil prvi del prvenstva, ki se bo nadaljevalo marca. (M. P.) CICIBANI Turriaco — Mladost 8:4 (4:1) STRELCI ZA MLADOST: Pefean (2) in Aleš Ferfolja (2) MLADOST: Ferfolja, Lavrenčič, S. Ferfolja, Petean, Zampar, Gergolet, A. Ferfolja, (P. Gergolet), Narduzzi, Lakovič, Zanier, Devetak. Zelo blatno igrišče v Turjaku je precej otežkočilo srečanje med domačini in Mladostjo, ki je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi. V prvem polčasu so domačini v nekaj minutah štirikrat zatresli kraško mrežo, kar je seveda pokopalo vse upe gostov. Kljub temu pa so slovenski nogometaši v nadaljevanju igre le reagirali in dosegli kar 3 zadetke. Bilo pa je premalo, saj je bil Turriaco uspešen v napadu in dosegel še 4 gole. Glede posameznikov je treba pohvaliti strelca golov in še posebno Petra Gergoleta, ki je bil gotovo najboljši na igrišču. (M. P.) Pred nedavnim je bila v Gradišču deželna skupščina italijanske federacije za lahko atletiko. Na tej so med drugim izvolili nov deželni odbor in nagradili zaslužne deželne atlete, ki so se najbolj izkazali v pravkar zaključeni sezoni. Med skupščino so prisotnim delegatom razdelili ažumiran seznam deželnih rekordov in lestvic, na katerih je mnogo slovenskih atletov Bora Infortiate in Adrie. Zamejski atleti so dosegli več deželnih rekordov, od katerih dva veljata še sedaj. To sta rekord Tanje Kalc 8”2 v teku na 60 metrov v kategoriji deklic ter znamka 35,76 metra v metu kopja Lare Tinte v isti kategoriji. Oba rekorda držita od leta 1982. Letošnje deželne lestvice so naslednje (med članicami ni nobene naše atletinje) : MLADINKE 100 m ovire: 1. Stefania Frisiero (Chimica Friuli) 15’’61 ; 4. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 16”0. Daljina: 1. M. Grazia D all’Arche (Chimica Fr.) 5,74 m; 5. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 5,37 m. Disk: 1. A. Luisa Sebastianutto (Lib. Friuli) 36,04 ; 3. Tiziana Naturai (Bor Inf.) 29,40 m. Sedmeroboj: 1. Stefania Frisiero (Chimica Fr.) t. 5151; 3. Tiziana Naturai (Bor Inf.) t: 4195. NARAŠČAJNICE 100 m ovire: 1. Laura Biagi (UGG Gorica) 13”78; 7. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 16”4. Višina: 1. Cristina Biagi (UGG Gorica) 1,72 m; 7. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 1,51 m; 9. Lidia Glavina (Bor Inf.) 1,50 m. Disk: 1. Elena Martinis (Chimica Friuli) 41,54 m; 6. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 29,98 m; 8. Miriam G regoli (Adria) 26,38. Kopje: 1. Anna Braida (Chimica Friuli) 41,48 m; 3. Miriam Gregori (Adria) 35,82 m; 8. Veronika Gerdol (Bor Inf.) 30’94 m. naše košarkarske ekipe v raznih prvenstvih Kontovelovi mladinci in jadranovi kadeti na vrhu Konce decembra se je tudi na Goriškem pričelo prvenstvo v minibaskctu. Gori-Dom je svojo otvoritveno srečanje odigral v Kulturnem domu proti Arditi. Na sliki: mladi košarkarji s trenerjem Livijem Semoličem in Markom Komelom MLADINCI Kontovel A — Kontovel B 40:100 (21:43) kontovel a: Lukša s, Pertot n, pompare, Cunja, Bogateč, Ban 4, Da-'?Ji 5, Stanissa 4, Emili 8. KONTOVEL B: Pertot 15, Grilanc ■ D. Busan 6, P. Busan 8, Devetak :■ Starc 21, Sedmak 20, Gruden 4, Ko-šuta 10, Žbogar 5. Kot je razvidno iz rezultata, je Kon-°vel B že v začetku visoko povedel ad mladimi in neizkušenimi ajevci. ekma ni bila zanimiva, saj so v 14. Muti prvega polčasa zaradi boljšega skoka pod košema in s točnejšimi y®“» bejevci vodili že z 20 točkami. I<. vrstah ajevcev bi pohvalili Lukšo, pJM je požrtvovalno boril v obrambi, ri bejevcih pa se je izkazal Sedmak, 1° gospodaril pod obema košema. (D. Danieli) polet — Libertas 82:84 i DLET: Granier 15, Kozlovič, Škerlj-. Semen 25, Persi 24, Feri 8, Go-^elj 4, Fabi 6, Oberdan, hp Malo je manjkalo, da bi poletovci ^ esenetili vodilni Libertas, ki je v ge IMu morda nekoliko podcenjeval na-Va 1®ralce, zato pa tvegal nepričako-an poraz. Tako pa so poletovci še ve-0 na dnu lestvice brez točk. Bor — Scoglietto 32:112 (18:64) BOR: Perčič 4 (0:2), Salvi 6, Žerjal, Smotlak 7 (1:2), Parisi 8 (2:2), I. Žerjal, Petaros, Krapež 7 (1:2). PON: nihče. PM: 4:8. 3 točke: Pa- Terčon 13 (3:4), Gruden 2, Korošec 18 (2:2), Žetko 4 (0:1), Pieri 13 (1:1). Sodnika: Valle in Mignussi. PM: Jadran 12:17. Barcolana 6:16. Gledalcev 70. V nadaljevanju kadetskega prvenstva je Jadran Farco tudi tokrat zmagal. Naši so popolnoma nadigrali nasprotnika, saj so bili boljši v vseh elementih igre. Tako v obrambi kot v napadu so domačini izvedli lepe in atraktivne akcije, ki so jih gledalci nagradili z burnim ploskanjem. O tekmi sami ni kaj reči, saj je Jadran od vsega začetka z lahkoto polnil nasprotnikov koš. Poudarili bi dober nastop Pierija, ki se je po večtedenski poškodbi zopet vrnil na igrišče. A tudi vsi ostali so s prikazano igro zadovoljili. (Massimo Raseni) IZIDI 5. KOLA: Jadran Farco - Barcolana 90:42; Inter 1904 - Saba 79:63. LESTVICA: Jadran Farco in Inter 1904 8, Santos Autosandra in Scoglietto 4, Intermuggia in Barcolana 2, Saba 0. (Inter 1904 ima tekmo več). NARAŠČAJNIKI Kontovel — Polet 116:52 (50:24) KONTOVEL: A. Sterni 2, Rupel 10 (0:2), Gruden, Sedmak 6, Čebulec 20, Cingerla 11 (1:2), Dolhar 20, P. Sterni 41 (1:3), Stanissa 6, Sossi. POLET: Kocman 18 (4:9), Ciani. IZIDI 6. KOLA: Kontovel Electronic Shop - Polet 116:52; Ferroviario - Sorvolano Leascst 84:91; Don Bosco - Libertas 104:45. LESTVICA: Don Bosco 12, Ginnastica 8, Santos Autosandra, Ricreatori, Kontovel Electronic Shop, Libertas in Sorvolano Lcasest 6, Ferroviario 4, Intermuggia 2, Bor in Polet 0. DEČKI Libertas —■ Bor 88:59 (43:26) BOR: Acerbi 2, Oberdan 4, Ažman 7 (1:2), Krasna 16, Debel juh 1 (1:2), Gašperini 6 (2:7), Pertot 11 (1:3), Cupin, Bole, Bajc 12 (1:3). Borovi dečki so to tekmo v glavnem zaigrali dobro, vendar pa se niso mogli kosati z višjimi nasprotniki. Med borovci bi pohvalili Krasno za igro v napadu in Bajca, ki se je lepo izkazal v obrambi. (B. Vascotto) IZIDI 6. KOLA: Libertas - Bor 88:59; Servolana Leasest - Alabarda 69:78; Ancifap - Bor 46:65; Don Bosco - Ferroviario 84:57; Sokol - Ricreatori 45:90. LESTVICA: Don Bosco in Ricreatori 12, Servolana Leasest in Ferroviario 8, Libertas in Alabarda 6, Bor in Santos Autosandra 4, Sokol in Ancifap 0. Sedmeroboj: 1. Cristina Biagi (UGG Gorica) t. 4427 ; 3. Veronika Gerdol (Bor Inf.) t. 3541. KADETINJE 80 m: 1. Elisa And retti (UGG Gorica) 10”4; Chiara Grossutti (Jolli Čamp.) 10”4; Tanja Kalc (Bor Inf.) 10 ”7. 300 m: 1. Chiara Grossutti (Jolli Čamp.) 42”58; 10. Tanja Kalc (Bor Inf.) 45”4. 600 m: 1. 'Raffaella Franch (Lib. Sacile) 1’41”32; 9. Martina Gherlani (Bor Inf.) 1’48”8. 80 m ovire: 1. Elisa And retti (UGG Gorica) 12”1; 2. Tanja Kalc (Bor Inf.) 12’’4; 8. Vera Kermec (Bor Inf.) 13”8; Carmen Naturai (Bor Inf.) 13 ”8. 300 m ovire: 1. Elisa Andretti (U GG Gorica) 46”3; 8. Martina Gherlani (Bor Inf.) 52”6. Daljina: 1. Elisa Andretti (U GG Gorica) 5,03 m; 8. Tanja Kalc (Bor Inf.) 4,66 m; 9. Poljanka Pavletič (Bor Inf.) 4,61 m. Disk: 1. Roberta Paulin (UGG Gorica) 31,66 m; 9. Carmen Naturai (Bor Inf.) 23,00. m. Kopje: 1. Ilaria Tonazzi (ACSI Videm) 35’88 m; 2. Sandra Sumbcraz (Adria) 34,48 m; 4. Martina Gherlani (Bor Inf.) 30,28 m; 8. Katja Komar (Adria) 27,90 m. Četveroboj : 1. Elisa Andretti (U GG Gorica) t. 2841; 5. Martina Gherlani (Bor Inf.) t. 2051; 6. Tanja Kalc (Bor Inf.) t. 2003. Štafeta 4X100 m: 1. Lib. Sacile 53”0; 8. Bor Inf. (Kermec - Kalc Migliore - Pavletič) 55"6. ČLANI Kopje: L Claudio Oasarsa (Lib. Videm) 7V96 m; 7. Gabrijel Sedmak (Bor Inf.) 54’34. m. MLADINCI 100 m: 1. Daniele Di Giusto (Lib. Videm) 10”9; 3. Aljoša Gašperlin (Bor Inf.) 11”1. NARAŠČAJNIKI Kopje: 1. Raffaele Damiani (NAF Videm) 50’54 m; 4. Alan Oberdan (Bor Inf.) 46’94 m; 8. Borut Race (Bor Inf.) 42’06 m. KADETI . 80 m: 1. Luca Castaido (NAF Videm) 9”3; Marco Veneziani (Lib. Sacile) 9”3; 7. Marjan Gustinčič (Bor Inf.) 9”7; Mitja Možina (Bor Inf.) 9”7. 600 m: 1. Maurizio Lorenzini (Lib. Tolmezzo) 1’26”34; 9. Mitja Možina (Bor Inf.) 1’33”9. 3000 m: 1. Andrea Bubula (CIS TS 9’36’’26; 8. Jaro Kozlovič (Bor Inf.) 10T7"8. Daljina: 1. Roberto Piccini (NAF Videm) 6,11 m; 7. Igor Sedmak (Bor Inf.) 5,68 m. Kopje: L Cristian Nonnino (Lib. Videm) 42,68 m; 6. Boris Čepar (Bor Inf.) 37,96 m. obvestila ZSŠDI OA obvešča, da bo jutri, 6. t. ni., ob 20. uri na sedežu ZSŠIH seja smučarske komisije. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 6. t. m., ob 21. uri na sedežu ŠZ Polet na Opčinah seja košarkarske komisije. ŠI) MLADINA baletni odsek sporoča, da se bo začel trening za odraslo skupino baletk jutri, 6. decembra, ob 20. uri v prostorih bivšega vrtca osnovne šole A. Sirk - Križ. Vse zainteresirane vljudno vabimo na obisk. ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja v petek, 7. t. m., redni mesečni šahovski brzoturnir, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni vsi šahisti! nsi 2. , . . . Borovi mladinci so v zelo okrnjeni postavi manjkalo je kar pet standard- Bogateč, Berdon, Fonda, Škerk 18 nih igralcev, visoko izgubili proti moč- (1:4), Bevilacqua 9, Sardoč 1 (1:4), nemu Scogliettu, ki ni imel nikakrš- Sosič 6. nih težav polniti nasprotnikov koš skozi celotno tekmo. Tokrat je mladinsko postavo Bora vodil Čermelj, ki je po tekmi dejal: »Scoglietto je dobra in starejša ekipa, mi pa smo bili v okrnjeni postavi, toda fantje bi lahko igrali boljše. Previsoko smo zgubili.« (Vanja) IZIDI 5. KOLA: Polet - Libertas 82:84; Barcolana - Ferroviario 63:102; Bor - Scoglietto 32:112; Kontovel EL Shop A - Kontovel El. Shop B 40:100. LESTVICA: Scoglietto, Libertas in Kontovel Electronic Shop B 8, Ferroviario 6, Barcolana in Bor 4, Kontovel Electronic Shop A in Polet 0. KADETI Jadran Farco — Barcolana 90:42 (50:19) JADRAN: Kovačič 6, Štoka 8 (2:3), Uršič 6, Lippolis 10 (4:6), Barini 10, PM: Kontovel 2:7. Polet 6:17. Ti točke: Kocman 2, Škerk 1, Bevilacqua 1. Derbi v proseški telovadnici med Kontovelom in Poletom se je končal z visoko zmago peterke Kontovela. Že v uvodnih minutah igre je bila razvidna terenska in taktična premoč Kontovolcev, ki so takoj prevzeli pobudo v svoje roke in si s hitrimi pro ti napadi takoj zagotovili lepo prednost. V 15. minuti igre je bilo stanje že 46:10 v korist domačinov. V nadaljevanju so Kontovelci ponovno pritisnili in dobesedno nadigrali nasprotnika, tako da je bilo stanje v 30. minuti igre 84:29. S tem je bilo tekme praktično konec. Pri domačinih je pohvale vredna vsa ekipa, pri Poletovcih pa sta se izkazala Kocman in Škerk. (M. Rupel) SGT — Bor preložena START sport OPČINE SPOROČAMO OTVORITEV nove trgovine športne opreme na PROSEKU št. 551 START sport 2 danes od 18. ure dalje Vabimo vse odjemalce, prijatelje in športnike. Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir. - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finončni m legalni oglasi ? 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob pro/mkih povišek 20'- IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi i/ dežele Furlanije Jurske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JzTT m tiska F' ^ Trst Člen katranska zveza Časopisnih založnikov FIEG 5. decembra J 984 Antonio Leal napovedal mobilizacijo Čilencev v begunstvu »Represalije so še utrdile enotnost demokratov v boju proti Pinochetu« BUENOS AIRES — Čilski begunci, ki so razkropljeni po svetu, se bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi skušali vrniti v domovino in se na rodnih tleh aktivno vključiti v boj za ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v Čilu. To je izjavil tiskovni agenciji Ansa v argentinskem glavnem mestu sociolog Antonio Leal, predsednik organizacije »Demokratični Čile«, ki združuje predstavnike vseh demokratičnih Čilencev v izgnanstvu in ima sedež v Rimu. Leal je z drugimi devetimi begunci poskusil spet stopiti na čilsko ozemlje, vendar mu je Pinochetova policija preprečila, da bi zapustil letalo, s katerim se je iz Italije pripeljal na letališče v Santiagu. Skupina beguncev se je nato v družbi še drugih »izgnancev« iz Italije in raznih latinskoameriških držav ustavila v Buenos Airesu, kjer je Leal omenjeni agenciji zatrdil, da za nobeno ceno ne bodo popustili. Glavni cilj čilskih beguncev, je naglasil Leal, je doseči ukinitev obsednega stanja v Čilu, in to seveda s sodelovanjem vseh demokratičnih sil v domovini z nekaterimi vojaškimi krogi vred. Politične stranke, Cerkev, sindikate, študente in, skratka, vse Čilence, ki nasprotujejo fašističnemu režimu, je Leal pozval, naj se skupaj z begunci strnejo v eno samo veliko gibanje proti diktaturi. Dejstvo, da je santiaški režim obnovil zatiralne metode iz časov brž po puču leta 1973, je po Lealovem mnenju le še ošibilo Pinochetov položaj in znatno ome- jilo njegov politični manevrski prostor, saj je represija v poslednjem času samo še strnila vrste demokratov in jih utrdila v prepričanju, da vojaška hunta sploh ni dovzetna za kakršnokoli »demokratično odprtje«. Obsodbe bazoviških žrtev objavljene v knjigi Rim »Posebno sodišče in obramba države — odločitve v letu 1930«. Tako se glasi naslov 4. knjige, ki jo je objavilo obrambno ministrstvo in jo za tisk pripravil dr. Fiorio Roselli, svoje as sodnik vojaškega kasacijske-ga sodišča. Knjiga sodi v zbirko 12 - 14 knjig, v katerih bodo objavili vse razsodbe, izpraševanja in razprave posebnega sodišča v razdobju 1927 - 1945. Četrta knjiga obsega 530 strani. Na začetku objavlja vse razsodbe v letu 1930 o protifašistični dejavnosti v Itati ji. V tej knjigi so zlasti vse razsodbe proti slovenskim in italijanskim protifašistom v Slovenskem Primorju in Istri, med temi tudi smrtne obsodbe prvega tržaškega procesa proti štirim primorskim Slovencem ustreljenim na bazoviški gmajni: Bidovcu, Marušiču Valenčiču in Milošu. Pariški Le Monde v škripcih PARIZ — Družba urednikov francoskega dnevnika Le Monde, ki so za 40-odstotkov solastniki glavnice, so z veliko večino zavrnili predlog direktorja Andreja Laurensa o prodaji nepremičnine kot oblike za sanacijo podjetja. Stališče časnikarjev, ki ga nihče ni pričakoval, predstavlja nezaupnico Laurcn-sovi politiki. Podjetje, ki živi v krizi že tri leta, naj bi prišlo na zeleno vejo z odpravo nočnega dela in nekaterimi drugimi posegi, časnikarji so pripravljeni na marsikakšno žrtev, da bi se le ne zmanjšalo zanimanje bralcev za časnik. Na sliki skupščina časnikarjev. (Foto AP) Sovjetsko vesoljsko letalo Risba prikazuje sovjetsko inačico vesoljskega letala po vzoru ameriškega »shuttia«. Pritrjena je na orjaški bombnik mjasiščev 4, njegova slika pa je bila objavljena v zadnji številki specializirane revije »Aviation Week and Space Technology« (AP) Pertini položi temeljni kamen za mošejo v Rimu RIM Predsednik Pertini bo prihodnji torek položil temeljni kamen mošeje, ki jo bodo zgradili v Rimu na Monte Antenne, v že urejenem parku opremljenim s parkirišči. S tem se je zaključil desetletni birokratski postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Odbor veleposlanikov arabskih držav v Rimu, ki vodi gradnjo, je na svečanost, poleg Pertinija, povabil tudi predstavnike vlade, občine in Vatikana, da bi poudaril kulturno - verski značaj in bratske nagibe, ki so jih vodili pri akciji za postavitev mošeje v Rimu, kjer živi ali se prehodno poslovno zadržuje več tisoč muslimanov. □ FIRENCE — Športni agonizem ne sme prekoračiti meja dovoljenega in ne sme prerasti v nasilje, v nasprotnem primeru ima namreč takle športnik opravka z zakonom. Tako je sodišče v Firencah obrazložilo svojo razsodbo na procesu proti 23-letnemu avstrijskemu atletu Christianu Oberrainerju, ki je na mednarodnem prvenstvu v karateju 1. 1980 v Firencah z brco v glavo tako nespretno zadel svojega italijanskega nasprotnika, da je le-ta obležal nezavesten ter nekaj dni kasneje umrl. Pisal se je Giovanni Mei. Dolga zgodba lepih kreolk od domovine do Rima RIM — Med gospodinjskimi pomočnicami in otroškimi negovalkami v petičnih družinah vzdolž Apeninskega polotoka je veliko lepih kreolk s Kapverdskih otokov. Te veljajo za sila delavne, poštene in zveste, malokdo pa je seznanjen s težkimi življenjskimi razmerami njihovih vrstnic v domovini, ki izvirajo iz petstoletnega zatiranja nebelopolte ženske v rasnem, socialnem in spolnem pogledu, v kolikor črnke, sužnje in žrtve patriarhalnega družbenega sistema. Da se belopolti kolonialisti ne bi pečali s temnopoltimi domačinkami, so leta 1620 Portugalci začeli pošiljati na Kapverdske otoke bele »lahkoživke«, toda vse zaman: moški so se sicer ženili z belkami, obenem P° se svobodno ljubili z afriškimi dekleti, sužnjami, i» rojevali so se mešani otroci — kreolci in kreolke. Danes suženjstva ni več in rasnih diskriminacij tudi ne, toda ostala je stara navada — železna srajca: belopolta, temnopolta ali kreolka, kapverdska ženska je še vedno zatirana, posebno še, če je omožena. Edinole neporočena uživa določeno svobodo, in to spolno! Žena in mati mora biti doma in gospodinjiti, mož in oče se pa zabava, lahko ima eno ali več priležnic. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK V' Spanec šef tiskovnega urada svete stolice VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je včeraj dopoldne imenoval novega vodjo tiskovnega urada svete stolice. To je 48-letni Španec Joa-quin Navarro Vališ, nedavno potrjeni predsednik Združenja za tuji tisk v Italiji, rimski dopisnik španskega dnevnika »ABC« ter član in glasnik mednarodne organizacije »Opus Dei«. Za njegovega namestnika je papež izbral mons. Giulia Nicolinija, ki je sicer italijanske narodnosti, spada pa v lugansko škofijo in je bil doslej zaposlen v škofovski kongregaciji. Prvič po 24 letih obstoja vatikanskega tiskovnega urada se je namerilo, da na odgovornih mestih ni nobenega Italijana. U SYDNEY — Zmagoslavje laburistov na sobotnih volitvah v Avstraliji je za stranko Boba Hawka pomenilo tudi trenutek iztreznitve. Laburistične stranka je namreč izgubila polovico svojih večinskih glasov in na ponovno potrjenega ministra lete zdaj raznovrstni očitki : Bob Hawke je svojo volilno kampanjo pričel prezgodaj in to brez prave strategije, kar je spretno izkoristila opozicija, t.j. liberalno-nacionalna koalicija. Stranke in politični opazovalci bodo bržkone še dalj časa proučevali sobotne volilne izide. Mnogi pa skorajda ne morejo skriti zadovoljstva, da se je Bobu Hawku končno zamajal stolček. Hawke se je še nedolgo tega pr»: glašal za nepremagljivega in s predhodnimi volitvami je nameraval potrojiti število svojih glasov v poslanski zbornici ter obenem osvojiti tudi senat. A jeziček na tehtnici se še vedno nagiba v korist kake pol ducata demokratskih senatorjev. V novi zbornici bo sedaj verjetno sedelo 81 laburistov, 46 liberalcev in 21 nacionalcev: obe stranki sta povezani v koalicijo. V Bukarešti ubili jordanskega funkcionarja BUKAREŠTA — Pred jordanskim veleposlaništvom v Bukarešti je včeraj zjutraj neznanec s samokresom ubil jordanskega uradnika Azmija Al Muftija, ki je v veleposlaništvu opravljal svetovalske posle. Jordansko veleposlaništvo vesti ni komentiralo, zdi pa se, da je na Muftija streljal kak palestinski terorist. U TEL AVIV — Shimon Shlomo, pravoverni poslanec skrajno versko usmerjene stranke »Shas« je odkril skrivnost izraelskih vojaških neuspehov v Libanonu: vzrok upadanja morale izraelskih vojakov tiči v dejstvu, da so med njimi tudi predstavnice nežnega spola, ki so s svojim nespodobnim, obnašanjem izzvale jezo Vsemogočnega...