v Izhala vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4*-poluletna . . „ 2'— četrtletna . . „ 1*— Posamezna St. „ 0*10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 28. V Ljubljani, dne 7. junija 1912. Leto VIL Zakaj socializem narašča? Človek bi se smejal, ako bi ne bila stvar tako resna, ko sliši državnike, profesorje, politike in učenjake, kako si glave ubijajo in modrujejo. odkod to, da se socialna demokracija tako hitro širi in pridobiva vedno novih mas. Kako silno se motijo ti ljudje, ki hočejo svttu dopovedati, da ima socialna demokracija svoj izvor v bajtah proletariata in zaduhlih kamrah mestnega delavca. Tudi te ženo delavske mase v naročje socialnih demokratov, brez dvoma, a še veliko več so krive tega palače milijonarjev, milijarderjev, skratka socializem se koti ponajveč tam, kjer se zbirajo ogromni kupi bogastva, tam je izginila potreba in dolžnost dela in oholi mogotci kar plavajo v razkošju in se vsled dolgega časa in prenasičenosti udajajo ra:l osnemu razuzdanemu življenju. Ali ni poten, čudno, če se delavec, ki se potika po zasmrajenih, plesnjivih in umazanih ulicah, ki ne ve zjutraj, kje bo opoldne kosil, in ne ve opoldne, kje bi zvečer prenočil, ali ni čudno, če se začne v duši tega ljudstva zbirati nezadovoljnost, 'ki vedrio bolj narašča in Izbruhne v' sovraštvo do družbe in v obup nad vsem svetom. O, veliko krivde zaradi delavske bede leži na ramah te gospode, ki se koplje v biserih in ne vidi solz v očeh siromaka. Kdo ni čital, kako imenitno so se vozili milijonarji na potopljeni ladji »Titanic«? Imeli so cela stanovanja na razpolago, prekrasne salone, kopališča, godbo, vrtove, cele hodnike za sprehod, odspodaj so se pa stiskali kakor sardele v sodih ubogi potniki III. razreda, ki niso imeli s sabo druzega kakor sveženj obleke in golo življenje. Pri nas v Avstriji in v Nemčiji so štrajki na dnevnem redu, ker imajo delavci premajhno plačo, in premalo oddiha, na drugi strani pa mečejo bogataši kar stotisoče proč samo v svojo zabavo. Parlamenti pa se resno posvetujejo, kako bi se dali štrajki s postavami omejiti! Zapravljivost, potratnost in bogastvo mora uničiti vsak red na svetu in mora človeško družbo popolnoma zastrupiti. V stari rimski republiki so se šteli tisti, ki so imeli nekaj več zemlje, za bogate. Prvi uradnik, konzul v rimski republiki je imel 10.000 tolarjev plače na leto. Potem pa, ko se je izpre-menila republika v cesarstvo in se je v Rimu nakopičilo neizmerno bogastvo, jo zapravil en sam Rimljan v eni noči 1 milijon tolarjev. Stanovanja so kar svetila od zlata in marmorja, v prvih časih republike so bile neveste, ki so imele po tisoč tolarjev dote, bele vrane, za časa cesarjev, pa Rimljan neveste, ki ni v zakon milijonov prinesla, niti pogledal ni. Okraski, ki so jih nosile Rimljanke, so bili včasih vredni več kot cela premoženja, imeli so vrednost več milionov. Rimski modrijan Seneka je vpričo teh razmer rekel: z lišpom naših teles smo začeli, z dragocenimi stanovanji smo nadaljevali in nehali smo s požrešnostjo in pijanostjo in spolno razbrzdanostjo. Sv. Hieronim je dejal o tedanjem življenju Rimljanov: Živimo tako kakor, ne. bi .jutri umrli.in .delamo tako, kakor bi večno živeli. Ta rimska družba, ki je obstajala iz majhnega dela bogatašev, katerih razkošnost in razbrzdanost je morala zdrževati beda milionov sužnjev in malih ljudi, je morala propasti. Črez to skvarjeno, do mozga gnilo gospodo so se vrg- li Huni, Vandali in Goti in jo čisto izstrebili. To je samo en vzgled iz zgodovine. Našteli bi jih lahko še več. Črez mohamedanske rodove v Španiji, v severni Afriki, v'Avstriji, ki so obogateli in se udali razkošju in razbrzdanosti, so padli divji Mongoli Dzingiskana in Timurlenka. Da ne govorimo o Rabiloncih, Asircih, Per-zih, Kartažanih. Ali se nima današnja družba iz teh dogodkov ničesar učiti? Ali ni naraščanje soc. demokracije nekak opomin za to moderno, oholo in prenasičeno družbo? Ali ni soc. demokracija morda tisti vihar, ki bo uničil sebe in spivmenil sedanjo nadkulturo v prah in razvalina? Kdo ve! Druge pomoči proti temu ni, kakor nazaj k preprostemu krščanskemu življenju, boj temu oholemu bogastvu in roko v pomoč delavcu in revežu! Draga brezverska šola. Kako draga je gonja proti katoliškim napravam, priobčuje škof Touchet. Piše samo, koliko stane šola državo, od kar so odpravili samostane in šolske brate. Leta 1881. so pričeli bo] proti stari šoli. Do takrat so stale državo šoie 92 milijonov frankov; leta 1900 pa že 365 milijonov. Poleg tega je bilo treba zidati nova poslopja za državne šole in ta so znašala od leta 1881—1900 nič manj kakor 1400 milijonov. Torej vsi izdatki za šolstvo od leta 1881—1900 stanejo Francosko 7 miljard. Teh groznih številk ne morejo vtajiti, saj so uradne, sestavljene le od liberalcev in socialnih demokratov, celo »Lanterne«, najbolj radikalen list se ne upa temu ugovarjati. Ko bi teh 7 miljard naložili le po 3 odstotke, bi znašale obresti letno 210 milijonov frankov. S to vsoto bi vpeljali splošno zavarovanje za starost in nezgode pri delavcih in kmetih. — Da so ljudstvo za protiverske posta: ve pridobili, so jih hujskali proti verskim napravam in pravili koliko premoženja je nakopičenega pri raznih samostanih, ki prav mrtvo leži in ljudstvo nima nič od njega. Ako ga pa država pobere in za delavstvo obrne, bode zavarovanje za starost zagotovljeno. Kajti vse premoženje znaša nad 1 milijardo, nad 1000 milijonov frankov. Samostane so odpravili že zdavnaj in od milijarde do danes delavstvo ni dobilo še vinarja, pač pa so mu naprtili stroške. Samostani so prej sami vzdrževali šole, sedaj jih mora država iz splošnih davkov. Statistika pa pove, da napredek na teh šolah zaostaja za onem v samostanskih in število analfabetov se množi. Pač drago plačajo veselje, da ne vidijo po pariških ulicah šolskega brata v nerodnih škornjih in širokem klobuku. Tako se je dal del ovac zapeljati od modernih fraz. Spozna sicer, da se mu ni nič dalo, pač pa veliko vzelo, a nima tiste moči, da bi tudi očitno rekel pri volitvah, da se ne da več preslepariti. Kakor mu višji organi Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Dalje.) »Kaj hočeš še pripomniti«, vpraša kralj, ko Pasqual umolkne. »Kaj premišljuješ? Ali prosiš milosti za svoje ljudi?« »Ne, visoki gospod. Moja žena in moj sin bi vsako milost odklonila. Premišljam le, da bi se bil morilec Antonija že dobil, če bi ne bil Don Salusto s svojo sestro Dono Leonoro in njeno služkinjo Pasquitto že zapustil kraljestva!« »To je zelo verjetno«, pravi kralj, ki se škodoželjno smehlja. »Paskvita ve, kdo je bil .tisti, ki ga je vsak večer izpustila k svoji lepi gospodinji, in Dona I.eonora tudi ve, kdo da je bil tisti njen če-stilec.« »Smem li vprašati visoki gospod, kdo vas je o tej tajni ljubezni obvestil?« Veliki sodnik trdno gleda kralja. »Edino stari vratarici Don Salusta je znan dogodek. To sem tajno zaslišal in jo zaprl v sicer dostojno ječo.« Don Pedrovo obličje se je bliskovito pomračilo. »Drzen si v resnici, Juan Pasqual. Znaj pa, da me je nekaj trenutkov prej, preden je odpo- toval, Don Salusto obvestil, zakaj da zapušča Sevillo. Zagotovil mi je, da niti na prošnje in na grožnje njegova sestra in služkinja nista hoteli ljubimčevega imena izdati. Sam ni hotel vohuniti in zato je hitro zapustil Sevillo in kraljestvo. Če bi znal, kam da se je podal, bi te bil takoj obvestil, kje da se nahajata Dona Leono-ra in Paskvita. To je vse, kar ti morem povedati in kar vem. Glej, kaj moreš porabiti.« »Nič ne morem porabiti, visoki gospod! A Vi, visoki gospod, ste že zgodaj zjutraj znali za umor, še preje, kakor bližnji sosedje in vedeli ste že, da je bil umorjen stražnik, ko je svojo službo izvrševal. Ali mi poveste, kdo Vas je tako zgodaj obvestil?« »Ne! Nočem! Ne povem!« Kralj obledi jeze. »Pasqual ti si več kakor predrzen, da nesramen si! Če boš imel morilca in če se ti bo zdelo po-trebno, da pričam, sledim tvojemu povabilu, ker sem dolžan in ker imaš pravico. Odgovoril ti bom kar me boš vprašal, nikdar se pa kastiljski kralj ne podvrže tajnemu, zasebnemu zaslišanju . . .! Zadnja moja beseda, veliki sodnik ali pravzaprav veliki gofljač! Podaljšam tvoj rok za dve uri! Dve uri potem, ko zopet izide solnce, pade tvoja glava, če.ne primeš in če ne dokažeš krivde Mendezovemu morilcu!« Don Pedro zapusti z glasnimi koraki dvorano in zaloputne vrata za seboj. Pasqual gleda žalostno nekaj trenutkov na vrata, nato pa zapusti Dvor. VI. V pravosodni palači se ni nič javilo o morilcu. »Saj rad umrjem, samo če bi se oprostil strašnega suma, ki mi nekaj ur tako srce teži«, zdihuje Pasqual v svoji priprosto opravljeni sobi. • Čez nekaj časa piše poslovilno pismo svoji ženi in sinu, ki ga opominja, da naj ostane neomajno zvest svojemu kralju. Nato pa zopet hiti na kraj hudodelstva, ki naj bi ga on s svojo glavo plačal. Nič več ne upa, da še zasledi morilca, posluša le neko tajno moč. Saj spati bi itak ne mogel. Vzame svetilko in odkoraka. V Sevilli je temno. Na nebu ni nobene zvezde. Iliše so tudi temne. Le tu in tam smukne kak ponočevalec po ulici. Tu in tam sreča nočne straže, ki se ustavijo in pozdravijo velikega sodnika. Znajo, kaj da čaka njih glavarja. Pasqual jim ničesar ne ukaže. ukažejo, tako mora delati, da ne kruši soglasja. Tobačna režija leta 1910. Iz statistike generalnega ravnateljstva c. kr. tobačne režije za leto 1910 je razvidno, da je bilo koncem označenega leta zaposlenih v SO tovarnah, 8 nakupovalnicah in 18 prodajalnih skladiščih'sledeče število ljudi: 704 uradniki, 52 zdravnikov, 34 pisarniških pomočnikov obojega spola, 276 mojstrov (Werkmeister), 58 poslovodij in 101 uradnih slug in portirjev, skupaj 1225 oseb, katerim se je izplačalo na dohodkih 3,498.763 K. Poleg teh je bilo v vseh uradih okrožja tobačne režije zaposlenih 5732 moških in 34.607 ženskih delavcev, skupaj torej 40.339 delavskih oseb. Od teh je bilo zaposlenih v tobačnih tovarnah 5065 delavcev in 34 delavk, v nakupovalnih uradih 505 delavcev in 1113 delavk. Stalnih delavcev in delavk je bilo 1. 1910: 4851 moških in 32.955 ženskih oseb, nestalnih pa 881 možkih in 1652 ženskih. Nasproti prejšnjemu letu se je znižalo število delavstva za ■463 oseb. Pr istalnih možkih se kaže prirastek 163 ljudi, pri stalnih ženskih pa izpadek 254 oseb. Število nestalnih se je znižalo za 231 možkih in 141 ženskih. Skupna vsota izplačanih mezd je znašala 28,426.473 K. Nove smodke in svalčice. Na trg pride nekaj novih vrst smodk in svalčic. Nove svalčice so napravljene iz domačega tobaka. Nadomeščale bodo egiptovske svalčice. Cene so nastavljene po 6 in 9 vinarjev za komad. Izdelovale se bo z in brez ustnika. Blago je boljše kakor sedanjih egiptovskih 6 v svalčic. Prve izkušnje smodk »Palmas« in »Palun-das« so že izdelali. »Palmas« so daljše, ozke, po nemškem vzorcu izdelane smodke, ki nosijo etiketni papirni ovoj. Cena jim bo 14 do 16 vin. Manjše »Palundas« smodke bodo stale približno 12 vinarjev. Zgodovina izdelovanja smodk. Dne 1. aprila pred 77 leti se je poslala prva avstrijska smodka med svet in so jo kot tako uvrstili v prodajalni tarif tobaka. Posamezne smodke so pa že preje poznali. Že leta 1818 so namreč prodajali prve smodke pod naslovom »Cigarri« po 1 krajcar, leta 1822 se ji je pa pridružila bolj nobel tovarišica, takozvana velika smodka, ki je stala 2 krajcarja. A šele tarif iz 1. aprila 1835 pozna smodko kot skupino treh smodk in sicer posebno fine, fine in navadne smodke, ki so stale 2, 1 in pol in 1 krajcar. Tarif leta 1848. pa izkazuje že 13 vrst smodk. V sedemdesetih letih so pričeli izdelavati avstrijske havanske smodke, ki se jih še marsikateri stari kadilec z veseljem in s slastjo spominja, v osemdesetih in devetdesetih letih smo dobili avstrijske specialitetne smodke, zadnja leta pa luksus smodke, Cigarillos in Virgunosa, tako da obsega naš tarif zdaj 39 kmodkinih vrst in sicer 19 Specialitet in 20 vrst splošne prodaje od 4 vinarje do 90 vinarjev. Ravno tako zanimivo, kakor je razvoj vrst smodk, je tudi, koliko se je leto za letom pokadilo in za smodke izkupilo. Prodalo se je leta 1818 92 milijonov smodk za 3,200.000 K, leta 1848 že 106 milijonov smodk za 5,200.000 kron, leta 1910 pa 1235 milijonov smodk za 87 milijonov kron. Prazno in tiho je tudi tam, kjer se je pred tremi dnevi izvršil umor. Pasqual še vidi nekatere krvne sledi. »Ko bi le ta kri mogla govoriti«, mrmra Pasqual. »A ker tega ne more, moja za njegovo kri!« Vsak prostorček še natančno preišče, da ne najde nobene sledi. Luč v svetilki' ugasne. Iz stolpa se čujejo udarci ure, ki bije polnoči. »Te ure, ki so mi še usojene, hočem premoliti!« Pasqual hoče oditi, ko pade nekoliko Svetlobe na trg. Na malem oknu hiše, ki stoji nasproti Don Salustove palače, stoji star mož, ki mu z roko miga, da naj molči in da naj bližje stopi. Nato vrže skozi okno ključ in izgine od okna. Pasqual navdan z novim upanjem, pobere ključ in odpre hišne duri. Brez strahu koraka po stopnjicah, dokler ne pride do odprte, male, razsvitljene sobe. V njej sedi starček, ki vstane opiraje se na palico. »Le sedite«, reče prijazno Pasqual, »Vi ste me poklicali?« »Vi ste Don Juan Pasqual, veliki sodnik Ka-stilje«, odgovori starček s tresočim glasom. Pred več kot desetimi leti sem v gorah padel s konja. Vi, takrat še navaden kmet, ste me v Te številke nam pa tudi kažejo, kako je padla nakupna vrednost denarja. Leta 1848. so se kadile večinoma smodke po 3 in pol vinarja, leta 1848. pa že po 5 vinarjev in leta 1910 že smodke povprečno po 7 vin. Stavke in izključenja od dela v Avstriji 1. 1910. Delavski statistični urad trgovskega ministrstva podaje sliko stavk in izključenj od dela v letu 1910. V tem letu so se stavke pomnožile in sicer jih je bilo 657 nasproti 580 v letu 1909, s 55.474 (61.978) stavkujočimi v 2888 (1741) podjetji z 108.464 (108.641) zaposlenimi delavci. Med temi je bilo*761 (646) velikih podjetij. Ako se stavke razdeli po kronovinah, vidimo, da je prišlo na Češko 38:2 odstotka (35:9 odstoka), na Dol. Avstrijo 24:4 odstotka (22:6 odstotka) vseh stavk. Dalje je Galicija z 8:5 odstotka (6:7 od-sotka) in Moravsko z 7:8 odstoka (7:8 odstotka) udeleženi. V drugih kronovinah so bili še nižji odstotki stavk. V podjetjih, kjer so nastale stavke, je stavkalo 51:1 odstotka zaposlenih delavcev. Delavcev, ki so se udeležili stavk, je bilo 46.950 možkih in 8524 ženskih, 50.621 jih je šlo zopet na delo, 3010 jih je zapustilo prostovoljno podjetja in 1843 je bilo iz dela odslovljenih, namesto katerih je bilo na novo sprejetih 2177 oseb. 8648 zaposlenih ljudi je bilo vsled stavk prisiljenih k brezdelju. Izmed 657 stavk leta 1910 je prišlo na stavbeno obrt 110, na tekstilno industrijo 6, na lesno in kavčuk industrijo 75, na kovinsko izdelovanje 69, na kame-narstvo, lončarstvo, steklarne in zemljena dela 68, na krojaško in lišpno industrijo 58, na izdelovanje strojev, aparatov in orodja 52 stavk. Ostale stavke so porazdeljene na razne druge vrste dela. Najdalja stavka je trajala 480 dni. V počez so trajale stavke 201 dneva. Vzrok stavkam so bile v največ slučajih plačilne razmere, nezadovoljnost z zaslužkom. Iz tega vzroka je bilo 416, torej 63:3 odstotka slučajev. Splošno so se stavile zahteve glede na plače 508krat v 2445 podjetjih in 45.928 stavkujočih delavcih. Zahteve glede delavnega časa so se stavile v 226 slučajih od 21.268 stavkujočih delavcev. Zahteve v organizacijah so se pojavile v 260 slučajih od skupno 27.144 stavkujočih. Od drugovrstnih zahtev je največ onih, ki tičejo delavnega, oziroma službenega reda. 114 stavk se je končalo s popolnim, 339 z delnim uspehom in v 204 brezuspešno za stavku j oče. Po stavkah doseženo zvišanje plača znaša med 2 in 50 odstotki, skrajšanje delavnega časa nad 10 minutami in štirimi urami. Približno so izgubili delavci vsled stavke tri milijone kron; število vsled stavk zamujenih delavnih dni znaša nad en milijon. Izključenje (Aussperung) i7 dela se je dogodilo 19krat (29), v 246 (741) podjetjih, z 20.350 (22.135) zaposlenimi in 19.292 (18.165) izključenimi delavci. Izključenih delavcev je šlo zopet na delo 19.010 (17.222), 161 (755) je ostalo odslovljenih in 121 (168) se jih je ni prijavilo več za delo. Mesto odslovljenih je bilo na novo sprejetih 102 (127). Največ izključb se je dogodilo na Češkem, kjer so v 27 grafičnih obrtih nemški delodajalci od 871 zaposlenih 525 delavcev vsled stavke 37 istovrstnih podjetij čeških podjetnikov 178 dni izključili iz dela. Znameniti pojav delavskega boja so izključenja. Kartelirani in tudi drugače organizirani podjetniki si v slučaju stavke pomagajo z iz- svojem naročju nesli v svojo hišo in brez plačila skrbeli zame. Od tistega časa Vas poznam.« »Spominjam se. Vi ste sluga Don Figueresa, lastnika te hiše?« »Da, gospod.« »Prosim, česa želite?« »Oprostite, gospod. Ali je res, da morate jutri umreti, če ne dobite Mendezovga morilca?« »Res je in kralj prav stori, da da strog zgled. Moj naslednik bo za varnost glavnega mesta bolj skrbel, kakor jaz. Toda govorite!« »O, oprostite, dobri gospod! Prejšnja leta sem bil srčen, da drzen in se nisem bal za svoje življenje. Zdaj pa, ko moram kmalu umreti, se pa za svoje življenje bojim. Vem, da sem strahopetec, a ne morem drugače.« »Povejte mi, kdo grozi Vašemu življenju. Zadnje ure svoje moči izrabim za Vašo trajno obrambo. Govorite brez strahu!« »Ali me morete čuvati pred maščevanjem visokega Mendezovega morilca, pred njegovimi sorodniki in prijatelji, da pred kraljem, če Vam pokažem morilčevo sled?« Pasqualovo srce je v novem upu in pričakovanju močnejše tolklo. Hipno je bil vesel, a zadušil je plamen upa in mirno, resno odgovoril: »Prisegam pri kraljevem življenju, da sc ključenjem delavcev iz dela v podjetjih, ki nimajo sicer nobenega stika z onimi, v katerih izbruhne stavka. Pri sorodnih podjetjih se to dogaja često še preje. S tem postopanjem vplivajo žalibog uspešno na delavstvo. Kakor je iz slučaja grafične obrti na Češkem razvidno, se v tem slučaju neha tudi narodnostna razlika. Nemec in Slovan se podpirata vzajemno proti nemškemu in slovanskemu delavstvu. Tu gre za materialne ideale, zato vidimo v takih slučajih kapitaliste v skupnih objemih in nastopih. Delavstvo pa se mora iz tega učiti, da ni vseeno ali se briga za svojo socialno bodočnost ali ne. Proizvajanje premoga v letib 1910 in 1911 v Avstriji. Z ozirom na vedno podraževanje prepotrebnega premoga ne le za industrijo in obrt, temveč tudi za prebivalstvo po mestih in osobito za delavstvo, podajemo nekoliko številk, iz katerih je razvidno napredovanje proizvaje premoga. V leta 1910 se je nakopalo premoga 137 milijonov 739.851 meterskih stotov. Briketov so naredili 1,480.723 met. stot., koksa pa 19,991.055 metrskih stotov. Od te vsote pripada na ostrav-sko-koravinsko okrožje 76,650.338 meterskih stotov premoga, 235.166 meterskih stotov briketov in 19,132.859 meterskih stotov koksa. V letu 191- je pa znašal proizvod premoga 148,613.140 meterskih stotov, briketov 1,388.380 met. stotov, koksa 20,769.783 meterskih stotov. Iz tega je razvidno, da se je v letu 1911 nroizvedlo premoga za 10,873.289 meterskih stotov več kakor leta 1910. Pri tem je pa pomisliti, da so ravno v tem letu v nekaterih premogovnikih znižali delo na 4 in 5 delavnih dni v tednu, iz česar se razvidi, da se proizvajalni stroški niso dvignili. Rjavega premoga se je pridelalo v letu 1910 251,328.547 meterskih stotov, briketov 1,861.463 meterskih stotov, v letu 1911 pa 252 milijonov 554.294 meterskih stotov, briketov pa 2,807.593 meterskih stotov. Od te množine pripada na Mostec—Toplice—Komotau 170 milijonov 563.584 meterskih stotov. V Trbovljah in Zagorju so nakopali v letu 1910 9,879.137 in v letu 1911 10,767.500 meterskih stotov premoga. V ljubensko-fonsdorfskem revirju 9,929.289 meterskih stotov. V Istriji in Dalmaciji 2,324.157 meterskih stotov. Tudi rujavega premoga se je pridelalo za 1,225.747 meterskih stotov več kot v letu 1910. Od cele večje proizvajalne svote pripada na Trbovlje in Zagorje 888.363 meterskih stotov ,na vse druge rudnike pa 337.384 meterskih stotov. Iz teh Statističnih podatkov ministrstva javnih del je razviditi, da se je v premogovnikih trboveljsko-zagorskega okrožja dosegel največji proizvajalni uspeh napram leta 1910. Sko-ro tri četrtine vsega večpridelka rjavega premoga pride na to okrožje. njenim in pisateljica Paul Maria LUalla [JCSllIld Lacroma, pl. Maria Schmitz-hausen, se je izrazila v nekem pismu na lekarnarja Feller tako-le: „Ne morem si kaj, da Vam ne bi povedala, kako neskončno dobro mi je delo, ko sem uporabljala po baronici Freytagh dobljeni fluid z. v. z. „Elsa-fluid“ zoper nevralgične bolečine. Sprejmite od velike trume gorke zalivale dolžnega človeštva najtoplejšo zahvalo." Na tisoče enakih priznanj iz različnih krogov govori jasno o blagodejnem vplivanju tega domačega zdravila, ki se je more dobiti 12 malih steklenic, 6 dvojnatih, ali 2 specialnih franko za 5 K pri lekarnarju E. V. Feller v Stublci, Elzatrg, 2(54 (Hrvatsko). ne bo skrivil niti eden Vaših redkih las, če izpolnite svojo dolžnost kot podanik! Naš pravi-coljubni kralj Don Pedro je dovolj plemenit in mogočen, da Vas nasproti vsakomur čuva in na morilčevo odkritje razpisana nagrada je Vam gotova, če doženete morilca.« »Ne potrebujem in nočem nagrade. Zaupam pa Vašim besedam.« »To smete . . . Poznate li morilca?« »Da, gospod. To je tisti plemič, ki ga je Pas-quita vsako noč dva tedna skrivaj izpustila v Don Salustovo hišo.« »Kako se zove tisti plemič?« »Tega ne vem, gospod.« Napetost na Pasqualovem obličju se je umaknila razočaranju. A en pogled ga prepriča, da se starček, ne šali ž njim. »Dobri starček,« pravi Pasqual z žalostnim smehom, Vi ste mi hoteli dobro in zahvalim se Vam zato. Če ste končali, dovolite, da Vas zapustim.« »Ne, ostanite še in poslušajte, kar Vam povem. Saj dozdaj sem mogel odgovarjati le, kar ste me vprašali!« »Dobro, hočem poslušati«, pravi Pasqual in se vsede na stol. (Dalje prih.) Dober teh! Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara kroglice z znamko „Elsa-kroglice'. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 2(54 (Hrvatsko). Določila proti zlorabi žepnega strelnega orožja. Z ozirom na razne apaške revolverske izgrede in nevarnosti, je izdalo notranje ministrstvo stroge določbe za prodajo »in nošnjo žepnega strelnega orožja (revolverjev in pištol). Revolverji in pištole, ki imajo dolžino pod 18 centimetrov se imajo smatrati v smislu § 2 orožnega patenta za prepovedane. Postavna smisel za prepovedano orožje velja, da se mora dobiti za izdelovanje, prodajo, lastnino in nošnjo takega orožja posebno dovoljenje pristojne politične gosposke. Ministrstvo določa, da bodo smeli prodajalci orožja prodajati pod 18 cm dolge žepne revolverje le, ako prinese dotični kupec gosposkino dovoljenje, da sme kupiti in nositi te vrste strelno orožje. Pijavke. V času, ko še ni bila zdravniška učenost tako na visoki kulturi, so razni zdravniki bola-nim osebam nastavljali pijavke, da so jim spile nekoliko krvi. Tudi v ljubljanski predilnici imamo ljudi, ki jih z gotovostjo smemo imenovati sesalce človeške krvi in mesa. Te so v osebah Doring in Debevc, in kar nista mogla spiti ljudske krvi sama, poklicala sta na pomoč nekega Fakina iz mestne elektrarne. Te tri osebe so spravile delavstvo v omenjeni tovarni v naj obupne j ši položaj. Zaslužka nič, ali pa tako malo, da se delavstvo opravičeno povprašuje, kam nas privedejo, ako bodo ti ljudje gospodarili. Koliko je že delavk v tovarni nad -40 let in sedaj na starost naj pa jemljejo tiste mesenga-ste medalje, ki nam jih dajejo. Ni pa še to zadosti, pretijo nam celo z odpustom. Nobeden delavec ali delavka ne sme storiti najmanjšega pregreška, takoj se mu odpove delo, ali se ga še celo brez odpovedi odpusti. Zakaj imamo pa delavski red v tovarni, ki določa, naj se poprej vsacega, ako stori kakšni pregrešek, posvari, drugič se ga kaznuje z denarno globo, in v tretje, ako vsi ti opomini nič ne izdajo, potem se sme šele odpustiti. Koliko imamo že tacih krivičnih slučajev, posebno, odkar se pusti Debevc titulirati z ravnateljem. Naše nade in upi v g. Doringa so splavali po vodi. Vsaj nekaj časa je delavstvo opravičeno upalo na boljše čase, in to toliko časa, dokler nista postala intimna prijatelja z Debevcem. Še ob času štrajka smo se zanesli na njegove (ravnateljeve) obljube, in sedaj vidimo, da tudi njegov podpis nas vara, ravno radi štrajka se je že delavstvu očitalo, da bo vsak odpuščen, ki je bil takrat kaj udeležen. To je nam že pokazal neki delavec, ki pravi, da je paznik (seveda se mu več ne zaupa kot sedem delavk, da nanje pazi), splošno znani z imenom Reveš. Pa o tem še prihodnjič več. To naj si pa Reveš zapomni, da časi, ko je delavstvu kazal, kako se jedo žemlje, so minuli, odkar je Lingarjeva ulica postala bolj široka. Delavstvo ima pravico, da se vedno in povsod in proti vsakemu v tovarni sklicuje na pogodbo, sklenjeno ob času štrajka z dne 14. marca 1911, kjer blesti lastnoročni podpis g. Doringa, ravnatelja ljubljanske predilnice in do danes drugega ravnatelja ne poznamo, ako tudi bi bil rad. Iz kapitalistične družbe. V Ncw Yorku je napravila multimilijonar-ka Mrs. Artur Hulland v proslavo rojstnega dne svojega psička velikansko pasjo pojedino. Povabila je več prijateljic in njunih psov, ki so sedeli na bogato obloženi mizi, okoli mize pa PasJe Prijateljice. Bog vedi, ali je prišlo tem apitalistiCnim lahkoživkam na misel, da ob tem času, ko so one gostile z dragimi jedili svoje psičke, na tisoče revnih otrok in odrašče-nih ni imelo skorje kruha, da si vtolaži lakoto. Vsak pes je imel pri mizi tudi posebnega stre-žaja. Z lastnimi močmi. Sava. Strokovno društvo delavcev na Savi priredi veliko veselico s tombolo in srečolovom v nedeljo, dne 9. t. m. na konsumnem dvorišču. Pri veselici sodeluje orkester Katoliškega del. društva. Pričetek ob 3. uri popoldne. Čisti dobiček je namenjen podpornemu skladu. Člani, skrbite za dobitke, da bode vsak vesel. Tombola ho imela nekaj prav zanimivih dobitkov. Vabimo slavno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te dobrodelne veselice. — Odbor. Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveize v Ljubljani razglaša v smislu §§ 22., 23., 24. in »>■ društvenih pravil, da bo letošnji II. redni Rlavni občni zbor v nedeljo, dne 23. junija 1912 ob pol 10. uri dopoldne v Ljudskem domu v Ljubljani. Dnevni red: a) Poročilo načelstva, h) čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, c) Poročilo blagajnika, d) Poročilo nadzorstva, e; Volitev načelstva in namestnikov, f) Eventualni predlogi, g) Slučajnosti. — § 23. društvenih pravil. Občni zbor je sklepčen, če ze zastopana vsaj polovica članov. Če ni, se sme po preteku pol ure pričeti nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu. — Načelnik: Dr. Ivan Zajec, 1. r. Okno v svet. »Zarja« ugaša. Soc. demokratje so imeli o Binkoštili v Ljubljani svoj osmi strankin zbor, oziroma svoj parlament. Ker jih še ni toliko, da bi imeli svoje poslance na Dunaju, so se pa prišli v Ljubljano pokazat, kaj mislijo in znajo. Mislili smo, da bomo zvedeli od njih kaj novega, vsaj približno, koliko jih je organiziranih, koliko denarja imajo v blagajni in druge take stvari. Govorili so o vseh mogočih rečeh, na primer o razrednem boju, o molohu vojaštvu, sploh st' ari, ki so že vsakemu soc. demokratičnemu abecedarju znane. In kaj je bil sad tega zborovanja? Takoj po praznikih so dobili sodrugi poziv oziroma prošnjo, naj hitro pošljejo deset krop »Zarji«, ki je zadolžena, drugače bo osmega tega meseca obledela in izginila iz slovenskega neba. No zato jim pač ni bilo treba skupaj hoditi. Soc. demokratje znajo pač zabavljati po papirju, obenem pa ne morejo papirja plačati. Tisza razbil obstrukcijo. Z Ogrskega so ta teden došla zelo presenetljiva poročila. Predsednik ogrske zbornice grof Tisza je pokazal opoziciji svojo železno pest. V torek je pričel Tisza z opozicijo boj. V dopoldanski seji je med strašnim hrupom dal na glasovanje, da ima lahko zbornica na dan dve seji. Predlog je bil sprejet. V strašnem viharju je pustil nato Tisza glasovati o brambni predlogi in izjavil, da je večina brambno predlogo odobrila v II. in III. branju. Nato je zaključil dopoldansko sejo. Popoldne v torek je ogrska zbornica imela zopet sejo. Na trgu pred ogrskim državnim zborom je stalo 200 orožnikov, oddelek pionirjev, huzarji in policija. Na galerije Tisza ni pustil veliko poslušalcev. Ko je ob četrt na 5. uro popoldne prišel Tisza v zbornico, ga je sprejela opozicija s strašnim ropotom. Opozicijonalni poslanci so razbijali po pultih. Drugi so zopet trobentali. Tisza je poslušal opozicionalno godbo in zapisaval poslance, ki so razgrajali, nato je pa pozval v zbornico 123 policistov, ki so nastopili dvakrat in s silo odvedli 34 opozicionalnih poslancev iz zbornice. Opozicionalni poslanci, katerih policisti niso vrgli iz zbornice, so sami zapustili dvorano. Nato so vladni poslanci sprejeli v drugem branju lionvedsko predlogo. Ker so se bali v Budimpešti kravalov, so zbrali v glavnem mestu Ogrske 400 orožnikov na konjih, posadka je pripravljena za vsak slučaj. Tudi zbornica je s policijo zastražena. Pri seji v sredo je opozicija sprejela Tiszo s še hujšim viharjem; Tisza je pa zopet pozval v zbornico policijo, ki je s silo iztirala iz zbornice 39 j^oslancev. Samo enkrat se poskusi proti živčni slabosti izvrstno redilno sredstvo „Nutrigen“ in ostane se mu vedno zvest. Živčna slabost, utrujenost, bledota bo po pravilni uporabi Nutrigena odstranjena. Najenostavnejše in najbolje je, ako se piše dopisnico na „Podjetje Nutrigena, Budapešta, VII., Erzsebet-Korut 16, odd. 188“, kjer se dobi zastonj knjigo, obsegajočo navodila, in za poskušnjo pošiljatev Nutrigena. cilji prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarja vsem zahtevam • okusa in izdatnosti dosežejo vedno le one gospodinje, ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom11. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom “ je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je :pravi Franck.: Tovarna v Zagrebu. J{valj redilnih sredstev je j\[utrigen ki si je pridobil radi izvrstne sestave po pravici prvo mesto. Nutrigen ima v sebi, kakor moremo verjeti kemičnim analizam, najplemenitejše redilne soli, ki pospešujejo moč organizma in povečajo odporno silo. Redilno sredstvo Nutrigen je najbolj razširjeno, in da si je pridobilo po vsem svetu dober glas, se ima zahvaliti svojemu prijetnemu okusu, lahki prebavljivosti in izvanredno veliki redilni moči. En poskus Vas bo prepričal o nedosegljivi dobroti Nutrigena. Cena Nutrigena je tako zmerna, da more tudi najrevnejši uporabljati naše redilno sredstvo. 1 škatljica stane 4 krone, 3 škatljice stanejo 10 kron. Tudi na najmanjše naročilo se najtočneje ustreže. Razpošilja se po poštnem povzetju ali pa proti predpošiljatvi zneska. Pred ponarejevanjem se svari. Vsaki pošiljatvi se pridene popolnoma zastonj nadvse zanimivo knjigo, ki obsega glavna navodila o pravilni uporabi Nutrigena. Na željo pošljemo vsakemu zastonj in franko zanimiv popis redilnega sredstva Nutrigena. Podjetje NutrfteiM, Budapešta, vit, Eiisaneinring ie. odd. isb. e . . ~ ,i • v II nrilika za Mm! Denarni promet 1.1910. čez 87 milijonov K. Stanje vlog čez 21 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ rcsistr. zadruga z neomenjeno zavezo Miklošičeva cesta6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih m. JI 0/ brez obrestuje hj /jj kakega po odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot notov denar, ne da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalananie po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, gra-šCak, (lrž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Od borniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.1'; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. priporočajte povso L Naš o Noči mm* filš ff2c*lni/ct iv *St*meriho "Materi telij o -dobrcr, po ceni in -ra^netsl/iiHr potovali neysv ol>me/o rSiinon^iSfjJietelZa v Jjtibl/ujii ytalc’0 v. Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 V. „Sladln“ za otroke škatljn 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, t krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v, in 4 krone 80 v. nnnnnnnnnnnnr it innnnn Ji. Zibert, Ljubljana Prešernova ulica :: priporoča svojo :: D veliko zalogo čevljev □ jj :: domačega izdelka :: |j nt « innnnnnnnnnr ini-irinn Igttiralte za na§e časopisje, po- f sebno za del. list „Hašo Mot“. § Pozor slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini JANKO ČESNIK (Pri ČeSnlku) LJUBUHHH Llngarjeua ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Edina In najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havrc New-York francoska prekomorska družba Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linijo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna daPjeiasSanmo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta St. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice® nasproti gostilne pri «Figovcu». Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže 1“ = TEP>. K0RN ookrlvalec streh In klepar, vpeljalec strelovodov ter Inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8. priporoča se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-ce-mentnlm skrlljem (Eternit) patent Hatsdiek z Izbočno in PloS 1®' opeko, lesno-cementno In strešno opeko. Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Ivan Jax in sin LSžfSft priporočata suojo bogato zalogo raznoorstnih voznih koles in šivalnih strojev za rodbino in obrt. w Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk Katoliško Tiskarne.