------    334    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Državni zbor je odložen do 7. novembra. Po takem parlamentarni voz zopet stoji, in to zarad tega, ker gledč na to, da pemski deželni zbor nikakor noče poslancev poslati v ta zbor, je zarad tega vlada razpisala neposredne volitve (volitve zunaj deželnega zbora) na Pemskem, ktere se bodo vršile se le 3., 5. in 7. nov. Ministerstvo se zanaša na to, da vsaj^ iz nemških okrajev Pemskega pridejo poslanci v dunajski zbor in da bode potem mogoče, da iz tega le za silo skrpanega zbora se pošljejo poslanci v delegacijo, da z ogrskimi poslanci vred ustanovijo skupne «¦¦¦¦¦¦¦                    -^^---------------—   --------------------------   -                               -*~"^
državne potrebščine. Nesrečni dvalizem je v denarnih zadevah oklenil Avstrijo na Ogersko tako , da brez obravnav v delegaciji Magjari ne dado Avstriji mič. Cela državna mašina se tedaj mahoma ustavi, ako jprestane delegacija, ktere se po decemberski ustavi, ki je nezakonska hči dvalizma, trdovratno držita Nemec in Magjar, zato, ker ju gospoda dela nad ostalimi narodi ta- ini unkraj Li-tave. Ministerstvo je tedaj po takem, prisiljeeno, po neposrednih volitvah iskati peščice pemskih memških poslancev v delegacijo zato, da se vsaj popolnoma ne ustavi voz državni, o kterem res danes še mihče ne vč, kako in kam se bo genil naprej? — To Je gotovo in jasno kot beli dan, da isto državno pra^o, ki jo ima ogersko kraljestvo, una tudi pemsko kraljestvo, in da v tem oziru imajo Cehi popolnoma prav, da resno zahtevajo, kar je njihovo. A ker so vendar jprišli v deželni zbor, kterega so perhoriscirali in zapinstili bili, in od kterega nič nimajo, lahko bi bili isto tako, samo „ad hoc" in z ogrado prišli v državni zborJ? ki ni nič drugačen, pa jim daje državno vlado v roke. In pomagali bi bili sebi in nam, — svojega državnega prava pa ne oddali. Nemškutarska koterija — ne pravi Nemci — bi bili po vstopu Cehov zapustili, kakor so nameravali, državni zbor — in ,,ustavoverne" njihove k<omedije bilo bi hipoma konec. Res, da je cel6 malo imož v seda* njem ministerstvu, do kterih ima federalistični svet zaupanje, a vendar bi bila ta mala množica poltem pogum dobila se krepko vstopiti na noge, vedč, da ima večino narodov za sabo. Zdaj pa je vse megotovo, in če še to ministerstvo pade, pridejo spet Gisskra, Rech-bauer, Mende e tutti quanti te baze na krmilo. Bog pomagaj Avstriji! — „Desno središče" državnega zb«ora, v kte-rim so naši poslanci s Tirolci, Dalmatinci, Buikovinci itd., je pred odhodom iz Dunaja sklenilo, da sse zber6 5. novembra, to je, pred začetkom zborovimi, in potem še le ^odločijo, kaj počn6 vprihodnje.
Stajarsko. — Profesor Ivan Macun jpride iz Za-greba^na gimnazijo v Gradec.
Cesko. Iz Prage. Deželni zbor je vdnugič sklenil ne iti v državni zbor, in je cesarju poslalwdrugo ad-reso, ktera sopet razloge razodeva, zakaj Cehi ne morejo stopiti v ta „reichsrath". — Agitacije za meposrednje volitve so se začele. Narodni volilci so dobilli nalog, da se prav zvesto udeležijo volitev zato, da nei bode izvoljen noben drug kakor prejšnji poslanci deklaranti, ki ne gred6 v državni zbor. Vseh poslancev- čeških in nemških je skupaj 54; ako se izvršijo vo>litve sopet tako kakor zadnjič, štejejo Nemci le kakih   17 glav.
Ogersko. Iz Pest a. — Delegacija ta p)ot ne bode na Dunaji, ampak tukaj, in se brž ko nce začne 21. novembra. Tisti čas bo cesar bival v Peštu..
Iz francosko - pruskega bojišča. — Bonnbardiranje Pariza se še ni začelo, pripravljeno je pa vse za to. Okoli 500.000 mož narodne in mobilne straž<e in druzih vojakov je v Parizu oboroženih, da se zzoperstavijo Nemcem. Tudi Garibaldi je prišel Fraincozom na pomoč; z nepopisljivim veseljem so ga sprejeli. Strašno se tedaj bode kri prelivala. Da bode boj dlolgo trajal, vidi se tudi iz tega, ker je pruska vlada iiz Ruskega naročila sila veliko ovčjih kožuhov. Al ne ssamo vojska spravlja na tisoče vojakov pod zemljo, temuč tudi smrtna kosa legarja, griže in druzih bolezen jih kosi vsaki dan na stotine. Kar menda svet stoji, se nista še nikoli dva naroda tako mesarila kakor Nemec in Franccoz, in morebiti bi Prus že rad mir storil, pa ne ve, s lkom, zakaj Napoleonove vlade ni več, republikanska pa tudi ni na ustavni poti ustanovljena; ona sama se jej vstvarila, narod francoski je ni še pooblastil.