informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
UST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 21- LETO XV. - VELENJE, 18. 6. 1981
POZDRAVLJAMO TRETJI KONGRES SAMOUPRAVLJALCEV!
J
MOČ JE V DELAVSKEM RAZREDU IN NJEGOVI ODLOČILNI VLOGI V DRUŽBI, V NAŠIH DELOVNIH LJUDEH, KI IMAJO VSAK DAN VEČ IN ŽIVIJO ČEDALJE BOLJE, ČEPRAV ŠE NISO REŠENI MNOGIH TEŽAV IN ODREKANJ.
Tito
SAMO ČLOVEK, KI PREVZEMA TUDI ODGOVORNOST ZA SVOJO SVOBODO, JE LAHKO SVOBODEN. TODA SAMO ČLOVEK, KI LAHKO DEMOKRATIČNO ODLOČA, LAHKO PREVZAME TAKŠNO ODGOVORNOST.
Edvard Kardelj
OB III. KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV
Na zadnji, 7. seji Konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Gorenje TGO, so največ pozornosti namenili obravnavi vloge sindikata v svobodni menjavi dela med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovno skupnostjo skupnih služb. Ta razprava je sodila tudi v okvir priprav na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki se je v Beogradu ravnokar pričel, je potekala po vseh tozdih naše delovne organizacije, kjer so delavci pokazali živo zanimanje zanjo. Iz zapisnika 7. seje Konference osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO lahko povzamemo naslednjo oceno vloge sindikata v svobodni menjavi dela in sklepe, ki sojih s tem v zvezi sprejeli.
VLOGA SINDIKATA V SVOBODNI MENJAVI DELA
Razprave v osnovnih organizacijah ZSS so pokazale živo zanimanje vseh za vprašanje svobodne menjave dela na relaciji DSSS — TOZD. Ta interes izvira na eni strani iz spoznanja, da lahko delo delovne skupnosti bistveno vplivajo na večji ali manjši dohodek TOZD, in na drugi strani, daje delavcem nematerialne proizvodnje edina pot do ustvarjanja dohodka odprta preko realizacije njihovega dela skozi materialno proizvodnjo. Ali drugače — delo delavcev skupnih služb: konstruktorjev, tehnologov, računovodskih in kadrovskih delavcev, se lahko opredmeti in dobi svojo vrednost šele s prodajo končnih proizvodov na trgu — torej le posredno. Po drugi strani pa visoko specializirano in visoko produktivno delo v neposredni proizvodnji sploh ni mogoče brez ustreznih dejavnosti, kot so razvoj, konstrukcija in tehnologija, nabava in prodaja, knjigovodstvo in računovodstvo, kadrovska funkcija itd.
Te osnovne postavke so jasne. Ugotavljamo dalje — to so pokazale razprave v 00 ZS, da imamo v aktih odnose DSSS in TOZD dobro opredeljene. Dohodek DSSS ni odvisen le od količine dela, ki ga opravi delovna skupnost po programu (proračunski sistem), temveč tudi od doseženega dohodka TOZD. To pomeni, da se delovna skupnost ne spodbuja le k temu, da program dela uresniči, ampak je usmerjena predvsem v tako delovanje, da bo s svojim delom čimbolj povečala dohodek TOZD.
Tako v aktih. Ugotavljamo pa, da zapisani odnosi v praksi še niso zaživeli tako kot bi morali. Dohodek DSSS se sicer ugotavlja v odvisnosti od dohodka TOZD. Programi dela pa se še ne sprejemajo po tozdih, tudi izvajanje se ne preverja dosledno in se v teh pogojih tudi ne more. Vsekakor, moramo v bodoče ustvarjati na doslednem postavljanju planov za vsako plansko obdobje in na preverjanju uresničevanje teh planov.
V posameznih tozdih ugotavljajo, da ne vedo, kdo konkretno dela zanje oziroma kdo je odgovoren, na koga se naj obrnejo, če kaj zaškripa, če delo ne gre po planu. Očitno gre za to, da se odnosi hitro zameglijo, ko pridemo do preverjanja odgovornosti. Veljajo bi točneje opredeljevati nosilce posameznih programov, posameznih nalog. S tern bi omogočili večjo akcijsko okretnost, hitrejše reševanje problemov in jasnejše opredeljevanje odgovornosti v problemskih situacijah.
V	posameznih osnovnih organizacijah so se dotaknili dela nekaterih služb oziroma dejavnosti in izrazili svoje nezadovoljstvo z učinkovitostjo. To se kaže v pripravah plana za TOZD. Temeljne organizacije nimajo svojih planskih služb in tudi informacijski tokovi jim ne omogočajo izdelave kvalitetnih letnih planov. Zato so odvisni od ustreznih strokovnih služb. Prav tu pa je prišlo do velikih zakasnitev. Del težav je gotovo objektivnega značaja, del pa jih izhaja tudi iz nedodelane metodologije planiranja in odlašanja ključnih odločitev.
Pripombe so tudi na račun zelo velikih zakasnitev v poslovni informatiki.Tu bo treba kar najhitreje nekaj spremeniti. Podatki Joj ih imamo šele zadnje dni ali celo na zadnji dan pred rokom za potrditev zaključnih računov,so za kvalitetno odločanje in planiranje veliko prepozni. Časovna stiska, ki s tem nastaja, vodi v omejevanje samoupravnih pravic delavcev glede odločanja o razdelitvi ustvarjenega dohodka.
V	00 ZSS nadalje ugotavljajo, da se izvrševanje plana v DSSS nedosledno preverja in da bo treba to spremeniti.
Prav tako bo treba čimprej uvesti nagrajevanje delavcev delovne skupnosti po dejansko opravljenem delu — to bo bistveno prispevalo k izboljšanju količine, kvalitete in gospodarnosti dela v DSSS.
Svobodna menjava dela, če povzamemo, omogoča delavcem materialne proizvodnje, tistim, ki ustvarjajo novo vrednost, da odločajo o celotnem dohodku, tako o pridobivanju kot tudi razporejanju. V pogojili visoke stopnje delitve delaje nujno opraviti celo vrsto raznih pripravljalni]] del, da laliko proizvodnja steče, potrebnih je kup spremljevalnih aktivnosti, organizirana nabava in prodaja, zagotovljeni informacijski tokovi. Vsak nov proizvod je treba skonstruirati, ga tehnološko opredeliti po fazah dela, ugotoviti njegovo ekonomsko upravičenost, zagotoviti potrebne materiale, dokumentacijo, poskrbeti za zadostno število ustrezno usposobljenih delavcev, zagotoviti prodajo itd. Vse te faze dela se na koncu odrazijo skozi končni proizvod, katere vrednost se materializira na tržišču. Delavec ima pravico odločati o pogojih pridobivanja dohodka in zato tudi o tistem delu, ki ga opravlja delovna skupnost skupnih služb. To odločanje pa poteka preko samoupravnega dogovatjanja o programu dela, ki ga bo za tozd opravila delovna skupnost. Po drugi strani pa delavci tozda zagotavljajo sredstva za izvedbo tega programa. Program dejavnosti pa ne more biti sam sebi namen.
Rekli bi lahko, daje program vreden toliko, kolikor prispeva k dohodku tozda. Tako je vezanost dohodka DSSS na dohodek TOZD rezultat medsebojne dohodkovne povezanosti.
Dosežena stopnja odnosov TOZD in DSSS še ni na takšnem nivoju, kot bi to hoteli. Razlogi za to so na obeh straneh, čeprav jih več lahko pripišemo na račun DSSS. Ugotavljamo, da smo tozde postavili tako, da so le težko enakopraven partner v odnosih z DSSS.
Prva zahteva, ki se pojavlja v nadaljnji izgradnji teh odnosov, pa je, da mora biti v teh odnosih več medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Vsak delavec TOZD in DSSS mora spoznati, da lahko dohodek ustvarjamo le skupaj, da, enostavno povedano, drug brez drugega ne moremo.
Eni in drugi pa moramo ob tem predvsem upoštevati to, da moramo zastavljeno delo opraviti čim kvalitetneje, gospodarno in v okviru zastavljenih rokov.
Prav pravica vsakega delavca, da odloča o pogojili pridobivanja in razporejanja dohodka, je temelj vloge sindikata na področju svobodne menjave dela. Da bi uresničili ustavno zagotovljeno vlogo delavca, se moramo v sindikatih boriti, da bodo dogovorjena načela tudi realizirana.
To pa lahko dosežemo tako, da analiziramo m ocenjujemo odnos med DSSS in TOZD, opozarjamo na nedoslednost, slabo izvajanje nalog, zahtevamo, da se ti odnosi spremene tam, kjer smatramo, da so neustrezni. Sindikat mora sodelovati pri samoupravnem dogovarjanju med DSSS in TOZD. Toda ne glede strokovnih problemov. Vse te odnose gledamo predvsem z vidika naslednjega vprašanja: koliko ti odnosi doprinašajo k ustavno zagotovljeni vlogi delavca? Kako zastaviti odnose svobodne menjave, da delavčeva pravica odločanja o dohodku ne bo okrnjena, odtujena. Posebno pozornost moramo posvetiti kadrovanju, tistim ljudem, ki določeno okolje predstavlja v dogovorih o odnosih svobodne menjave in programih dela.
Sklepi:
•	Šele svobodna menjava dela omogoča delavcem, da odločajo o celotnem dohodku, o pridobivanju in razdelitvi dohodka. Zato je naloga sindikata, da stalno spremlja, kako poteka svobodna menjava dela, in ukrepa tako, da delavcu ne bo odtujena pravica odločanja o delu dohodka, ki se ustvarja in troši skozi svobodno menjavo dela.
•	Naloga osnovnih organizacij je, da redno ocenjujejo doseženo stopnjo svobodne menjave dela med TOZD in DSSS ter TOZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
•	Opozarjati moramo in zahtevati ukrepe v vseh primerih, ko ugotovijo, da ti odnosi niso ustrezni. Posebno pozornost morajo posvetiti kadrovanju na vse tiste funkcije, kjer poteka dogovarjanje o svobodni menjavi dela (vodja TOZD. delavski svet, delegacije).
Kandidirati je treba tiste delavce, ki se bodo dosledno zavzemali za takšne odnose, ki bodo onemogočali odtujevanje odločanja o dohodku in bodo zagotovili kar največje rezultate svobodne menjave.
e V DSSS bo potrebno več narediti pri postavljanju metodologije programov dela, ki bodo pripravljeni pravočasno, naloge jasno zastavljene, opredeljene terminsko kratkoročnimi in z dolgovočnimi cilji. Za vsak program in naloge v njem je treba dosledno opredeljevati nosilce in njihove odgovornosti.
•	Programe DSSS morajo obravnavati v temeljnih organizacijah združenega dela. Naloga DSSS in TOZD je, da se dogovorijo, kako naj bodo pripravljeni programi za obravnavo v TOZD in kako bo obravnava potekala. V TOZD pa morajo poslovodni in samoupravni organi zagotoviti ustrezno obravnavo .
Poslovodni, samoupravni in družbenopolitični or-gni morajo v svojih okoljih delovati za vzpostavljanje večje stopnje medsebojnega zaupanja. Zlasti so dolžni seznaniti vse delavce s pravo vsebino svobodne menjave dela. Gre za preraščanje miselnosti o DSSS, ki pobira dohodek, in o delavcih v TOZD, ki ga edini ustvarjajo. Nosilci takšne miselnosti — ali ne razumejo sodobnih proizvodnih in samoupravnih odnosov, ali pa zavestno delujejo razdiralno.
•	Na osnovi opredeljenega in potrjenega programa dela mora DSSS storiti vse, da delo opravlja čimbolj kvalitetno in racionalno. To velja tako za število delavcev kot za materialne in funkcionalne stroške. DSSS naj pripravi program varčevalnih ukrepov in ga predloži temeljnim organizacijam.
•	DSSS je pred reorganizacijo. V vseh sredinah je treba k obravnavi predlagane reorganizacije pristopiti z vso resnostjo in to prav z vidika čimvečje učinkovitosti DSSS, postavitvi take DSSS, da bo kar največ prispevala k povečanju dohodka TOZD ob čim manjših lastnih stroških. Posebno moramo imeti pred očmi zagotavljanje razvojnih perspektiv TOZD in delovne organizacije v celoti.
•	Velik del svobodne menjave dela gre preko samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi ta del menjave dela je treba v 00 ZSS vedno spremljati in analizirati. To velja še zlasti sedaj, ko so pred nami nove volitve delegatov v SIS. Zato bomo eno od naslednjih sej konference posvetili delegatskemu sistemu in njegovemu uresničevanju.
NAŠI DELAVKI NA KONGRESU
Na tretjem kongresu samoupravljalcev, ki se je začel včeraj, bosta sodelovali tudi naši delavki, Anka Melanšek kot predstavnica delavcev Gorenje TGO, in Anica Kristan, kot delegatka družbenopolitičnega zbora skupščine občine Velenje. Delegati bodo na kongresu delali v treh komisijah. Samoupravno povezovanje in združevanje na osnovi dohodka — osnovni činitelj družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja je področje dela komisije, v kateri bo delovala Anka Melanšek. Anica Kristan pa bo sodelovala v delovni komisiji, ki bo obravnavala temo “Združeni delavci v delegatskemu sistemu".
Naloga TOZD in DSSS je, da vzpostavijo takšne odnose, da se bo vedelo, kdo za koga kaj dela.
Udeleženke tridnevnega srečanja žensk pobratenih občin, ki ga je organiziral svet za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu občinske konference SZDL Velenje, so v petek obiskale tudi Gorenje TGO. Predstavnice pobratenih občin Pucarjevo, Vrnjačka banja, Ormoža, Subotica in Split ter Zveze slovenskih žena iz Celovca so po ogledu proizvodnje v naših obratih v razgovoru z delavkami Gorenja ter predstavniki sindikata Gorenje TGO in direktorjem delovne organizacije Petrom Kreplom, skušale izpopolniti in z vseh zornih kotov osvetiti vlogo in položaj delavke v Gorenju. Vprašanj je bilo veliko, časa pa kar premalo, da bi lahko gostje in gostiteljice izmenjale vsa svoja mnenja. Predsednik Konference osnovnih organizacij Zveze sindikata Gorenja TGO Jože Meh, je sicer na kratko predstavil našo delovno organizacijo, direktor pa orisal naša prizadevanja za doseganje boljših rezultatov ter vse, kar nas pri tem ovira, toda gostje so postavljale še številna druga vprašanja.
Kakšen je delež ženske delovne sile med zaposlenimi v Gorenju, kakšna je njihova kvalifikacija in starostna struktura, kako je z uveljavljanjem ženske na družbenopolitičnem in ostalih področjih? Varstvo otrok, delo v treh izmenah in še bi lahko naštevali. Kot so dejale naše gostje, z vprašanji prav gotovo niso hotele izzivati; zanimalo jih je le, kako te in ostale probleme ženske — delavke rešuje takšen kolektiv, kot je Gorenje TGO, kjer je več kot polovica zaposlenih žensk. V naših odgovorih so tako iskale tudi rešitve svojih problemov. Verjetno je bilo marsikomu izmed udeležencev razgovora žal, da je bil čas zani tako na kratko odmerjen. Prav gotovo pa so se naše gostje iz pobratenih občin in zamejstva še veliko bolje seznanile z vlogo in položajem ne le gorenjske, ampak tudi velenjske ženske— delavke v razgovorih s svojimi gostiteljicami, pri katerih so te tri dni srečanja preživele.
Sklicujem 15. redno sejo delavskega sveta delovne organizacije Gorenje TGO, n.sol.o., Velenje za petek, dne 19.6. 1981,
s pričetkom ob 12. uri v prostorih sejne sobe restavracije.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1.	Pregled izvajanja sklepov DS
2.	Obravnava predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v DO, statuta DO in samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD in DSSS v Gorenje TGO, razpis referenduma
3.	Obravnava predloga akta o organiziranosti DSSS
4.	Sprejemanje samoupravnih sporazumov SOZD
5.	Obravnava predloga samoupravnega sporazuma o temeljih piana delovne organizacije
6.	Razno!
Predsednik DS DO: Vaupot Viktor, l.r.
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA DNEVNEGA REDA ZA SEJO DS DO DNE 19. 6. 1981
ORGANIZIRANOST DO IN DSSS
Že dalj časa poteka delo na pripravi akta o organiziranosti delovne skupnosti in sprememb organiziranosti delovne organizacije.
Izdelava akta o organiziranosti narekuje, prvič, dejstvo, da akta dosedaj nimamo, in drugič, prilagoditev organiziranosti dejanskim potrebam, da bomo uspešnejši pri svojem delu. Obširen predlog organiziranosti imajo vodje TOZD.
Predlog nove organiziranosti prinaša spremembe na treh področjih:
1.	Kolegijski poslovodni organ
Opravljanje funkcije poslovodnega organa v delovni organizaciji Gorenje je strokovno, predvsem pa po fizičnem obsegu tako zahtevno, daje individualni poslovodni organ temu težko kos.
Zato se predlaga kolegijski poslovodni organ, ki bi štel skupaj s predsednikom 4 člane.
2.	Programska področja
V organiziranosti delovne skupnosti se osnovna sprememba predlaga na področju tehničnega sektorja in sicer v tem, da se vsako programsko področje zaokroži v eno celoto, seveda tako, da med njimi ostaja še zmeraj trdna povezanost.
Bistveno pri reorganizaciji je to, da dobi vsako programsko področje tudi nalogo in odgovornost za dohodkovno uspešnost programa.
Torej odgovornost sektorja za, recimo, belo tehniko ni samo razvoj novih aparatov, pač pa in predvsem tudi, da proizvodnja teh prinaša dohodek.
Tako bo moral programski vodja skrbeti tudi za cenene materiale, zamenjavo uvoženih materialov, skrbeti za hitro uvajanje naših proizvodov v proizvodnjo kot tudi za dohodkovno uspešno prodajo.
Obstoječa organiziranost tega ne zagotavlja, saj je skrb za izvajanje teh funkcij bila izven DSSS.
3.	Organiziranost TOZD
Za zagotovitev uspešnega funkcioniranja TOZD je nujno, da se TOZD v določenih funkcijah okrepijo. Predvsem gre tu za naloge s področja kontrole kakovosti, tehnološke in operativne priprave proizvodnje v tem smislu, da bo TOZD usposobljena samostojno voditi proizvodni proces. Organiziranost TOZD je seveda od TOZD do TOZD v določeni meri specifična. V osnovi pa mora biti enaka. Organiziranost TOZD sprejema vsaka TOZD sama.
SPREMEMBE SAMO UP RA V N EGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI IZ DO, STA TUTA DO IN SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH PR A VICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH MED TOZD IN DSSS
Predlagane spremembe sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije so v svoji vsebini naslednje:
1.	Kolegijski poslovodni organ
Spremembe in dopolnitve sporazuma in statuta se nanašajo na določbe o poslovodnem organu. Vse določbe o individualnem poslovodnem organu se nadomestijo z določbami o kolegijskem poslovodnem organu. Funkcija poslovodnega organa, njegove pristojnosti in odgovornosti se ne spreminjajo.
2.	Dela skupnega pomena
Katera so dela in naloge skupnega pomena, kijih TOZD poveijajo v opravljanje DSSS, so ene od bistvenih določb sporazuma. Dosedanje določbe se spremenijo tako, da sc: razmeji delo med DSSS in DO Raziskave in razvoj;dosedanji sporazum je bil sprejet pred ustanovitvijo DO razvoj; prehod kontrole kakovosti prehaja v TOZD,
3.	Organiziranost DSSS
V dosedanjem sporazumu imamo zapisano in opredeljeno organiziranost DSSS. Po svoji vsebini te določbe ne sodijo v sporazum. Predlaga se, da se črtajo in nadomestijo z določbami v tem smislu, da organiziranost DSSS sprejema delavski svet DSSS. DS DO pa daje na organiziranost soglasje in je organiziranost sprejeta s tem, ko DS DO poda soglasje; s tem je tudi zagotovljen vpliv TOZD na organiziranost DSSS.
4.	Stranska dejavnost
Predlaga se, da se kot stranska dejavnost DO opredeli — razvojno in raziskovalno delo
Potreba po tej dopolnitvi izhaja iz potrebe po registraciji raziskovalnih enot v okviru DSSS. Če ima DO registrirano raziskovalno enoto, postane s tem izvajalec v raziskovalnih skupnostih. To pa daje možnosti, da se delo delavcev, ki delajo na raziskovalnih nalogah, financira iz raziskovalne skupnosti.
Samoupravni splošni akti SOZD
Že nekaj časa tečejo razprave o sprejemu sprememb in do-
polnitev
—	samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD,
—	statuta SOZD,
—	sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS SOZD,
—	samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS II.
O slednjem sporazumu oziroma o ustanovitvi DSSS II. je bilo veliko pripomb in razmišljanj v TOZD.
Predlaga se naslednja rešitev:
Z ustanavljanjem nove DSSS se počaka dokler, da predlog ne bo vsestransko pretehtan.
S tem se sporazum o medsebojnih odnosih med TOZD in DSSS II. v tej fazi ne sprejema.
Sprejemajo se ostali sporazumi in statut s to dopolnitvijo, da določba sporazuma o združitvi v SOZD, ki govori oDSSS 1!.. ne velja in stopi v veljavo, ko bo oziroma, če bo sprejet sporazum k DSSS II.
Sočasno pa sc predlaga DS DO, da sprejme zadolžitev za DSSS SOZD v tem, da vodi in koordinira vse aktivnosti za dela na področju uvajanja informacijskega sistema.
fa sporazum je zadnji od planskih dokumentov, ki smo jih v DO oz. TOZD dolžni sprejeti. Opredeljuje medsebojne odgovornosti temeljnih organizacij pri izvajanju plana. Sporazum sprejemajo DS TOZD in je sprejet, ko ga sprejmejo vse TOZD. DS DO ga sprejema kot predlog.
Služba za samoupravne zadeve
TEČAJI JADRANJA NA DESKI
Na Plevelovem jezeru pri Pesjem bo naša služba za rekreativno in kulturno dejavnost organizirala v poletnih mesecih tečaje jadranja na deski. Tečajev, ki bodo obsegali teoretični in praktični del, se lahko udeležijo vse delavke in delavci Gorenja, če znajo plavati. Udeležba je namreč na lastno odgovornost. Cena tečaja, zanj se prijavite v službi za rekreativno in kulturno dejavnost, je 150 dinarjev. Vsaka skupina lahko šteje 15 tečajnikov. Tečaji pa so tedenski in bodo v naslednjih terminih: od 29. junija do 3. julija, od 6. do 10. julija, 13. do 17. julija, od 20. do 24. julija, od 27. do 31. julija, od 24. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 4. septembra.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi ljubega moža in očeta ZDENKA GOLOBA, voznika TOZD Avtopark,
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebna zahvala Gorenju TGO — TOZD Avtopark za organizacijo prevoza posmrtnih ostankov in pogrebnega obreda, članom ZŠAM Velenje in Mozirje za številno spremstvo, govornikom za tolažilne besede, godbi TUŠ in pevcem iz Mozirja za zapete žalostinke.
Vsi njegovi
FOTOGRAFI PREBERITE
LJUDSKA KNJIGA”
NATEČAJ DELAVSKE FOTOGRAFIJE
„Naš delavnik”
Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeravno je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, registratorske, često „družinske" narave, jih veliko presega okvir zanimanja primernega človekovega kroga.
Veliko jih je, ki imajo več kot le tako vrednost, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljen, često tudi umetniško obdelan del okolja, v katerem živimo. Veliko takih utripov časa je zabeleženih brez takih hotenj — pa vendar, včasih tudi z leti — lahko veliko pomenijo tudi drugim, ne le avtorju in njegovim.
In čeprav je tudi veliko fotografskih del nastalo slučajno, lahko z družbeno akcijo spodbujamo njihov nastanek ali vsaj družbeno dostopnost.
Predstavo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo pobudo odbora za obveščanje in politično propagando, da uredništvo Delavske enotnosti pod pokroviteljstvom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in v strokovnem sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije razpiše natečaj delavske fotografije pod naslovom "Naš delavnik".
Tako bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širokega kroga delovnih ljudi in usmerili njihovo pozornost k upodabljanju in podoživljanju našega vsakdanjika, k delovnemu človeku, delu.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Delavska enotnost in Foto-kino zveza Slovenije razpisujejo javni natečaj amaterske delavske fotografije pod naslovom "Naš delavnik"
Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črno-belimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti in prizadevanj v vseh okoljih, pri čemer gre posebno pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do 1. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za:
—	razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije oziroma ob 10. kongresu ZSS,
—	stenski koledar,
—	objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah.
Vsi udeleženci natečaja oziroma razstave bodo dobili priznanje, razstava bo rangirana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije bodo nagrajene.
"INFORMACIJE"
RSZSS, Ljubljana
P.S.
Akcijo bomo vodili v uredništvu Informatorja, int. tel. 113 I
Fotografije pošljite na uredništvo Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4; fotografije, ki ne bodo nagrajene ali izbrane za razstavo, stenski koledar in za objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah, bomo po končanem natečaju vrnili avtorjem. Zato vse, ki bodo sodelovali na natečaju, prosimo, da skupaj s fotografijami pošljejo tudi svoj točen naslov!
V
Zbirka romanov iz svetovne književnosti 6 knjig - 800 din
Tudi v letu 1981 bodo naročniki Prešernove družbe v zbirki Ljudska knjiga prejeli šest mojstrsko napisanih, zanimivih, pretresljivih, zabavnih in napetih romanov iz svetovne književnosti.
Janosch: HOLONEK ALI DOBRI BOG IZ GLINE. Pripoved, polna zabavnih dogodivščin, ki se odigravajo v ozadju “Velike nemške zgodovine".
Philip Roth: ZBOGOM COLUBMUS. Prikupna ljubezenska zgodba o študentu Neiiu in najstniški razvajenki iz bogate družine.
Adil Jakubov: ULUGBEGOVI ZAKLADI. Zgodovinski roman iz časov, ko so v deželah okrog pravljičnega Samarkanda divjali luidi boji med potomci slovitega Timurlenka.
Kobo Abe: ŽENSKA S PEŠČIN. Zbiralec žuželk Džumpel Niki izgine in oblasti ga proglasijo za mrtvega. V resnici pa mož živi v majhni obmorski vasi, ki jo nenehno ogroža povsod prodirajoči pesek. — Ta japonski romanje bil preveden v vse svetovne jezike, film, ki je bil posnet po njem, pa je prejel posebno priznanje na festivalu v Cannesu.
Leonard Kibera: GLASOVI V TEMI. Delo kenijskega avtorja sodi med najboljše stvaritve sodobne afriške literature. — Podobo bogatašev in revežev, črncev in belcev, v novi družbi ljudje ne tkejo več prijateljskih vezi, kot v nekdanji vaški skupnosti.
Siegfried Lenz: VZOR. Zberejo se trije pedagogi, ki naj bi sestavili nekakšno čitanko in z njo pokazali mladini naše dobe vzor, po katerem bi se laliko zgledovala. Tedaj izvedo za mlado biologinjo, ki je odšla v Grčijo in se pridružila odporu zoper polkovniški režim . . .
Preko 1500 strani zanimivega branja. Najcenejša tovrstna zbirka na Slovenskem. Format 17 x 11,5 cm, tiskano na brezlesni papir, vezano v platno in opremljeno z večbarvnim ščitnim ovitkom. Dve knjigi sta izšli aprila, dve izideta junija in dve septembra.
-----------------------------------------------
NAROČILNICA .........................................
Naročam zbirko "Ljudska knjiga" 1981 (h knjig). Naročnino 800 din bom poravnal
a)	v celoti, takoj po prejemu prvih knjig
b)	v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih
Ime in priimek: .....................................
Ulica in hišna št.: .................................
Pošta in poštna št.: ................................
Datum:......................Podpis:
Prešernova družba Borsetova 27 61000 Ljubljana
III. KOLESARSKI MARATON „POHORSKI BATALJON"
V počastitev Dneva borca ter v spomin na tragično preminule borce legendarnega Pohorskega bataljona prirejajo družbenopolitične organizacije Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Vitanj, Mislinja, Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj, Ruš in Maribora skupaj z Zvezo telesnokulturnih organizacij Maribora in Kolesarskim društvom Branik, III. Kolesarski maraton. Kolesarska proga maratona, ki bo v NEDELJO, 5. JULIJA 1981, OD 6. DO 19. URE, potekala od Maribora, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Vitanj, Mislinje, preko Slovenj Gradca, Dravograda, Radelj, Ruš, nazaj v Maribor in je dolga 150 kilometrov. Vsi navedeni kraji so prijavna, kontrolna in ciljna mesta maratona. Start je iz vsakega kraja od 6. do 6.30, pred njim pa mora vsak udeleženec žigosati svoj kontrolni karton. Takoj po startu se mora oblikovati kolona, saj vožnja "vštric" ni dovoljena.
Vsak kolesar, ki bo predpisano progo prevozil v največ trinajstih urah, bo prejel značko in kolajno.
Naj napišemo še nekaj temeljnih pravil, ki veljajo za udeležence kolesarskih maratonov in je prav, da jih poznate. Najprej zavarovanje. Vsak, ki je imetnik izpolnjenega predpisanega kontrolnega kartona, je nezgodno zavarovan pri Zavarovalni skupnosti Triglav. V vsakem kraju in na križišču bo v času maratona organizirana tudi rediteljska služba, ki se ji mo-
rajo maratonci podrediti. Seveda pa je najbolj pomembno to, da je kolesar zdrav in kondicijsko toliko pripravljen, da bo vzdržal naporno pot v predvidenih trinajstih urah. Kolo naj bo popolnoma brezhibno in ne pretežko. V lahkem nahrbtniku pa naj ima vsak maratonec tudi primerno opremo za zaščito proti dežju.
Udeleženci maratona in njihovi spremljevalci morajo voziti v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter upoštevati navodila organizatorja in prometne milice. Prireditelj ne prevzame odgovornosti za materialne posledice, ki jih povzroči kolesar soudeležencu ali tretji osebi. Razdalja med kolesarji mora biti pri vožnji po klancu navzdol 10 do 15 metrov.
Delavci Gorenja se za udeležbo na l/l. Kolesarskem maratonu lahko prijavijo v Službi za rekreativno in kulturno dejavnost. Startnina je 100 dinarjev in jo plačate ob dvigu kontrolnega kartončka. Štartali bomo iz Vitanja, Mislinje ali Slovenj Gradca in, če bo zadosti prijavljenih, bo organiziran tudi prevoz z avtobusom in prevoz koles s tovornjakom, z odhodom ob 5.30 izpred Rdeče dvorane. Posebej bo organizirano tudi spremstvo, v Službi za rekreativno in kulturno dejavnost pa boste lahko ob prijavi dobili tudi bone za dodatno malico, ki bo na Vrholah. Torej, dobimo se 5. julija 1981 na lil. Kolesarskem maratonu, do takrat pa pridno vrtite pedale in si nabirajte kilometre, da maraton le ne bo prenaporen.
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne 23. 1. 1974.
TEMA DNEVA
FINALE V BEOGRADU
Danes se bo v Beogradu uradno začel 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, pravzaprav njegov veliki finale, saj se je kongres začel že pred meseci, ko so delavci v temeljnih organizacijah po vsej Jugoslaviji preverjali, kako uresničujejo bistvo samoupravljanja, s čim so zadovoljni, kaj jih moti, koliko resnično obvladujejo ves dohodek. Čeprav je treba reči, da so to sicer vprašanja, ki bi morala prevladovati v naši vsakdanjosti, ne glede na to, ali imamo kongres samoupravljalcev ali ga nimamo.
Drugi kongres samoupravljalcev pred desetimi leti je zadal krepak udarec etatizmu in tehnokratizmu, odprl je perspektivo samoupravne socialistične družbe. Tretjemu kongresu ni treba utirati tako prelomne poti, pač pa bo lahko ponovno udaril po slabi produktivnosti dela, premajhni usmeritvi našega gospodarstva v izvoz, nesamoupravnih odnosih, neodgovornosti in drugih slabostih — ovirah za še uspešnejši razvoj. Hkrati naj bi kongres odprl perspektivo, da je ekonomsko stabilizacijo moč uresničiti le po samoupravni poti.
Vsak ukrep, ki je odmik od samoupravljanja, še zlasti, če omejuje delavca pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, ima lahko le kratkotrajen učinek, ne pomeni razreševanja problemov, ampak samo njihov odlog. Zato od 1800 delegatov, zbranih v centru Sava, pričakujemo, da bodo na osnovi izkušenj, zajetih v številnih sporočilih kongresu, še utrdili samoupravno pot, po kateri se bomo približali cilju — okrepiti družbeni položaj delavca—samoupravljala.
Gregor Pucelj (De/o, 16. 6. 1981)
MAJSKO SREČANJE
Prejšnji mesec je bilo v Zagrebu povratno srečanje mladincem iz tozda Štedilniki in članov Koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Hrvatske v delovni organizaciji ,,Nikola Tesla". Dvainštirideset mladih delavcev Gorenja so gostitelji sprejeli v brigadirskem naselju, kjer so nam pripravili krajši kulturni spored in nam ob tej priložnosti tudi poklonili spominsko knjigo ter izrazili željo, da se naša srečanja nadaljujejo še v prihodnje in tako postanejo tradicionalna.
V okviru tega srečanja smo obiskali vilo Zagorje, kjer smo si z velikim zanimanjem ogledali razstavo o Titovem življenju in o njegovem revolucionarnem delovanju v Zagrebu. Ob povratku pa smo se ustavili še v Kumrovcu, v rojstni hiši našega dragega maršala Tita. V Velenje smo se vrnili prepričani, da je naše srečanje z mladimi iz delovne organizacije ,,Nikola Tesla" uspelo, saj smo stkali trdne vezi z mladinci v naši bratski republiki, Prizadevali si bomo, da se bo ta vez še okrepila in prav gotovo bo k temu prispevalo tudi naše prihodnje srečanje, ki bo drugo leto v Velenju in na katerem bomo mi gostitelji.
Mira Čas
KIKINDA ’81
OSMO SREČANJE MLADIH DELAVCEV SOZD GORENJE
Koncem tega tedna (19., 20. in 21. junija) bo v Kikindi srečanje mladih delavcev SOZD Gorenje, ki predstavlja manifestacijo mladosti, bratstva in enotnosti ter trden dokaz povezanosti delavcev Gorenja. Mladi bodo v Kikindi obujali tradicijo NOB, o tvorili bodo razstavo umetniških del mladih delavcev SOZD Gorenje, organizirali bodo sejo predsedstva Koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Gorenje in programsko konferenco, podelili bodo priznanja najboljšim mladini delavcem samoupravljanem, tekmovali bodo v športu, obiskali bodo naselja mladinskih delovnih brigad . . .
Srečanje mladih delavcev SOZD Gorenje bo letos že osmič zapored in predstavlja tradicionalno obliko sodelovanja mladih.