r^rjsri ^nj ■	t •	ijEBuitl
scerV^i t^aftk ||lU fljl ■■ ■ ■ 2S
torek in petik. Cenazacelo ■■■ 1	H I H H H HII A 4
leto po poštije4g«ld.40kr., W	1 /||HB V	f?	Za/e,0~
za pol leta 2gl. 20 kr., za " ■	■ WW W	ietno pošiljanje na dom v
ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako	|V	Ljubljani se odrajtuje se pol
se pa iz založnice v Lju-	^^ gold.
V torek	\ Sušca 1850.
Austrijansko cesarstvo♦
Iz Gradca. Pri deželnem stajarskem zboru je g. grof Wurinbrand nesvetval, da se imajo zborni protokoli tudi v slovenskem jeziku tiskati, ker bo to Slovence z zaupanjem navdalo. Temu nasvetu so nekteri sodi čisto protivni bili, nekteri so pa vendar dovolili pripustiti, da se protokoli pokrajšani tudi v slovenskem jeziku tiskati dado, in to zavoljo stroškov. Posebno je stroške omenul g. Kalhberg, zdajni ministerjalni sekretar in predsednik odred-ništva za rešenje zemliš.
Iz djanja g. Kalbberga se očitno vidi, daje on še dan danas taistih misli; — pa mi mu odkri-toserčno povedati moramo, da nam to nikar všečno ni. Mi terjamo jednakopravnost, pa tudi imamo pravico jo terjati, če postava od 4. marca 1849 le nekako veljavnost ima.
Kjer dva naroda jednake istinge založita, njima gredo jednake obresti. Slovenec tako dobro kakor nemec davke odrajtava; jeden i drugi mora tedaj vediti, alj se mu splača alj ne, alj se mu po razmeri odmenjava.
Komisija, na ktere čelu stoji g. Kalhberg, še ni le besedice v slovanskem jeziku obobčila od svojega ravnanja, pa vunder kako koristno bi bilo, da se slovenski kmet v svojem materinskem jeziku prepriča, kaj in kako se kuha in peče, česar bode jedenkrat vživatl moral. Naj se gospodje tje odvzgor ne motijo v tem, da prosti kmet ne razumi, kaj je jednakopravnost. Kteri se hoče prepričati od nasprotnega, naj se poda v dolne kraje med Slovence, naj jih popraša, kar so njihove želje, in zvedil bode še morebiti kaj več. Slovenske uradnike so sprejemali s hirom, kakor da bi car mednje bil prišel, ter jih obdarovali s pesmami navlaš za ti primer-lej složenimi, složenimi od prostih možev, spisa-nimi v prostem jeziku, kakor živi v ustih prostega moža. To je zadovoljni dokaz, da je mož na kmetih prav dobro si svčst vsega, kar se okol njega plete in mete. Res je, da kmet tudi naše žandarme, ne pa le francoske bode dobro razumil, čeravno ne bode s žandarmom jednoistega jezika govoril. — Pa gorje bode tako razumljenje. Saj ja pes tudi svojega gospodarja zastopi, neumnež tudi kak človeški jezik.
Opomnimo gosp. Kalhberga, naj si bode svest postave od Cesarja dane, da nam nebode krati! naših prirojenih pravic, i poterdjenih od sv. vladarja našega, naj ne glčda na stroške, kterih on ne plačuje, naj pri ključi v nemških graških novinah vred nemškega tudi slovenski tekst svojih uradnih o-znanil. —	—č.
Ljubljana. —a— Pač britka novica za vse rodoljube je bila, daje g. učenika Martinjaka v naj boljših letih smert zasačila. Umeri je takrat naj veči ljubitelj svojega naroda in svojih učencov. Le to nas tolaži, da so nam še možje ostali, na ktere smemo ponosni bili, ki niso ne le zdaj domorodci ampak so že davnej pred 1848 pusto praho slovenstva
obdelovali. Reči moramo, da je med temi moži gospod učitelj Kersnik eden naj pervih. Od nekdaj že se mu je zatiran narod smilil, kteremu se je clo to, kar divjak v amerikanskih gojzdovih ima
—	jezik jemal. Trudil seje, kar seje mogel, v persih svojih učencov pravi narodni duh obuditi. Ni se vstrašil zabavlic in protivcov, ki jih je na kupe imel, ne tudi velike prizadeve. Slasti umetniški jezik je izobraziti hotel in le g. Robida ga je prehitel, da ni svoje že izdelane fizike na svetlo dal. Res je izreke nabral, ki so domači, ne vnovozdelani , in vender vsakemu otročiču umevni. Kdor njega posluša, se bo, če se pred še ni, gotovo od puhlega bledenja Nemcov in nemškutarjev prepričal: „Kaj hočete z vašo beraško krajnšino, ki mora še marsikaj drobtinc pozobati da bo kaj; kje imate Kanclei- in Kunstausdriicke, ki so saj neobhodno potrebni. — Dobro vemo, da jih potrebujemo, pa nič ne de, saj jih imamo več svojih kakor vi, ki vsako drugo besedo od Grekov, Rimcov, Francozov itd. uzmate in ktere le vi zastopite, prosti človek pa ne ve, kaj da so in kaj pomenijo. — Serce mora res vsakemu veselja igrati, tega gospoda svoj predmet tako sladko in zastopno prednašati slišati
—	v maternem jeziku, s sivimi lasmi na glavi, sred svojih učencov, ki željno njegove besede poslušajo in si jih gotovo globoko v serce vtisnejo.
Kdor ima priložnost in čas ga poslušat iti, prosto mu je, naj gre, ne bode se kesal. Čas bo marsikdo imel, zakaj gospod Kersnik natoroslovje v nedeljih od dveh do treh v osmi šoli razlaga. Stokrat hasnoviteje in prijetniše je, sem kakor pa na sprehod iti. Na sprehodu se le truplo okrepča, pri gospodu Kersniku se pa duh, ki je gotovo imenit-niši, oživla in z naj slajimi jedili krepi.
*	Ljubljana 4. marca. Danes smo imeli slovesnost za podeljeno vstavo. Ob desetih je bila velka maša. Vojaki in narodni stražniki so se vstopili pred cerkvijo, s svojo pričujočostjo slovesnost povečiti; igrala je muzika narodnih stražnikov, kterih je pa le malo pričujočih bilo. Lansko leto je bilo'toliko množice pri tej slovesnosti, da se je vse terlo, in veselje se je na obličju vsacega bralo; letos pa je bilo vse drugač; ljudi malo, od konjkov narodne straže nismo c;lo nobenega vidili.
*	Te dni je prišla komisija iz Dunaja vojaške bolnišnice ogledat. To je bilo gotovo zlo potrebno, ker je bilo, kakor se je sploh govorilo, v njih toliko nesnage in nereda, da človeku v njih ni bilo mogoče obstati.
*	Pri nas že zlo poprašujejo, kdaj da se bode besednik pravdoslovstva na svitio dal. Občna želja je, da bi kmalo beli dan vgledal, z veseljem ga bomo sprejeli. Upamo pa tudi, da vlada ne bo odlašala tako važno reč skorej na svitlo spraviti.
Koroško. Deželni in vladni list za koroško kronovino je prišel 26. feb. v nemškem in Slovenskem jeziku pervikrat na svitlo.
r
Primorska. V Cervignani so se neke reči pri— godile, zavolj kterih je bilo mnogo vojakov tje poslanih.
Horvaška. Na Horvaškem se bodo mende av-strijanske tiskarne postave vpeljale.
*	lz Dunaja se v „Siidsl. Žeit." piše, da bodo Horvati nove tiskarne postave kmalo dobili. Kakor se sliši, se bodo avstrijanske tiskarne postave z nekterimi premembami vpeljale! Porotniki horvaški so prošnjo na ministerstvo za tega voljo položili, in tiskarne postave se bodo koj razglasile, da jih le ban polerdi. Ko se to zgodi, bo "Slav. Jug" spet izhajati začel, kterega je ban prepovedal. Opravila za vstavo horvaško bodo zdaj in zdaj končane. Porotniki se ne morejo s prisežnimi sodniki v kriminalnih rečeh sprijazniti; upamo pa, da ministerstvo pri tej reči ravno nanje ne bo gledalo. Poštnega oskerbnika je ban opominal, da naj mu v narodnem jeziku dopisuje.
*„Salzburger Zeitung" od prepovedbe „SIav. Juga" med drugim sledeče pravi:
Vsaka stopnja od bana je v tej reči prelom-ljenje vstave. Po vstavi se nobena postava ne more dati brez da bi bila od cesarja in deržavnega ali deželnega zbora, in le takrat ko deržavni ali deželni zbor ni zbran in se deržava v nevarnosti znajde , opolnomoči 87. cesarja z odgovornimi ministri začasno postavo dati. Na drugi način se ne more nobena veljavna postava dati.
*	Pisma iz Dunaja naznanijo, da se bode ban 8. marca v Zagreb podal. Kdo ve, če bo to res ali ne, ker smo že tolikokrat čuli od vernitve bana, kar se pa nikdar ni zgodilo. Ako Jelačič zares svoj narod ljubi, gotovo ne bo dalej odlašal se niednj vernuti, ker je zaden čas, sicer bi nas kaka druga misel mogla mučiti začeti.
*	Pravijo, da se bo cesar spomladi skoz Zagreb v Terst podal.
Serbska. Cuje se, da je general Majerhofer serbski novine v vojvodini in temišvarskem okrogu že za naprej prepovedal.
Dalmacia. Od novega leta izhaja v Dobrovniku nov časopis pod naslovom „Dobrovnik". Zapopadek in jezik ga vsim Slovanom živo priporočata. Duh slovanski iz njega močno veje.
Ministerstvo uka in bogočastja je ukazalo, da naj se mornarske šole v Zadru in Spalati koj pričnejo, v Dubrovniku in v Kotaru naj se pa pred ko bo mogoče na noge spravijo. Tudi nekoliko mi-lodarov je ministerstvo za tiste vstanovilo. ki se bodo v te šole vpisali.
Ceska. V Pragi se je družtvo vstanovilo, kterega naloga je, gerške in latinske pisatelje v češki prestavljati.
*	„Union" prinese veselo novico, da, se bodo, kakor se v Pragi govori, volitve za deželni zbor razpisale, in da bo za ti čas obsedni stan nehal. Menimo, da je zdaj že zadni čas, da se potrebno preskerbi, da se bo o pravem času deržavni zbor poklicati zamogel, — da bomo vonder enkrat kaj gotovega zadobili, in vedli, pri čim da smo.
*	Ne le v Pragi, kakor smo zadnjič naznanili, tudi po drugih krajih Češkega je bil po noči 5£3. p. m. hud vihar, tako, da je nektere hiše popolnoma odkril, dimnike podiral, okna pobijal; na Veltavi nobena ladja ni mogla odrinuti; v Kru-dimu je v zvonik strela udarla. Ogenj se je hitro razprostiral, in komej so marljivi gasivci zraven stoječ zvonik in poslopje ognja obvarvali. Enega mladenča je pri ognju en tram, ki je z stolpa padel, pobil, opečenih in ranjenih je pa več; v Skucu,
Hraustovicu in Bitovani je tudi strela zj^nike za-palila. Še več drugih nesreč se je tn°č prigodilo.
*	Vojaški poveljnik v Pra<r Je češki igri „Jovan Hus" in „Ziska" za jas obsede igrati prepovedal.
*	V Pragi se -*ora vsaka češka igra, predenj se igra, po rjVeUu vojaškega poglavarja grofa Khevenhillcrja popred v cenzuro dati, nemške igre pa v£fvajo predpravico, ni treba, da bi jih popred kdo ogledoval aliobrezval, predenj se na oder vpeljejo0 j Pa sej t° je že skorej povsod tako, zakaj bi lih pri igrah ne bilo, saj to nemška enakopravnost tirja.
*	„Česka matica" pripravlja za natis imenik vsih čeških pisateljev, od pevcev „kraljodvorskega rokopisa do leta 1846; vsih sedaj živečih čeških pisateljev je 387.
*	Havliček oznani, da bo naročivne denarje na narodne nowiny za sedaj še obderžal, dokler, da bo tiskarna svobodo po cesarskej besedi v djanje stopila, in da bo zamogel svoj časopis kakor popred spet izdajati.
*	V okolici Prage so bile v zadnjem tednu tri roparske trope vjete.
Slovaška. Dopisi iz Slovaškega pripovedujejo, da Slovakom zlo dopade, ker so „Slovenske No-viny" začele v češkem jeziku pisati. Nov katoliški list bo začel na Slovaškem tudi v češkem jeziku izhajati in sicer v Pestu.
Galicia. Businski učeni moži se bodo 13. t. m. zbrali in do 16. se bodo v raznih rečeh pomenkvali.
*	Rusinski glavni zbor se zdaj pogovarja, kako bi se zbirke za vstanovitev rusinske narodne zna-nienitnice vpeljati dale. — Tamošnjo deželno poglavarstvo je deželnim gosposkam zapovedala, to na-biro podpirati. To je gotovo dobro znamenje, daje poglavarstvo Businoni udano.
*	V Tarnopolu je bil 14. februarja en list na en vogel nabit, na kterem je bilo zapisano, da se bode mesto na vsih štirih voglih naenkrat zažgalo. Mestni vradniki in vojaške patrole so celo noč po mesto hodili. Pa nič se ni prigodilo. — Kaj da je na ti reči še nobeden ne ve. Pred ko ne je kdo listik nalaš na vogel prilepil.
Austrijanska. Ministerstvo uka in bogočastja je načert storilo, po kterem se bodo doveršeni učenci spraševali, ako bodo hotli javne službe dobiti.
*	Ministerstvo uka misli v posameznih kro-novinali šolske svetovavce zvoliti, kterih naloga bo vodstvo gimnazij in deželnih šol.
*	Iz Dunaja se v Union 26. Febr. sledeče piše: Kdor hoče viditi in se prepričati, koliko raznih narodov v avstrijanskem cesarstvu živi, naj gre kako jutro na vojaško vadiše, kjer se sto in sto novincov vsako jutro vadi. Mnogo zlo mladih mla-denčev pride skorej vsak dan po železnici sem ki se v vojake jemljejo. Vsak jezik, kterega le kak narod v Avstrii govori, se tukaj čuje. To se ve, da je Slovencov povsod naj več, in več častnikov prav po slovnici in gladko, čemur se čuditi moramo, govoriti čujemo. Naj več novincov je sedaj Čehov, Moravcev in Poljcev; le redko se kak oddelk najde, v kterem bi bili sami nemci. Kdor to reč umno in modro preudari bi si tega znal na kako globoko premišljevanje priti. Namreč, da so jedno austrijanske armade ne le Jugoslovani ampak tudi njih severni brati. Slovanski novinci so večidel močni, visoke rasti, pogumni in veseli korenjaki. Kaj iz tega izvira naj bravec sam premisliti blagovoli. Naša posadka je bila po noči zbrana; gotovo le za
vajo, ker naše mirno in tiho življenje gotovo temu ni moglo vzrok biti. — Žendarmov imamo tukaj vedno več; ako se bodo ti tudi na Dunaju vstano-vili, bomo potem vojake trojne baže imeli, ki bodo za mir, red in varnost čuvali, namreč policaje, municipalno stražo in žendarmerijo,— Gospod Ver-bančič zagovornik „Slavenskega Juga" v znani tiskarni pravdi, ki je bil na bana poslan, da bi dovolil, da bi se „SIav. Jug" še zanaprej izdajati smel. ni nič opravil, in se bo zastonj v Zagreb vernul. Ban Jelačič je Verbanoiču očitno rekel, da, dokler se na Horvaškem austrijanske tiskarne postave ne vpeljejo, „Slavenski Jug" ne sme na dan priti. — Od tod se bo mende telegraf v Preš-porg napeljal, pa ne poleg ceste, ampak pod zemljo.
*	Na Dunaju izhaja dvakrat na teden nov slovanski časopis „Viestnik dla Rusinov Austrijanskoj deržawy". Ti časopis je vradni list za austrijanske Butence. Vreduje ga gospod Ivan Kolovacky, brat profesorja rutenskega jezika in slovstva v Lvovu.
*	Austrijanska vstanovna osnova za Nemčijo je bila na štir nemška kraljestva razposlana; vladarstvo prihodnje deržave bi peljalo vodstvo, v kterem bi Austrija in Prusia po dva glasa imele, Bavarsko enega, druge deržave pa bi se ne smele pri vodstvu vdeležiti. Tako pripoveduje „Deutsche Zeitung", kteri je pa le malo verjeti.
*	Vredništvo deržavnega zakonika in vladnega lista stoji neposredno pod ministerstvom pravosodja in stanuje v poslopju ravno tega ministra. Vodja vredništva je ministerialni svetovavec in profesor Hye, kteremu razni ministri postave za deržavni zakonik in vladni list izroče. Za vsak jezik je poseben vrednik postavljen, potem en soprestavljavec in pregledovavec kterega naloga je postave od vrednika njemu izročeno pregledati ali so popolnoma strinjajo z izvirnimi in čuvati, da nikjer od izvirnega spisa ne odstopijo. Vredniki so sledeči: Vrednik nemškega jezika je ministerjalni koncepist Dr. \Vagner, pregledovavec ministerialni svetovavec Hye; taljan-skega jezika vrednik Maffei, svetovavec pravice na Koroškem, pregledovavec ministerjalni vradnik Bolca; madjarskega jezika vrednik ministerjalni koncepist Somosy, pregledovavec sektionski svetovavec Nagy; romanskega jezika vrednik Notar Babeš, pregledovavec dvorni in sodniški opravnik Dobran; češkega jezika vrednik ministerjalni koncipist Dr. Anton Beck (sedaj ministerjalni vradnik Anton Rybička), pregledovavec profesor Šembera; poljskega jezika vrednik profesor Kave-ck i, pregledovavec ministerjalni svetovavec Str o j-novvski; rusinskega jezika ministerjalni official \Vislobocki, pregledovavec ministerjalni svetovavec Saškievič; slovenskega jezika vrednik Matevž Cigale, ministerjalni kocipist, pregledovavec dvorni in sodniški pravdosrednik Dolenc; ilirskega jezika U z are v ič , pregledovavec ministerjalni koncipist Petranovič; serbskega jezika ministerjalni koncipist Petranovič; pregledovavec Uzarevič. Letno plačilo vrednikov je 900 goldinarjev z pridavkom za stanovanje, plačilo pre-gledovavcov pa 600 glod.
*	19. t. m. je prišel pervikrat rusinski časopis „Wiestnik" na Dunaju na svitlo.
*	Minislerstvo je ukazalo, da taki vradniki, ki so zavolj hudodelstev službo zgubili, ne morajo več v deržavne službe priti; ako bi se kak tak vonder kam v službo vlezel, se mora hitro odstraniti.
*	„Wanderer" piše: Včerajšno daljnopisno naznanilo poterdijo današnji dopisi iz Pariza od 24.
februarja. Časopis „Napoleon" pravi: „Iver je Pru-sija za potrebno spoznala svojo armado za vojsko pripraviti, je francoska vlada sklenila, posadke v izhodu Francoskega pomnožiti. Ti previden sklep naj pa občnega mnenja ne preverže, ker le toliko hoče, da se francoskemu imenu prirojena čast v zu-najnih deržavah ohrani.
Ogerska. Na cesto, ki iz Pešte v Szolnok pelje sta bila dva pešna polka poslana, ki imata povelje popotnike roparjev varovati, ker sedaj o teh krajih že nobeden varen ni bil.
*	Kakor na Češkem, je bila tudi na Ogerskem neizrečena nevihta. V Peštu je en zid poderla, ki je enega barkovodja podsul, v Budi je pa ena strešna opeka neki ženski na glavo padla in jo ubila.
*	Ko je 15. januarja poglavarstvo sambor-skega okrožja zavolj silne nadlege volkov lov nanje napovedalo, je en divji merjasec, ki gaje že dva dni popred nek lovec obstrelil, tako hitro dva lovca napadil, da se mu nista mogla hraniti, ako-ravno sta basane puške imela; enega je popolnoma stergal, drugemu pa le noge zlo poškodoval.
*	V Komarnu je okrog 200 hiš voda podko-pala in poderla. V celej okolici je vez živež vbo-gim ljudem pobrala, v nekterih vaših je tudi živina potonila. Prebivavce nesrečnega Komarna, ki so toliko terpeli že pred povodnjo, ne čaka zdaj druzega kakor beraška palica.
*	Vedno se čuje, da je Donova na Ogerskem zlo veliko škode naredila.
*	Sliši se, de se je več ogerskih bolarjevna-menuli spomladi avstrijansko zemljo zapustiti in se za več časa v kako zunajno deržavo preseliti; nekteri so že ta sklep doveršili.
Lombardo - ben. kraljestvo. Cuje se, daje v Palmanovi nemir vstal, pa vojaki so ga hitro vdušili.
Tuje dežele.
Bosna. Vstaja v Bosni se je menda že vnela; vstajniki so se že s turškimi vojaki bili. Vzrok teh dogodb so težko sami davki. Prihodnje dni bomo gotovo kaj več od tega čuli.
Turška Serbska. Na Serbskem se vedno za vojsko pripravljajo; topove neprenehoma vlivajo in z vsim se preskerbujejo, kar je v vojski potrebno.
Gerška. Francoska vlada je posredstvo med Angleži in Gerki prevzela; toraj morajo Angleške barke nehati Gerkom silo delati.
Iraška. Ne apel. Gora Vesuv na Neapolitan-skem je ti mesec strašno začela ogenj bljuvati; lavo je blizo mesta Neapel nanesla. — Veliko škode je napravila.
*	S ar d in i a. 22. februarja je bil sodbeni sklep 17morivcom naznanjen. Pri tej priči se vde-rejo morivci v divji zlobi na enega med njimi, ki jih je izdal; pa on je skočil čez sodno pregrado in se je rešil. Zdaj pa zač^e boj med morivci in žen-darmi na smert in življenje. Vradniki so strašno hitro pete odnesli, žendarmi pa dolgo niso mogli hudodelnikov vkrotiti. En morivec je bil do mert-vega vstreljen, več jih je bilo ranjenih.
*	Rim. V llimu še vedno francoski vojaki niso varni, večkrat se prigodi, da je kak med njimi umorjen. 19. febr. so Francozi enega Rimca z imenom Fortunato Gatti ustrelili, ker je enega vojaka umoriL
Francoska. Verjetne novice pravijo, da se francoska vlada noče z Austrijo in Prusio ne le zje-diniti proti Švajci se vzdignuti, ampak da jima bode, ako Austrija in Prusija Švajci vojsko napoveste, 200.000 vojakov nasproti postavila.
Opomin h veselju.
Veseli bodimo, bratje, veseli! Vetrovom skerbi moreče Pustimo, tugo in žalost, Pustimo kasanje.
Se sije na nebu luna sreberna, Se verne se vsako leto Pomlad, se verne zelenje In cvetje na drevje.
Še cvete, zori še terta po solnčnih Goricah, in vino zlato
Preganja skerb in težave, Preganja oblake.
Med travo se bistri potok razljiva Navdolj po svitlem kremenu, V germiču zraven prepeva Na vejici slavec.
Kak lepa je zemlja, kak je nebeška! Ko vstane iz morja zjutraj Spet solnee, rože cvetejo, Prepevajo tiče.
Na zemlji je raj, na zemljo nebesa Kapljajo so vsako zarjo , Jehova dih se razljiva Po berdih, po dolih.
Priliznjene sapice zibljejo v drevja Verheh se, šumljajo kakor Kerubskih citer šeptanje, Ko pesem nebeška.
In bratje! v pozemskih tacih nebesih, Ki vredne so dane biti
Serafom v dom in svetnikom, Ne bomo veseli?
Dokler mi še persi bodo dihale , Oživljala duša truplo , Iz žile v žilo kri tekla , Se čem veseliti.
Vzamite muhe, protne radosti, Vetrovi! skerbi moreče Vzamite , tugo in žalost, Vzamite kasanje I	Gornieki.
JPad Carigrada.
(Dalje.)
Ozrimo se še na mestno zidovje in razno razdeljene vojake, ki so ga branili. Ker je bilo naj veče prizadetje Turkov, pri vratih sv. Romana mesto napasti, torej tu začnemo in se obernemo na desno proti barkostaji in morju in od zlatih vrat spet nazaj k vratam sv. Romana. Tu, kjer je bila naj večja nevarnost, je stal cesar sam in Giustini-ani s tri sto Genuezi; zraven ležeča vrata tisuč mož sta branila brata Paolo in Antonio Troilo Bo-chiardi, ki sta med obsedoTurkom mnogo škode storila, razstreljeno zidovje na svoje stroške popravljala in s svojo kervjo branila. Theodor in Jovan Grant sta bila varha vrat Kaligaria. Cesarsko poslopje je branul Hironym Minotto, in kapitan Le-onardo de Langasco lesena vrata in turn Anemas. Počeli dolgosti barkostaje je zapovedoval LukaNo-
taras, za njim Gabriel Trevizano z štir sto bene-čanskimi žlahtniki, in Andria Dinio, stotnik galej je stal pred barkostajo. Španski poslanec, Pedro Giu-lianije zapovedoval na morskem ozidju od Bukale-ona do Kontoskaliona in benečan Kontareno, za-povedovavec zlatih vrat poleg morja do Psamatie. Med zlatimi vratmi in virnim poslopjem je imel stražo Moric Kataneo in zid od vrat Selymbriado sv. Romana je varoval Theophil Palaologos.
(rerkov je bilo blizo šest tisuč, tujcev na pol toliko. Že so mislili obleženi, da so rešeni, ker se je v turškem taboru novica raztrosila, da Lahi in Ogri Gerkom v pomoč hite. Tri dni je strah Turke spreletval. Na večer tretjega dne se je pa nad Carigradom neka svitloba pokazala, ktera je med Turki spet serčnost in pogum obudila, ker so mislili, da je Bog na Kristjane jezen in jim s smertjo žuga. Še enkrat pokliče Mohamed vojaški sovet in sklenjeno je bilo mesto napasti. To seje zgodilo 27.maja 1453, ko so Gerki praznik vsih svetnikov obhajali. Drugo jutro postavi sultan armade v dveh razdelkih v red; brodovje osemdeset galej skupej, postavi od lesenih do vratPlatea, ostale barke so se vstavile pred barkostajo v velik polomesec. Turški od-delk pri zlatih vratih je imel čez sto tisuč mož in na levi strani tabora čez petdeset tisuč; zadej je stalo sto tisuc mož za pomoč, Mohamed v sredi s petnajst tisuč Janičarov. Ko 28. maja 1453 sonce zahaja, je bil cel turški tabor za naskok pripravljen. Vpitje iz tabora: La ilah illallah, in Kyrie eleison iz mesta se je mešalo v železno rožlanje. Sultan in cesar sta svoje vojvode opominovala. Cesar se je podal vAjo Zofijo, kjer je svete Zakramente prejel z mnogo velikaši. Iz cerkve gre na morski breg in prosi okrog stoječe za odpušanje. Vse se je jokalo. Potem se vsede na konja, jezdi poleg ozidja in straže opomina; pa to noč ni nobeden oči stis-nul, ne na ozidju, ne v turnih. Ko petelin vpervo zapoje prijezdi cesar na svoje mesto, do vrat sv. Romana.
(Dalje rtledi.)
Nenavadne besede v prevtitsreh.
Peslajnar, tudi psoglav favvosKntpako • Hundskopf) je zmišljena zver, ki pravijo, de ima vso človeško podobo, le glava je pasja. Pravijo, da ljudi je. Te lovi, jih v svoje koče ali v druge prebivališa zapre, če so kumerni, jim vsake verste gojzdnih in drugih jedil nanaša, tako dolgo, da se zredč in odebele, potem jih zakolje in sne.
Rem a.
Raj želj (Ijna), prekle, na kterih meso visi, de se suši.
Rumenčiki, rumene i, taki čmerli.
Samojeja, taka roža ali cvetica, rumenkastega cvetja.
S veder c, cvetica višnjeve barve.
S kaka ve c, pomeni pri nas majhin slap potoka, ali kakšniga vrelčika, Bachvvasserfall.
Silna, tako imenujejo pušico na palici, v ktero pri nekterih cerkvah cerkovnik med pridigo, ali kader je, milodarove pobira.
Smole, tako zeliše, ki se prijema (Klebe-kraut).
Svedrati, to kar verteti.