M KAMPANJA ZA 300 NO ta” naj čez praznike naprav*' na sodelovanje vseh starih jh?n NE POZABITE NA iftiOPjDG FOND “NAPREJA”, poskrbite ^ fo d današnjega. & NIKOV “NAPRE- naprej. Računamo ■teljev našega lista. 'NI IN TISKOVNI prihodnji izkazi bolj- gTEV. — No. 44 NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTICNIH DELAVCEV Ne zabite: Sumničenja so tudi topovi in zadušljive fašistične bombe! Kadar sovražnik ne more direktno streljati na nas, tedaj ope¬ rira s svoji smrdljivem časopisjem, sumniči našo vlado, piše bajke o našem neredu in “anarhiji”, izraža dvome v našo zmago, pripoveduje vam o sili naših nasprotnikov itd. To je defetizem, to je razjedanje naših vrst . . . (Iz pisma kapetana D. Gustinčiča “Prosveti.” PITTSBURGH, PA. 29. DECEMBRA 1937 N N H ZUNANJI Prv ED PNOTNOST KITAJSKE PROTI JAPONCEM. - PRAVILNA TAKTIKA REPUBLIKANSKE ŠPANIJE. — ZAPLETEN POOŽAJ V ROMUNIJI. — OSVOBODILNA GIBANJA V PALESTINI. LETO — YEAR II. >N A Pn HIO i )hio j J Ohio Buy | ans* S red vvhert, ST. i ST. BS Proti vpadu japonskih militaristov na Kitajsko se je združil v močno e- noto ves 100 milijonski kitajski na¬ rod. Že pred meseci se je vlada So¬ vjetske Kitajske (več kitajskih pokra¬ jin z nad 80 milijonov prebivalcev ima svojo sovjetsko vlado), sporazumela s čan Kaj Šekom za skupno nastopa¬ nje proti Japoncem, kar je odporno silo napadenih zelo utrdilo. Sovjetska kitajska armada nastopa sporazumno 8 centralno kitajsko vlado in je za¬ znamovala proti Japoncem že lepe us¬ peha. Popularnost te kitajske rdeče armade raste in splošno razpoloženje ljudstva je bilo, da se uspešnim ki¬ tajskim rdečim generalom izroči po¬ veljstvo nad najbolj ogroženim fron¬ tam. Čan Kaj šek je pristal in prej- |ni teden se je taka sprememba v po¬ veljstvu zgodila. Amerikanski tisk je o tem poročal pod zagrizenimi naslo¬ vi: "komunisti se polaščajo oblasti na Kitajskem,” za kar so mu japonski imperijalisti gotovo zelo hvaležni. • • • Zmaga pri Teruelu, v katerem se v nekem utrjenem poslopju držijo zaba¬ rikadirani italijanski in nemški ofi¬ cirji, je zaupanje španskega ljudstva v svojo končno zmago zelo utrdila. Ofenziva republikancev je prekrižala račune in načrte Francovih gospodar¬ jev v Rimu in Berlinu, ki so se pri¬ pravljali na hiter obračun z zakonito vlado. Pravilnost taktike republikan¬ ske vlade se vedno bolj potrjuje. Za¬ vedajoč sc dejstva, da Franco živi sa¬ mo od podpore zunanjega fašistične¬ ga sveta, ki pa bo morala prenehati čim se demokratične zapadnoevropske države prepričajo ,da je od izhoda v Španiji odvisna tudi njihova sigur¬ nost — je vso stremljenje upereno na to, da se vzdrži do poboljšani a med narodnega položaja. Republikanska vlada noče žrtvovati življenja svojih sinov za zmage lokalnega značaja v obupne naskoke, neglede na žrtve; za fašiste ljudski “materijal” nič ne šte¬ je. Teruel pa je bil klin v zaledje re¬ publikanske Španije, ki ga je bilo tre¬ ba odstraniti. In to je storila ljudska vojska, v vrstah katere se kot pro¬ stovoljci borijo številni naši rojaki. * * * Romunija je sosed Jugoslavije. Kra Ijevske hiše obeh držav so v ožjih rodbinskih zvezah in tudi po politič¬ nih prilikah so si obe državi zelo so¬ rodne. V Romuniji je nekaj več politič ■uh svoboščin kot v Jugoslaviji. V de¬ želi čez Donavo obstoja legalno cela y rsta političnih strank (v Jugoslaviji »smo ena, — vladna). V Romuniji sc 'Tše tudi volitve, imajo parlament. O haki demokraciji pa tudi v Romuniji ■d govora; z nasiljem vladajo finanč¬ ni industrijski in veleposestniški bo- Jar i' na ljudskimi množicami. Pred kratkim so se vršile parlamentarne volitve v tej deželi, ki so pokazale ve¬ lika nasprotja, ki delijo vlado in ljud¬ stvo. Prvič v zgodovini Romunije se vladni mašineriji ni posrečilo izpre- šati iz ljudstva 10% glasov, ki so ji potrebni, da dobi v parlamentu 80% poslancev. Vladna stranka je seveda dobila največ glasov, ne pa večine, ki jo je pričakovala. Opozicijonalna kmeč¬ ka stranka si je kljub pritisku in pre¬ ganjanju priborila drugo mesto. Fa¬ šistične stranke, negovane od kralja in vlade, so vsied romunskih poseb¬ nosti volilnega reda dobile večje šte¬ vilo poslancev^ kot pa bi to odgovar¬ jalo številu oddanih glasov. Položaj po volitvah je še bolj zapleten kot je bil. Kmečka opozicija se bori za demokratizacijo Romunije in za mi¬ rovno zunanjo politiko na strani Fran cije, vlada in fašisti pa se trudijo vpreči Romunijo v bojni voz Hitler¬ jeve in Musolinijeve imperijalistične in fašistične diktature v svetu. * • • Angleške okupatorske oblasti so v Palestini usmrtile enega od vodij a- rabskega narodno osvobodilnega giba¬ nja, čejka Farhana. Kakor znano, so Angleži pričeli v Palestini po vojni naseljevati Žide, da bi v njih ustva¬ rili protiutež osvobodilnim težnjam arabskih domačinov. Pri tem so kaj¬ pak doseljenci naleteli na odpor Arab cev. Trezni in demokratični elementi med Židi so spoznali, da je rešitev pa- lestinkega vprašanja le v svobodnem medsebojnem sporazumu Arabcev in Židov, ne pa v vmešavanju tujih im- perijalistov, ki špekulirajo z ljud¬ stvi in podpihujejo zdaj enega zdaj drugega. Na istem stališču stoji tudi večina arabskega ljudstva, ki odkla¬ nja angleški načrt o razdelitvi Pale¬ stine na dva dela, židovski in arabski, pri čemu bi bili Arabci močno nrikraj šani. Predstavniki Židov, t. j. židovski kapitalisti, pa o kakem sporazumu z Arabci nočejo nič slišati, ker se za¬ našajo na to, da bodo Angleži bolje branili njihove interese. Z druge stra¬ ni pa Italijani kot najnovejši “zaščit¬ niki mohamedanstva” hujskajo Arabce proti Angležem. Pri tem so naleteli na podporo samo pri fevdalnih vladarjih raznih arabskih plemen in državic, ki so Mussoliniju izročili “meč branilca islama.” Arabske ljudske množice se bore za demokratično rešitev vpraša¬ nja. Pred meseci se je vsearabski kon¬ gres odločno izrekel proti vmešava¬ nju Anglije in Italije v palestinske in vobče arabske razmere, obsodil izdaj¬ stvo panislamskega kongresa, ki v se vdinja fašistični Italiji in se postavil na stališče samoodločbe in svobodnega sporazuma med Židi in Arabci. To e- dino pravilno politiko zastopa tudi židovsko delavstvo v Palestini. PROGRAM 30 letnice “Radničkog Glasnika” v Pittsburghu . » čitoi 11 ilio ***** e# .b« ;eb ,,e n‘ a 0 k" 4 i. fA- t LETALO, S KATERIM JE PRED 3 MESECI VZLETEL SOVJETSKI PILOT S. LEWANEVSKI KI JE HOTEL ČEZ SEVERNI TEČAJ PRELETETI V AMERIKO. PO DVEH USPEŠ¬ NIH PRELETIH SEVERNEGA TEČAJA SE JE TRETJI POSKUS PONESREČIL S. LEVVANEVSKEGA NISO ŠE NAŠLI Neuspeh izrednega zasedanja kongresa Rooseveltov program poražen. — Delovno ljudstvo razočarano. --- Kaj prinese novi kongres, je odvisno od delovnega ljudstva, ki mora odločno in združeno dvigniti svoj glas. NLRB. OBSODIL FORDA Razsodba nalaga Fordu, da mora nehati s terorjem nad delavci in vzeti nazaj 29 odpuščenih delavcev. Ford mora natisniti v tovarnah odlok, da ne bo oviral unije. V PETEK 31. DECEMBRA OB 8 URI ZVEČER V CARNEGIE MUSIČ HALL, (FEDERAL IN EAST OHIO STREET) « n Otvoritveni govor dvodnevne proslave bo imel Peter Muselin. Delavski pozdrav” zapojeta pevska zbora “Sloboda iz East Pitts- “ ur ?ha in Monessena. N. Banjanin in M. Vrkljan bosta govorila ® prvih začetkih “Radničke Straže” pred tridesetimi leti, iz katere razvil današnji “Radnički Glasnik.” V prizorih iz Cigansko fjonšče” nastopijo pevska društva •‘Bratstvo,” “Sloboda in Jkzkučnik.” Pozdravni govori zastopnika “Slobodne Reči uied- Dedijera in urednika “Napreja” Witkovica in Vinka Vuka d HBZ. p e t tamburaških zborov nastopi z narodnimi in delav- u' 1 ? 1 komadi. Govor urednika “Radničkega Glasnika t'ran jo iiZnani pevski zbor “Abraševič” iz Clevelanda bo s svo- n astopom zaključil prvi večer te velike proslave. V SOBOTO 1. JANUARJA 1938 OB 2 URI POPOLDNE V SLOVENSKEM DOMU, 57th in BUTLER STREET Omiik Abramovič bo otvoril program drugega dneva proslave. o l na iz N. S. nastopi s pevskimi in tamburaškimi točkami. Brati *, yen bo govoril “O vlogi “Radničke Straže-Glasnika. — “Ahv . ei 'l° n g nastopijo s harmonica koncertom. Clevelandski pr 0[r ,, asevi č" nastopi z igro “Cigansko življenje.” Po končanem Igrata U bo v vseh prostorih Slovenskega Doma zabava in ples. a z a ples Radič Jazz Orchestra in tamburaši iz N. S. lin,, ^ s *"°P n >na za oba dneva je 50c, samo za program in zabavo na v ° leto 35c. pr 0s i'' ,ab ^ en ' so vsi prijatelji delavskega tiska, da se udeleže te ave - V programu bodo našli gotovo mnogo užitka in živa be- a 3>b bo bodrila za nadaljne delo v prilog delavskega tiska. Odbor. žalosten konec izrednega kon¬ gresa, ki je zaenkrat pokopal Rooseveltov načrt za izboljšanje ekonomskega in socijalnega živ¬ ljenja v Ameriki, smo dočakali. — Poraz, katerega je s tem do¬ živelo ameriško ljudstvo, se bo še bolj občutil v naraščajoči kri¬ zi. j Optimisti so pričakovali', ua bo Roosevelt mogel toliko vplivati na kongres v izrednem zaseda¬ nju, da bo odobx - il vsaj glavne zahteve, da bo vsaj sprejel za¬ kon o minimalnih mezdah in de¬ lovnem času, da bo vsaj nekaj storil za pomoč bednim farmer- jem, da bo sprevidel, da mora zvišati davke na kapital, da se preživi one, katere je kapitali¬ zem vrgel v pomanjkanje. Kongres pa se ni oziral na za¬ hteve naroda, še manj pa na brez poselne množice, ki so strmele in čakale na drobtine. Kongres je bil pod kontrolo Wall Streeta in reakcije vseh barv, ki je izsilila iz kongresa tako tragičen konec, da je ostalo ameriško ljudstvo razočarano. Takozvani demokrat ski kongres se je prodal za par judeževih grošev. Kaj nam obeta novi kongres? Prihodnji teden se zopet sni¬ dejo isti možje, ki so odgovorni za poraz. Kaj bodo storili, se da¬ nes ne ve. Gotovo je, da ne bo poravnal krivice, ker narod mol¬ či, a časopisje pa jim poje slavo, ker so imeli toliko korajže, da so porazili vse Rooseveltove pred loge. Razkol med kongresmani tako zvanega novega deala je vsak dan večji. Eden za drugim gla¬ sujejo z republikanci pri vseh važnejših vprašanjih. To so mož je, ki so prevarili ljudstvo v vo¬ litvah, ko so obljubljali, da bodo podpirali Roosevelta in novi deal obljubili, da bodo delovali za iz¬ boljšanje starih razmer. Kongres je videl, da je bil Roo sevelt preveč mehak in preveč popustljiv, ko je bilo treba od¬ ločno nastopiti za njegov pro¬ gram. Kongres je videl, da so delavski voditelji v konfliktu in da je delavstvo neodločno, da bi likvidiralo ta boj. Velekapital pa je s pomočjo kongresa izrabil to priliko in dal ljudstvu in Roose¬ veltu tako močno klofuto, da je ne bo zlepa pozabil. Roosevelt dela nove načrte Poročila iz Washingtona pra¬ vijo, da se Roosevelt pripravlja in dela načrte, da znova predlo¬ ži pred kongres poražene točke. Pozval je k sebi na posvetovanje senatorja La Folletta, Wagner- ja, Norrisa in druge, ki so mu svetovali, da mora v rednem za¬ sedanju nastopiti bolj odločno. Vsi so mu zatrjevali, da ljud¬ stvo pričakuje od Roosevelta ze¬ lo energičnega nastopanja in da se ne sme ukloniti pred reakcijo. Roosevelt jim pa je obljubil, da bo šel v boj z vsemi silami, da prisili kongres, da odobri njegov program. Vse obljube pa ne bodo zale- gale prav nič, dokler se delovno ljudstvo ne združi in povzdigne svoj glas. Nova razočaranja ča¬ kajo ameriško ljudstvo, ako se ne bo v kratkem orijentiralo za svojo lastno politično stranko, v kateri bo izražalo svoje zahteve na novejši način, šele tedaj se bo kongres ravnal po volji ljudstva in ljudstvu dodelil večji kos kru¬ ha. Iienry Ford, vladar svojega avtnega kraljevstva in odkrit pristaš in podpornik fašizma, je končno dobil hud udarec. Sicer bo lahko prenesel sklep delavske¬ ga razsodišča, da ne sme več te¬ rorizirati svojih delavcev. Naj¬ hujše za njega bo pa takrat, ko bo moral sesti k mizi s zastop¬ niki organizacije svojih delavcev ter se pogajati o delavskih raz¬ merah. Tega udarca Ford ni pri¬ čakoval. On je podpiral in finan¬ ciral fašizem, organiziral svoje lastne teroriste in kriminalce, da bi zlomil avtno unijo in sam kra ljeval in brezobzirno kršil držav¬ ljanske pravice in svobodščine delavstva. Kdor vlada z terorj em nad de¬ lavci in ljudstvom, mora končno dajati odgovor. Ford ni pričako¬ val, da bo delavstvo postalo do¬ volj močno, da bo lahko izboje¬ valo svoje zahteve. Toda Ford se je hudo zmotil; delavstvo bo vstrajalo in zahtevalo še več. Odlok Delavskega razsodišča pravi, da mora Ford nehati z te¬ rorjem v svojih tovarnah, da mo ra dovoliti svojim delavcem, da se svobodno organizirajo in da sprejme nazaj v službo 29 odpuš čenih delavcev, ker so agitirali za unijo. Ford je bil spoznam krivim, da je držal svoje delavce v su¬ ženjstvu s pomočjo svojega “Ser¬ vice departmenta,” department, ki vodi teror in strahovanje de¬ lavcev, da se niso upali organi¬ zirati; kajti ako so pobojniki iz¬ sledili unijskega člana, je bil ko¬ nec njegovega življenja. Vse to so nekoč delali pod pretvezo, da so bili dotični delavci komunisti in radikalci. Delavsko razsodišče je spozna lo Forda krivega vseh obdolžitev ter ostro obsodilo njegova posto¬ panja. Odbor priznava, da še ni- CLEMENT R. ATTLEE O ŠPANIJI Voditelj angleških laboritov in vodilni član opozicije v Parla¬ mentu, Clement R. Attlee, je po svojem obisku v Španiji govoril po radiju iz Londona preko At¬ lantika, hvalil Španijo in vlado Ljudske fronte. Posebno se je di vil nad ameriškimi prostovoljci v Mednarodnih brigadah in rekel da so to “vredni sinovi Abraha¬ ma Lincolna.” “Fantje v Abraham Lincoln brigadi, ki polagajo svoja življe¬ nja za demokracijo v Španiji, sle dijo idejalom, za katere se je bo¬ ril in trpel George Washington in njegove čete pri \ alley I*oi- ge.” Dalje pravi, da se vrši velikan ska propaganda proti repubhkan ski Španiji in njenega ljudstva, za katero so odgovorni fašistični ^Attlee se je norčeval iz klepe¬ tanja, da je Španija posta a ko¬ munistična. Pravi da ima današ¬ nja vlada, ki sestoji od Ljudske fronte vseh strank, podporo vse¬ ga ljudstva. v . . “V Španiji sem našel civilizi¬ rano vlado, ki izvaja vse postrež¬ be, ki jih moremo pričakovati od modernega režima. Vsi elani vla¬ de so združeni v obrambi svobo¬ de in demokracije njih dežele. Za legalnost španske vlade je najboljši dokaz bivšega ministra Portela Valladaresa, konservativ ca, pod čigar vlado so se vršile volitve v parlament. “Jaz sem poln občudovanja španskih republikancev, ki skusa jo zgraditi novo Španijo iz deže¬ le, ki je mnogo trpela v zadnjih stoletij.” O Ljudski vojski se je izrazil, da je to “velika nova armada, ki je pokazala svoj pogum v zav¬ zetju Teruela. Kot veteran sve¬ tovne vojne, pravi, “da občudu¬ je ne samo vojaški duh, tem več njih disciplino in vodstvo v splošnem.” Attlee je izrazil poseben tribut braniteljem Madrida — borite- ljem Mednarodnih brigad, ki so prišli iz 29 držav, da očuvajo demokracio: “To so pravi pro¬ stovoljci svobode!” Obsodil je navmeševalni pakt, “ki je zavezal roke demokratič¬ nih dežel, med tem, ko fašisti trpajo vojaško silo v Španijo.” Blokada lojalistične Španije, pra vi, jo drži, da ne more dobiti vi¬ talnih potrebščin. Pozival je ame riško demokratično ljudstvo, da podpira lojalistično Španijo, ker v tem angleško govoreči narodi branijo svojo dedno svobodo. To so besede angleškega labo- rita, ki je obiskal Španijo na po¬ vabilo premij' er ja Ljudske vlade, Juana Negrina. Ta mož ni ko¬ munist, temveč pristen angleški laborit, ki pozna gotovo oboje. Na svojem obisku je imel naj¬ boljšo priliko, da si je od bližje ogledal vlado in razmere v Špa¬ niji z lastnimi očmi. Iz njegovih izjav more vsakdo soditi, da je danes boj v Španiji med demo¬ kracijo in fašizmom, tako tudi njegove izjave potrjujejo, da ima Ljudska vlada vso podporo za¬ vednega proletarijata. UBOGI JUGOSLOVAN PLAČA SLADKOR SKORO ŠTIRIKRAT DRAŽJE, KOT BOGATI ANGLEŽ Nekaj primerov o ceni in porabi sladkorja. Pravijo, da je sladkor dobro in potrebno hranivo. Velika je pa razlika po posameznih deže¬ lah glede cene in porabe sladkor¬ ja na eno osebo. Samo par primerov letne po- cijalno zrcalo navedenih dežel. (Del. Pol.) 1 — V Koelnu (Nemčija) so aretirali celo vrsto mož in žena, ker so zbirali prispevke za pomoč španskemu ljud¬ stvu. — Prebivalstvo zemlje po kontinen¬ tih je takole razdelejno: Azija ima 1 milijardo 162 , 000,000 prebivalcev, v Evropi jih je 626 milijonov, v Ameri¬ ki 266 milijonov, v Afriki 151 milijo¬ nov in v Oceaniji 11 mil. koli ni imel več dokazov za bru¬ talnosti, večjega terorja, večje intimidacije, kakor ravno pri Fordu v Detroitu in drugih nje¬ govih tovarnah. Vse to se je vr¬ šilo kljub Wagnerjevemu zako¬ nu, ki prepoveduje oviranje de¬ lavskega organiziranja in ki do¬ loča kolektivno pogajanje in re- prezentacijo. Vzlic strogi obsodbi pa so For dovi advokati naznanili, da se Ford ne bo pookril odloku. Na¬ znanili so, da bodo vzeli priziv na Federalna sodišča in zveli in- junkcijo, da bo razsodba Delav¬ skega razsodišča neveljavna in neizvedljiva. Delavski odbor je pripravljen braniti svoj odlok na vseh sodnijah. Vrhovno sodišče* je že enkrat odločilo, da ima De¬ lavski odbor pravice upravljati z VVagnerjevo postavo. Voditelji United Auto Work- ers so veseli razsodbe, ker zdaj ni nobenega dvoma, da so se že¬ leli tudi Fordovi delavci organi¬ zirati in da se bo pričelo orga- nizatorično delo pri Fordu. Ko se konča kampanja pri Fordu, ko se organizira še drugi stotisoč avt- nih delavcev, tedaj bo delavstvo v drugih industrijah imelo več poguma. Odlok Delavskega razsodišča je važen tudi za druge industri¬ je, ki so pod preiskavo. Iz tega lahko sklepamo, da bo Delavsko razsodišče podalo enake odloke pri VVeirton Steel, Republic Steel, Bethlehem Steel, ki so vse rabile iste metode kot Ford ali še huj¬ še. Pri \Veirton Steel, ki zavlaču¬ je svoj slučaj pred Delavskim odborom jže nad 5 mesecev, je bilo dokazano, da ni nič zaosta¬ jala za Fordom v intimidaciji in terorju. Njih “hacliet gange” so celo prekašale Fordove poboj ni- ke v mnogih slučajih. KAPITAL V SEDEČI STAVKI GENERAL MOTORS ODPUSTILA 30,000 DELAVCEV; CHRYS- LER IN FORD SLEDITA VZGLEDU. General Motors je danes na¬ znanila, da bo odpuščenih iz nje¬ nih tovaren okrog 30 tisoč de¬ lavcev. Za vzrok navajajo ‘rece¬ sijo.’ General Motors sledi Chrysler in Ford, trije naj večji produ¬ centi avtomobilov. Ti trije tvo¬ rijo takorekoč avtni trust, po ka¬ terem se morajo ravnati tudi ostali. Znano je, da so pred nekaj tedni odpustili tisoče delavcev. Vsak je mislil, da bo ostalo pri tem. Toda kadar se kapital od¬ loči za stavko, ne pozna nobene meje. V Chryslerjevih tovarnah se je delalo le 32 ur na teden zadnje čase. Zdaj pravi, da bo moral skrčiti na 24 na teden. Toda predrznost General Mo¬ tors presega vse. Izdala je na¬ znanilo, da bo vseeno delalo pri njej nad 205 tisoč ljudi, ali 90%. Zato pa je potrebno da odpusti druge. Po ovinkih je priznala, da bodo delali samo 24 ur na te¬ den. V tem času pa bodo delav¬ ci morali producirati 90 tisoč e- dinic. General Motors pa ne bo od¬ pustila nobenega delvaca v Ka¬ nadi. Zakaj ? Zato, ker so kanad ski delavci slabejše plačani in ker tam ni močne unije. Zato na vaja, da so razmere v Kanadi normalne! 36 PREMOGARJEV OBSO¬ JENIH Dolga sodnij ska obravnava v Illinoisu proti premogarjem, ki da so bili v zaroti premogarski družbi. Vseh 36 je bilo spozna¬ nih krivih in poleg zapora so do¬ bili še denarno kazen vsak v zne sku 20 tisoč dolarjev. Sodnik Briggle je izjavil, da obžaluje, da mu postava ne do¬ pušča strožje kazni. —16. novembra je bila v Ljubljani taka megla, da je moral biti ustav¬ ljen ves promet. DR. BRAINA VOSS-RUDIN, ČE- HOSLOVAŠKA DRŽAVLJANKA, ki je bila v Jugoslaviji aretirana v zvezi s procesom proti Adolfu Muku in ki je preživela v belgrajski Glavnjači se¬ dem strašnih mesecev, je prišla v Pra¬ go. časopisom je dala pretresljiv opis zločinskega mučenja in sadističnih nasilj, katerim je bila podvržena s strani Koroščevih policajev. Ogorče¬ nost v svetu proti nečloveškemu po¬ stopanju z političnimi jetniki v Jugo¬ slaviji postaja vedno večja. — A. Muk je bil obsojen na 10 let težke ječe, ker je pomagal prostovoljcem, ki so želeli všpanijo. Vso izmrcvarjeno dr. Brai- no Voss pa je celo belgrajsko sodišče moralo oprostiti, ker so jo zaprli brez vsakega odkaza in k er se je zanjo za vzela praška vlada in evropsko javno mišljenje.) MIHA MARINKO SVOBODEN. Ob¬ širno smo pisali o usodi rudarja Mihe Marinkota, ki so ga najprej interni¬ rali v Braslovče, pozneje pa v Trbov¬ lje, odkoder se ni smel nikamor ga¬ niti. Na pritisk iz inozemstva in iz raznih stran v Jugoslaviji, je odlok o konfinaciji umaknjen in se sme Ma¬ rinko svobodno gibati. —Za elektrifikacijo se poteguje Dravsko polje in sicer vasi, ki so juž¬ no od Ptuja. — Največje države po številu pre¬ bivalstva so sledeče: Velika Britanija s vsemi svojimi kolonijami ima 516 milijonov prebivalcev, Kitajska 437 milijonov, Zveza Socialističnih Sov¬ jetskih Republik 171 milijonov, Zedi¬ njene Države 144 milijonov, Francija 111 milijonov, Japonska 99 milijonov, Nemčija 68 milijonov in Italija 51 mi¬ lijonov. — 7000 brezposelnih učiteljev na Madjarskem se je organiziralo v “Dru štvo učiteljev brez dela in kruha.” Pridobivajte ‘W A P R E J U” novih naročnikov Stran 2. “N A P R E J” k ra ko nate/ ‘ NAPREJ ” Slovenian Weekly Anti-faacist Labor Paper in U. S. A. and Canada Publishcd Weekly by “NAPREJ” Publishing Company. Slovenian Auditorium 57th and Butler St. Pittsburgh, Pa. Entered as second-class matter September 17, 1936, at the Post Office at the Pittsburgh, Pennsylvania, under the Act of March 3, 1879. “N A P R E J” tednik slovenskih protifašističnih delavcev v Ameriki in Kanadi. —Izhaja ob sredah.— Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 in za 3 mesece $0.75. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljatve naslovite na: POST OFFICE BOX 1866 PITTSBURGH, PA. TRIDESETLETNICA “RADNIČKEGA GLASNIKA” Na dvajsetih straneh je izšla jubilarna številka “Radničke- ga Glasnika,” ki praznuje na novega leta dan tridesetletnico dneva odkar je pričela izhajati “Radnička Straža” 1 , iz katere se je po mnogih peripetijah, premagujoč številne zapreke in težave vseh vrst, razvil v edini hrvaški delavski list v Ameriki današnji “Rad- nički Glasnik”. Slovenski delavci imamo precej razlogov z največjimi simpa¬ tijami pozdraviti slavlje hrvaškega delavskega lista. Razvoj iz¬ seljenstva je bil tak, da so Slovenci pred tridesetimi leti v orga¬ nizacijskem in političnem pogledu bili par korakov pred brati Hr¬ vati in da najdemo zato med ustanovniki “Radničke Straže” tudi nekaj Slovencev. Med temi se nahaja tudi Anton Horvat, današ¬ nji predsednik I. O. “Napreja”. Pokojni M. Konda in JSZ so krepko pomagali pri rojstvu in v najtežji začetniški dobi hrvaš¬ kega delavskega lista, ki se je kmalu postavil na lastne noge in ki je med hrvaškim delavstvom v Ameriki vršil velevažno vlogo probujanja delavske zavesti, ki je širil organizacijsko unijsko misel, ki je politično vzgajal in vodil skozi vsa leta in dosegel s svojim prizadevanjem uspehe, kateri se dajo najbolje presoditi po tem, da so Hrvati danes skoraj v vseh ozirih pustili Slovence že precej daleč za seboj. “Radničkemu Glasniku” in njegovim predhodnikom gre velika zasluga, da ima danes ameriški delavski razred, da imamo tudi mi Slovenci v hrvaških delavcih zavedne soborce v velikem boju s kapitalisti in reakcijo. Njegova velika zasluga je, da ima hr¬ vaški narod v starem kraju v ameriških Hrvatih tako veliko pod¬ poro v sedanjem boju z belgrajsko velikosrbsko hegemonijo, da niso pozabljeni politični jetniki v Glavnjačah Jugoslavije. “Rad¬ ničkemu Glasniku” se imamo zahvaliti, da je v Mednarodni Bri¬ gadi v Španiji tako lepo število prostovoljcev Hrvatov in Sloven¬ cev, ter da so med Hrvati v Ameriki doseženi mnogo lepši rezul¬ tati v pogledu materijalne in moralne podpore Španiji, kakor jih vidimo med Slovenci, ki imamo mnogo več delavskih dnevnikov in tednikov kakor Hrvati. Klicarji in organizatorji delavstva za kruh, svobodo in napre¬ dek so bili hrvaški listi od “Radničke Straže” do “Radničkega Glasnici.” Uredniki teh listov niso bili kaki dolgočasni pridigarji socijalizma ali komunizma, ki bi iz toplih in udobnih stolic v ured¬ ništvu delili dobre nauke samo ob uradnih urah, sicer pa živeli svoje posebno, purgarsko življenje. Uredniki teh listov so bili predvsem borci, stali so v vseh, tudi najkritičnejših časih na čelu delavstva v prvih borbenih vrstah, pripravljeni na vsako žrtev. Teh žrtev ni bilo malo. Preganjanje, zapiranje, deportacije, vigi- lantske pesti itd., itd., vse to j epadalo po plečih urednikov in so¬ delavcev hrvaškega delavskega lista, ki se tudi v tem oziru razli¬ kuje od vzgledov, ki jih imamo med nami Slovenci. Med padlimi junaki prostovoljci v Španiji najdemo poleg drugih, urednika “Radničkega Glasnika” Horžiča. . . . Zato pa je tudi tridesetletnica lista objela široke množice hr¬ vaških delavcev. Po velikih in malih naselbinah, kjer žive in se borijo Hrvati za svoj obstanek in napredek, so bile prirejene pro¬ slave, ki niso bil ezgolj paradnega in zabavnega značaja, temveč bojevna mobilizacija hrvaškega delavstva za današnje zahteve in za končne cilje. Ta trdna in ozka povezanost lista s čitatelji, ki jo ima “R. G”, je eden izmed faktorjev, ki tvorijo veliko silo, ki jo predstavlja ta list v ameriškem delavskem gibanju. Pridružajoč se čestitkam k tridesetletnici, želeč še večžih us¬ pehov v bodočnosti, jim kličemo: Naj živi, naj napreduje edini hr¬ vaški delavski list v Ameriki “Radnički Glasnik”! MED “NAŠIMI ŠPANCI” 2. Prvi sestanek s prostovoljci Kako bo delovalo zava¬ rovanje proti neza¬ poslenosti? V mali vasici pri Heroni se nahaja baza Mednarodnih brigad. Tukaj se zbirajo prostovoljci iz vseh koncev sveta in od tukaj jih organizirano po¬ šiljajo naprej v Albacete. Našel sem sinove raznih narodov, od naših roja¬ kov do ameriških Črncev. Po raznih potih so prišli v Španijo, razna poli¬ tična prepričanja nosijo v svojih sr¬ cih, a vse vodi ena in ista misel: po¬ magati španskemu narodu v njego¬ vem boju, misel, da pomagajoč v Špa¬ niji pomagajo tudi borbi svojega na¬ roda proti skupnemu sovražniku—med narodnem fašizmu. Našel sem ljudi, ki so sc mesece in mesece nahajali na potovanju, ki so skrivoma in brez sredstev peš prekorakali razne fašis¬ tične države, ki so bosi in sestradani in bolani premagali neštete ovire in te zave, predno so mogli stopiti na špan¬ ska tla. Tu so ljudje, ki so se vozili pod vagonom, držeč se na oseh, ljudje katere so ponovnokrat zapirali po po¬ ti in “šupirali” nazaj na mejo od ko¬ der so prišli, itd. itd. Toda zdaj se nahajajo tukaj, nič ni moglo zlomiti njihove volje. Na tem prvem zbirališču prosto¬ voljcev dihajo svobodno. Ne grozi jim več nevarnost, da jih nekdo zasači in vrne na mejo držav od koder so do¬ ma, njihova želja biti protifašističen vojak, vojak španske ljudske armade, sc je uresničila. Veselo se sprehajajo po širokem dvorišču kasarne, zbijajo šale, pripovedujejo drug drugemu do¬ življaje s potovanja. Vsi vprašujejo: Kedaj gremo na fronto? Razne jezike govore, pravi Babilon. Sporazumeva¬ jo se z rokami in mimiko. Na zbirališču ostanejo navadno dva do tri dni, da se spočijejo od naporov potovanja. Velika kasarniška soba je preurejena v klub. Tukaj so časopisi in knjige na raznih jezikih. Po zidu so plakati in diagrami, iz katerih no¬ vinci dobivajo vpogled v zgodovino in ustroj Mednarodnih brigad. Iz tej ob¬ jav se tudi vidi, katere narodnosti so v posameznih jedinicah. Na vseh je¬ zikih sveta je na zidu obešena izjava, ki zveni kot prisega .Mednarodnih bri¬ gad. Glasi se: “Postal sem prostovoljec Medna¬ rodnih Brigad, zato, ker občudujem viteštvo in junaštvo španskega ljudstva v nje¬ govi borbi proti mednarodnemu fa¬ šizmu; zato, ker so sovražniki španskega naroda, ki se imenujejo fašisti, tu- zato, ker vem, da če fašizem da¬ nes zmaga v Španiji, da bo jutri uničeval mojo lastno deželo; zato, ker sem sin delovnega ljud¬ stva, ki noče živeti kot suženj. Zato sem prostovoljec in priprav¬ ljen sem, če bo treba, dati posled¬ njo kapljico krvi, za svobodo Špa¬ nije, za svobodo vsega človeštva.” Kakih 150 prostovoljcev je bilo v bazi za časa mojega obiska. Pripa¬ dali so dvajsetim narodom. Med nji¬ mi je bilo šest naših rojakov, 1 Slo¬ venec in 5 Hrvatov. Vsi so bili de¬ lavci ali kmetje, ki so na svoji last¬ ni koži občutili fašistično nasilje in iz koriščanje. Od enega izmed njih, sem na vprašanje, kaj ga je privedlo v Španijo, dobil odgovor: Pretolkel sem se do sem, da vsaj malo doprinesem k temu, da se napravi konec krivici in nasilju, katero mora prenašati u- boga raja. Pomislite, delalo nas je osem pri sekanju hoste v Gorskem kolarju (Hrvatska). Nismo vedeli ni¬ ti za višino plače, niti za dolžino de¬ lovnega dne. Gonili so nas k napor¬ nem in nevarnem delu od sončnega vzhoda do trdega mraka. Ko sem pod tjetnika vprašal, koliko nas bo plačal za šestnajsturno delo na dan, je za¬ kričal: Ne blebeči, temveč delaj. Gozd ni noben parlament. — Kaj smo ho¬ teli storiti? Dela ni, družine so lačne in gole, garali smo. Ob tednu nismo dobili plače. Podjetnik nam je spo¬ ročil, da plačuje vsako drugo soboto. Tudi drugo soboto ni bilo denarja. Pod jetnika smo našli v gostilni, napite¬ ga in veselega. Ker je pričel nesram¬ no zmerjati, ko nas je zagledal, so mu moji sodelavci malo prešteli kosti, zakar so jih zaprli. Po dolgem prav¬ danju nam je sodišče prisodilo 15 Din. plače za šestnajsturno delo. Denarja pa nismo nikoli dobili. Treba bi bilo c lužiti civilno tožbo, najeti odvetnika, plačati velike pristojbine, kar bi več zneslo kot zaslužek. Ej, ko bomo pre¬ magali fašizem, ne bo več tako.— Srečal sem Dalmatinca, čez petde¬ set let je že star in brez potnega li¬ sta se je pretolkel čez Madjarsko, Av¬ strijo, Švico in Francijo do Marselja, kjer se mu je posrečilo najti človeka, ki ga je vzel s seboj v Španijo. Ko je prišel na zbirališče, ni bilo nikogar ki bi se mogel sporazumeti z njim. Za čel je kar sam od sebe opravljati raz¬ na opravila, umivati okna, čistiti dvo¬ rišče, lupiti krompir v kuhinji itd. To dela še danes. “Prvič v življenju svo¬ bodno diham. Delam in živim mirno. Nihče me ne prezira, nihče ne kriči name, nisem zasmehovan, kot sem bil vse svoje življenje. Zadovoljen sem, ker pomagam k zmagi ljudstva nad fašisti; veš za zmago je tudi važno, da je čistota v kasarni. Jaz se borim z nesnago, mlajši pa gredo na fronto. Vsi pa delamo za isti cilj, za poraz fašizma.” v -o 1 1929 industrijalna kriz. polago mkakih org ob i e mom, ki bi bile v pomoč prot. p “ jn, f, kri SSSS^“' ” oie svoje delo je najP i ge je prihranke m ko J pri¬ moral V svoji revščiniobračat. n J vatno dobrodehios za kako slenosti se io nekat ere me- odpravlja" odvisnost nezaposlene osebe od dobrodelnosti. Od 1. januarja 1938 bodo zakon, o zavarovanju proti nezaposlenost. d^ jali zaščito 11 , 000,000 delavcev slede čih držav: Alabama, Ar ‘ z0 " a ’ ‘J bia nia, Connecticut, Distnct of Columb-a, Louisiana, Maine, Maryland, Massa¬ chusetts, Minnesota, New Ha “P shir *’ New York, North Čarobna, Oregon, Pennsjlvania, Rhode Island, Tennes¬ see, Teksas, Utah, Vermont, Virguua in Wisconsin. Do konca 1. 1938 bodo taki zakoni v veljavi tudi v državah Idaho, Indiana, Mississippi, New Kks.- ko, Oklahoma in South Carolina. Sre¬ di leta 1939 pa bodo vse države vštev- ši District of Colubia, Alasko in Ha- vvaii, pripravljene oskrbovati nezapos- lence potom svojega zavarovanja pro¬ ti nezaposlenosti. Beležke tem s* * “Proletarcu" nas vabijo V zadnjem FroVU .. Urgo ponatistiniti ogr pe ,jh me8 e- Caballero ^ ^ cih molka, . poldrugo stran H kolon ali za P" tak0 na tesnem preja.” če bi ne b.l. t ^ z našim prostorom, tf bi ^ ponatisnili, ker q p^i vso -'■ttss&z+zz maramo poj»» tako samo po spominu ne “J do demi- njevati vzroke. Ja so dovedi, do sije Largo tako važna, da se splača p* zbrati temeljite P oda ‘ ke ° f‘ e ^ mo kadar jih bomo imeli skupaj, že povedali kaj mislimo. Pri tej priliki bi radi opozorili na en “ f" Tf španske ljudske vlade, Caballero sef spansjce j Drugi dan sem se pridružil trans¬ portu prostovoljcev, ki so bili odreje¬ ni za Albacete. Potovali smo skozi Barcelono in Valencijo. Prebivalstvo je na vseh postajah prostovoljce nav¬ dušeno pozdravljalo — stiskanje pesti, Internacijonala, — Vagoni so bili pol¬ ni cvetlic, sadja in raznih daril, ka¬ tere so prostovoljcem govorila, kako visoko ceni špansko ljudstvo medna¬ rodno pomoč. 'Barcelono smo prepoto- veli po noči. V Valenciji vstope uni¬ formirani vojaki-prostovoljci, ki so se iz raznih bolnišnic in sanatorijev v o- kolici vračali k svojim četam. (Dalje prihodnjič.) Proti neresnici in potvarjanju Bajke in stvarnost o Trockem (Piše: F. K., Moskva) O Trockijevem interveniranju v Alma Ata se je pisalo in se še piše razne izmišljotine. Pridi¬ garjem neresnice, da je Stalin dal odstraniti Trockega kot ne¬ varnega tekmeca, seveda ne gre v račun, da bi poročali resnico, ki je ta, da je “žrtev Trocki” po¬ toval v Almo Ato v spremstvu svojih privatnih tajnikov, da mu je vlada v Moskvi, proti kateri se je zvezal z belogardisti, dovo¬ lila vzeti s seboj vse njegove spi¬ se in celo njegovo velikansko bi¬ blioteko, da mu je bilo omogoče¬ no in v vseh ozirih olajšano nje¬ govo pisateljsko delo. “Brutal¬ nost” Stalina je obstojala v tem, da je “svojemu smrtnemu so¬ vražniku’ 'omogočil hoditi na lov, živeti s svojo družino itd. itd. Trocki pa n i miroval, čeprav se je svečano in javno obvezal prekiniti tajno rovarenje in sode lovanje z belogardisti. Zanašajoč se na svojo avtoriteto, misleč, da je njegov osebni vpliv jačji kot pa so sklepi kongresa stran¬ ke, je potom svojih p rijateljev začel razširjati defetizem, je za¬ čel poskušati ovirati izvajanje sklepov vlade in stranke, ki je stala v veliki in težki kampanji za slavni prvi petletni plan. Kako pri vas v Ameriki razu¬ mevate demokracijo ne vem po¬ vsem točno. Pri nas v Sovjetski Zvezi je bilo od vsega začetka in je še danes takole: (Vzemimo za primer prvi pet¬ letni plan, o katerem se danes ve, da je sijajno uspel, kar pa ni bilo tako jasno in sigurno pred devetimi leti v času, ko se je sklepalo o njemu.) Stranka in vlada sta izdelale predloge za pet letko in ti predlogi so bili posla¬ ni v organizacije, v tovarne in kolholze, na diskusijo. V časo¬ pisju se je vršila diskusija za in proti, sta vi jali so se dodatni predlogi, izmenjave prvotnega na črta, popravki. Načelno se je dis¬ kutiralo to vprašanje že par let, na osnovi konkretnih predlogov je razpravljanje vzelo več kot pol leta časa. Na stotisoče sho¬ dov je bilo, na katerih se je po¬ jasnjevalo in sklepalo o vsebini in nalogah tega velikanskega na¬ črta. Vrhovna komisija je spre¬ jemljive dodatke in popravke sprejela, stranka je definitiven predlog vrhovne komisije odobri la in sestal se je Centralni Izvr- ševalni odbor Sovjetov ZSSR in uzakonil Petletni plan. (Tako je bil pozneje s sodelovanjem vse¬ ga prebivalstva sprejet načrt za drugi petletni plan, tako smo lan sko leto razpravljali in sprejeli novo ustavo in naš nov volilni red. Vam pa pripovedujejo o vsem tem z bajkami: Stalin je diktiral novo ustavo, diktator Stalin je izdal nov volilni red, itd.) Več demokracije si je težko predstavljati, kot jo ima ljud¬ stvo pri reševanju vseh vpra¬ šanj, ki so na dnevnem redu v Sovjetski Zvezi. Vaši “demokrati” kažejo na nas s prstom, češ, nihče ne sme agitirati proti n. pr. petletnem planu, in ker ne sme izražati svo j ega mišljenja, to ni več demo¬ kracija. Taki bratci pozabljajo eno in to je zelo važno: Vsak je imel priliko povedati, pisati in agitirati, dokler je bila stvar na diskusiji. Ko pa je predlog po¬ stal sklep, ko se je ogromna ve¬ čina izrazila za predlog in ga sprejela, od tedaj naprej ni do¬ voljena več agitacija proti skle¬ pom večine. Naša demokracija vsebuje to lastnost, da se mora manjšina podrediti večini in da ne sme ovirati ali sabotirati dela večine. Navadno se zgodi tako, da so vsi važni zakoni končno spreje¬ ti enoglasno. Zakaj ? Ker se tudi tisti ki so bili do konca iz raznih razlogov proti, pridružijo v kon¬ čnem glasovanju večini, da na ta način manifestirajo svojo pri¬ pravljenost, napeti vse svoje sile za izvedbo sprejetega. Ko enkrat večina nekaj sklene, tedaj je časopisje, radio in vse kar pride v poštev, skoncentrira¬ no na izvajanje, na osiguranje uspeha sklenjenega, čisto nič nedemokratično ni, če se posa¬ meznim nergačem in dvomljiv¬ cem ne dovoli begati duhove z pomisleki in sejanjem zmede. Ve lik uspeh petletk in vsega druge¬ ga, kar smo že dosegli je dose¬ žen ravno s tem, da prvo teme¬ ljito prediskutiramo, potem pa vsi kakor eden delamo za uspeh sklenjenega. njeni veliki uspehi na vseh po¬ ljih. Ker ne morejo skriti teh naših uspehov, jih mimogrede priznajo, potem pa dostavijo: ampak . . . demokracija pa to ni, če se opoziciji (sovražnikom sov¬ jetske države) ne dovoli, odkri¬ to in javno sabotirati in zavira¬ ti vstvarjanja socializma. Seve¬ da, kako prijetno bi bilo tem “prijateljem" pri srcu, če bi so¬ vjetski delavci bili tako kratko¬ vidni, da bi dopustili agenturam kapitalističnega sveta ustvarja¬ nje struj in grup, da spodkopa¬ vajo temelj naše sile in uspe¬ hov : enotnost. Sovražnikom in “prijateljem” proletarske države niso po okusu Trocki je bil tak “demokrat.” Za njega niso veljali nobeni skle pi, on je v svojih proklamacijah napovedoval polom petletnega plana in ljudstvu, ki je doprina- šalo velike žrtve v borbi za do¬ sego tega plana vlival strup dvo ma v lastne sile. Trockisti se do tedaj (1929) še niso spuščali v teroristične akte, škodovali so pa s sejanjem dvoma z razširja¬ njem paničnih vesti o polomu petletnega plana in slično. Radi te akcije so trockisti pač zleteli iz stranke, nikogar pa niso tedaj zaprli ali drugače kaznovali. Da so odstavili od odgovornih polo¬ žajev take ljudi, ki niso verjeli v možnost izvedbe plana je na¬ ravno, to bodete razumeli, kaj ne. Razumeli pa bodete še nekaj namreč to, da vas ogabno varajo oni, ki vam pripovedujejo o stre¬ ljanju trockistov radi njihovih idej. Kakor 1929 leta ni bil pre¬ ganjan noben trockist radi na¬ pačnih idej, tako radi samih idej tudi danes nihče ni kaznovan, pa če so te ideje še tako nepravil¬ ne. šele ko je bil Trocki izgnan iz ZSSR, šele ko so na povelje Trockega njegovi pristaši začeli mesto idej (ko so se vsa njihova napovedovanja tekom let pokaza la nepravilna), vporabljati revol¬ verje in bombe, ko so trockisti začeli s sabotažo in spijonažo, ko so postali orodje fašistične nem¬ ške in japonske tajne službe— Le v enajstorici držav, vštevši Mi¬ chigan, Minnesota in Pennsylvania, se ti zakoni raztezajo na delavce v vseh tvrdkah, celo na take, ki imajo samo po enega delavca. V dveh državah pri¬ hajajo v poštev le tvrdke, ki zaposlu¬ jejo tri ali več oseb in-v 11 državah one, ki imajo štiri ali več delavcev. Ali celo s temi omejitvami bodo zako¬ ni o zavarovanju proti nezaposleno¬ sti od velikanske koristi za človeka, ki je ostal brez dela brez svoje kriv¬ de. V minulosti je delavec, ki je zgu¬ bil delo, enostavno povečal število ne¬ zaposlenih in upal je na bodočnost. Sedaj, ko ostane brez dela, se bo po¬ dal v najbližji urad za posredovanje dela, State Employment Office, ki de¬ luje v zvezi s federalno posredovalni¬ co dela. Tu se bo registriral kot ne¬ zaposlen in bo zaprosil za nezaposle- nostno odškodnino. Kot del tega postopanja ga bo urad nik državne posredovalnice vprašal za razne podatke, da se vgotovi, da !i je zmožen za kake druge vrste dela. Ne¬ zaposlena oseba bo morala izhajati iz lastnih sredstev dva ali štiri tedne, kakršni so pač predpisi zakona v do- tični državi. Ako po tej takozvani ča¬ kalni dobi ni dobil dela, bo prejel ček od državne uprave za zavarovanje pro ti nezaposlenosti, State Employment Insurance Administration. Ta ček bo znašal 50 odstotkov prejšnjega teden¬ skega zaslužka. Ne more pa dobivati več kot $14.00, razun v državi Wyo- ming, kjer more dobivati celo po $18 na teden. ^ Med tem, ko bo dobival te tedenske čeke, bo državna posredovalnica dela¬ la na to, da mu dobi kako delo, tako da postane zopet gmotno neodvisen. Ako pa ni nikakega dela za daljšo dobo, bo nezaposlena oseba dobivala svoj tedenski ček 12 tednov v Arizoni, m Califomiji do 16 tednov v takih dr¬ žavah, kot Massachusetts, Ohio in New Vork, in 20 tednov v državi Rhode Island. Zavarovanje proti nezaposlenosti ne garantira dela nikomur. Ustanavlja pa ustroj, ki bo zaščitil delavca proti takojsnj! revščini v slučaju nezaposle nosti. Ta mašinerija bo tudi zaščitila države proti takojšnjemu navalu pro¬ silcev za relief. Vec kot pol bilijona dolarjev v re- E7 j^anih potom nezaposleno- stnega davka od privatnih delodajal¬ cev, bo vsako leto po 1 . januarju na prit P is 0 k g k : 86 UMaŽi Šmarski pritisk, ki vedno nastane po izbruhe gospodarske krize. Ni dvoma, da no memkT "d b ° d ° doživeli razne spre membeP i ti se morajo zIast . 1 do locbe glede delavcev v malih dol f • tako d. bodo ,»d, o“ d,S™ varovanja. Sistem p a , ki 7a ,-. n " . , vati 1 januarja, pomenja veleponiem t-ivsaiSi?- mu . Teh Caballerovih govorov niso pr. občevali v “Proletarcu,” niti se po njih ravnali, niti drugače «“»zal. svoje sim¬ patije za CabaUera. Caballero je za A. Gardena postal interesantna oseba šele od takratk ko se je sprl s svojo socijalistično stranko m začel hoditi po svojih potih, ki slabijo enotnost in skupnost vsega kar je proti fašiz- Zakaj so v Chicagi in mu v Španiji. sploh v nemilosti Negrin, Prieto drugi znani španski socijalisti, ki vo¬ dijo vlado in boj proti Hitlerju in Mussoliniju? Zakaj ne objavljajo vsaj eno kolono njihovih govorov, kar celo stran pa žrtvujejo Caballeru7 Na ta vprašanja je odgovoril v svojem pis¬ mu Dragotin Gustinčič, ki je zapisal one znamenite stavke o “razjedanju naših vrst. . . .” Kaj ko bi “Proletarec ponatisnil to Gustinčičevo- pismo? Onega od Gustinčičeve sestre iz Gro¬ se Pointe mu razmere seveda nika¬ kor ne dopuščajo objaviti, to razume¬ mo. — cuh njegovo ime. i z biti verjetne i n Pa . jim naj kdo verjan* ^ »A namreč tako ’ 1 a “i,. J nc r; .i 5' r ed»o*V namreč tako debela ' d * V' beno ponev. Volilni’-.* "* »• 15 •ne en enem < z. Stalina „i 80 A jeroe, čeprav >« l.-. T|| i lui določa, da sme . nnn _ * * fcaL- 'l približno 300,000 voln!** če bi Stalinovo"^ prečrtali vsi volilcj v Bi * ju. če bi ne bil reklo, da je Prečrta,'\ bi n 300,000 volilcev. I ZVo ,. a J e got,’ Stal.n z 99% gU SOv J* D., 1 njegovem okrožju in nalogo izmisliti si o volitvah, so v naglic* 1 " slr *C be volilnega reda in ‘ Ptez dJ lijonu prečrtanih StaS* 1 * •) M. pa je tej r uvodnik ... rj 9 ^ ?o ,1»' sto' 5 pe* pr ?» i droš' dn*- 41 tvo 1 I $ 1 - 0 ° št. va Pod dopis J. Hočevari, Colo., ki je napisal pa r sed in misli o Sovj e t gki pr‘ po S 1 jtvo ; Slo' sveta” dala pripombo i*- 00 ’ " J . . ' ’ '° S pod erimj stvarmi, g kat« ne strinja. Trditve v tem sledeče: "Demokratični bteva predvsem svnbJuNt pos Louis i 0’ Sv svobodo kritike, •I*U # lit ? , S vora v mejah stvarnosti če bi ne bilo besedice ‘»'i' tihar, gon' e ' Ofricli Frank »e kar strinjali; t» ko p J r jS , t __ ... PnfcUfc. 25 c: J 6 °, d tega časa Prenehali biti politična - S ° ko so se prelevili v kriminal' 13 ’ teroriste in zločince, pSkS® solze slovenski časopisf v a J0 S m »7va ZaVeZniki Še par besed o Trockim ovanju in njegovih fe em de kar je bil izgnan iz od ' dete lahko in pravilno ^ bo ' zumeti procese prS J? e } 1 ra ‘ (Konec prih odnji Mož, ki piše v “Amerikanskemu Slovencu” pod imenom J. T. Trunk ima v svoji zalogi precej hudih, huj¬ ših in najhujših besed, ki jih vpo- rablja, kadar je treba prikriti kaka neprijetna dejstva. Z najbolj robati¬ mi besedami se pa ne da spraviti s sveta resnice in stvarnosti. Dokazali smo jim, da je neresnica kar nepre¬ stano ponavljajo, da v Španiji, v Mek- siki in v Sovjetski Zvezi preganjajo vero ali cerkev. Poslali smo jim črno na belem dokaze, da ni res, da so odpravljena stara imena dnevov in me secev in še več takih in enakih stvar¬ nosti smo navedli, čez vse te dokaze gre “A. S.” ne s kakimi protidokazi, nego z dvomljivim orožjem hudih be¬ sedi. V takih okolščinah je zelo ra¬ zumljivo, zakaj na vse kripljc pritis¬ kajo na svoje čitatelje, da ne smejo citati nič drugega kot njihove liste, ki delajo z resnico in dejstvi kot svi¬ nja z mehom. — Med največjimi neumnostimi o vo¬ litvah v Sovjetski Zvezi, ki smo jih imel. priliko Citati v Hearstovem ča¬ sopisju m v uvodnem članku v "Pro¬ sveti j e ta, da je nad en milijon v interesu marksističnih S* • if bistvo socializma » -j- ■ ^ ^ M kci T * odprav, lastnine produkcijskih"^^ “predvsem” to. Ta ‘wJ. . 1 ^ ,, uis " v Sovjetski Zvezi že pred ki* timi ali šestimi leti postali čeprav jo t Chicagi skrit,j, nja , 1 G. Hr jan, * Preš« Geo. 1 Colvai Po 20 lipec,. Obljut vajo na vse pretege. Kar ^i? govora in tiska tiče, smo je oprt na stvarnost, da je A' ga v Sovjetski Zvezi za 99.9Sfe ljanov mnogo več kot na pr.,? riki sploh, in pri “Prosveti” Ta čudovit uredniški dodatek 4? Bande dveh vrsticah priznava gospod^ zunl ’ in kulturne uspehe Sovjetske Zi 5 znesel trdi pa, da isto kar boljševiti tSZ i “ ~ lajo v gospodarskem in hlinit pogledu amerikanski kapitalisti, sa da amerikanski kapitalisti vse tok segajo" z manjšim trpljenje# m m e riške delavce.” Taka “miimh kot je n. pr. to, da ameriški dek garajo za Forda, Mellona, ali Street, za privatne lastnike, t SZ; potreti delajo za dobrobit in napredek dr bi se nosti — za pisca dodatka nk u p meni. on je enkrat rekel žlici k? in sedaj mora žlica ostati lopa; večne čase, da ni treba menjatietc lajne, da se ni treba vaditi i p Čanju stvarnosti in resnice. Tbtoi "manjšem trpljenju delavcev t Ak riki" je svojevrsten rekord, ki pk do znali ceniti I3edauxovi prigaji: na eni strani, pa tudi prizadetedek' ci, ki prihajajo na pol mrtvi ii ni nikov in tovarn. “Priznajmo ia dimo pošteni,” še parkrat ponidj.' dodatku, če bi te lepe besedeb Vkupr Hva Pop jeizpi 2oc, vi razvid spevki sloven rodni Daj nobene te; kaj več kot prazne besede, bi s® citati v “Prosveti” n. pr. tole:’ 5 ' dežda Krupskaja, žena LeninAJ^ teri smo po Hearstovim virih n® poročali, da je bila aretirana, ^ na, preganjana, je bila pn »» volitvah izvoljena v Vrhov*'. ZSSR. Storili smo napako, da i»‘ lilreo „i„„ , --»o- ..asu. sionu smo »-e—' ' u * 8 °; a, ° *> roti Stalinu in to na ril. He.rstove Ufi in v bode¬ ta način, da so prečrtali na glasovni 1 bolj previdni." — Ni Slo¬ nje č sih ni kih s njem “Nap v dri listih nadsk svetu delan zanin 'a o • Skalt roam ( še ni složm ne dopustite zadaviti akcijo u gg Pornij ambulanco no PC ~ --sa Si ‘brati vsegalkupartf 6 F . et | eraci i e SNPJ - V P*‘ ih mfswih Iz dosedanjih sed ' * 0 ** $927 ' 59 ' kar * P° loV,f * P °‘£j P^ej uspešno po ' /il ‘ izov * e rMvidn * d “ “ ' J«' hvalevredne akcHe r Ji •" /apadnl Pennsylvaniji, da pa je - v seču), preprečila JoW^ n,ena na znani chicaSki konf<,r * nc ' ' * develandske^FedJracH 0 c:vp 0se j Hovat; s kri V ] Pii ip -KSrr.SEir «2 iSi-rlijf 51 . Razumemo čus«^ za ■»»* republikanski^ hovo pot in Drizadev te akcije, ko vidijo, aa se izražajo za tri f" 1 * S 8trani onih ' k ' se v javnosti v cenen ,ri„A^ tnik ° V akci je. k« vidijo, da se meče J ^ J v svojem drSvu mb “I. a "!t’_ ki pa v dejanju niso prispevalii niti cent« » n ‘ S ° črhnili "‘ti najmanjše besede v prilog ene - EJ!* . bi '° na P a čno J* 1 !, k !«cr- da bulance. k ° ruzo - Odločeval bH IO S eveS aČn dk P ° PU8,i ‘ i “"J?” {***! SV °J predlog, ki glasi . ' eda odbor, kaj mu je storiti, m. *» .Uk 71 KIM APEU)M L povhtx^. E - FED KRAaJE SSPJ SAj ' « l • J ? v 0)m Poravnajte naročnino! Oglašujte v “Napreju” * zvriiLOM PONnvvn r - u *-KACIJL snu ,n(-; ■ , ojm ORGANIZACIJE. Po ZOV p 0 ® RNK NA VSA SLOVBNJ**^ rij DELOVANJE IN PODPrna«, AJ VSE SLOVENSKE eASjg v0 pljj OSEBE v slovenskfS u E - POVABI NAJ POSAME7- . j|M vPH Jh t VOM POM AGA j JAVNEM ŽIVLJENJU, DA S W Geslo vseh ki stoiii' U AKCIJo ZA AMBULANCO. % j uspet;; fipanKkeKa ,iud8,va JUGOSLAVIJO^ JE OB,S ' ^'stične mladine von ‘A * namSke ^ ch| rach je 2nan kof \ Sch,rach - v ®» ka ‘oliške mladine J Vn ' k nemžk e nemšlce katoliške ’ or J' le raz P u «al [J ka ‘°Iiške mladeniče n, “k Cile ' 2api - Je 'e itd. Mlad' lce - J>h Doiili„. .. . - Mladina JR 7 j lll l ^‘'ial v atranke, v kateri sAf danaSn i e 'ladne ‘ohfiki voditelji Da d ‘ sIove nski ka- f Ve ‘ iki *n slav jem l Dr l Schira cha m, 2 elala ,ud VZT I>arado “ u mladine. post rojena četa JRZ • lH pEL*'> djjjU ZVEZA GRAFlfM 0 ^ J UGOSLAVIJE je na katerem je imel* po svobodi liska - f^Vlj • priključitev zveze. kl k ^ priključitev na strokovna ° rsa '" ,bani u j?t|iia nemil strokovnemu ^ jjj —V Sloveniji je 1 ’ ##0 t«i< „J Sv Toraj °tMmai 37,00 11,000 pom skupaj v obrti. 29. decembra 1937 “te bi pa bil0 mal ° vei “delovanja med podpornimi organizacijami, ki , p 0 nazorih najbolj sorodne, bi si lahko ustanovile skupen gospodarski 60 9 5,1 bi vršil VSO tako investicijsko delo in vodil reorganiziranje in reše- “ f !ie zapletenh investicij. To bi bilo prizadetim organizacijam v gmotno in Atalno korist: v gmotno, ker bi se prihranilo dupliciranje; v moralno, ker f se s takim skupnim sodelovanjem utrdila zaupnost med članstvom in bi b ' oripravila pot k združenju, ki bo prej ali slej moralo priti.” s« P (Tako končuje velevažen članek “Modro in nemodro investira¬ nje" od Janko Zega, objavljen v “Ameriškem Družinskem Koledarju.) “N A P R E J" Stran 3. VII. IZKAZ PRISPEVKOV ZA AMBULANCO Poročilo o nadaljnih prispevkih da- vanih po društvih in posameznikih nabavo ambulance slovenskim pro- Ivoljcem v Španiji ki se borijo proti fašizmu na strani ljudske vlade. Pri¬ spevali so: Društva Slov. Nar. Pod. Jednote: Po $7.30, društvo št. 388. Po $5.44: društvo št. 199; društvo št. 107. Po $2 društvo št. 258. Društvo št. 421, dru- tvo Pioneer št. 559, društvo Temelj Naroda št. 447, društvo št. 449. — Po §1.00: društvo št. 287, društvo Priroda št. 462, društvo št. 447. Federacija vzhodno Penno SNPJ $2.00. Društva Slov. Svobod. Pod. Zveze: po §1.50 društvo št. 175, po $1.00 dru¬ štvo št. 139. Slov. Samost. Pod. Društvo Kranj: $5.00. Posamezniki prispevali: Po $1.00 Louis Pavlinich, Katie Pavlinich, Ma¬ rj' Svedy, Frank Dekleva, Victor In¬ tihar, Louis Kulavec, Jack Sušel, John Rome. — Po 50c: John Jordon, John Ofrich, Tony Dukič, Andrevv Varljen, Frank šušanj, Frank Zajc, John Tha¬ ler. — Po 40c: Frank Margole. — Po 25 c: Jakob Tomsich, Joseph Jok, Mar tin Miličevič, John Mikulandric, Carl Marinas, Emil Pagon, Anton Gaspe- rič, John Luzar, Frank Valenčič, Lo¬ uis Mohar, Frank Lazar Matt Lavr- nja, Charles Smrzlich, Mike Smrzlich, G. Hrašč, Anton Železnik, Anton Rus¬ jan, N. Broz, K. Penel, F. Randeu, J. Presterl, Matt Lučič, Tony Kustich, Geo. Buljeta Andrevv Kustich, Frank Colvar, J. Koren, Anton Puc, Kure.— Po 20c: Joseph Kustich, Frank Pod- lipec, Joe Komechar. — Po 15c: Frank Obljubek. — Po lOc: A. Horvat, J. Randel, F. Volk, Katie Lučič, A. Bla- zum, Koren, G. Polenik, — Skupni znesek $60.50. Prejšnji izkaz $867.09. Vkupno prispevanega $927.59. sebe katere so bile tam. Ponovno se apelira na vse, da pri¬ spevate kolikor vam je pač možno. Kajti ako se v kratkem ne aabere za dostna svota, se bo poslalo kar je do sedaj nabranega kaki organizaciji, ka¬ tera se bavi z pošiljanjem potrebščin v Španijo. Za vsa nadaljna pojasnila pišite in prispevke pošljite na tajnika odbora — A. Prezelj, 19201 Cheroke Avenue, Cleveland, Ohio. ODBOR. VSA ČAST SLOVENSKIM DRU ŠTVOM V PENNSYLVANIJI IN V OHIO Hvala vsem prispevateljem. Popravek: V prejšnem izkazilu se je izpustilo ime Jennie Tisol, darovala 2oc, vsota je bila že všteta. Kakor je razvidno iz poročila prihajajo pri¬ spevki zelo počasi; vzelo bo najbrže še mnogo časa, predno se bo nabrala potrebna svota ($2,000.00), s katero bi se nabavilo in poslalo ambulanco slovenskim prostovoljcem v medna¬ rodni brigadi v Španiji. Da je pomoč tam potrebna o tem ni , nobenega dvoma ,to poročajo tudi o- Vzeli smo si čas in poiskali smo iz izkazov Clevelandskega odbora za nabavo ambulance, ko¬ liko društev se j eodzvalo na apel tega odbora. Mogoče naš račun ni povsem točen, toda velikih po¬ mot ne bo v njem. Pokazalo se je, da se je iz Pennsy Ivani je od¬ zvalo 62 društev, iz Ohio 31, iz Illinoisa 8, iz N. Mexico 5, iz Mi¬ chigana 3, iz W. Va. 2, iz Cali- f orni j e 3, iz vseh drugih držav pa manj kot dva društva. Društva v obeh imenovanih državah zaslužijo vso priznanje. Zanimivo je še to; Dober od¬ ziv je iz vseh onih držav in kra¬ jev, kjer se čita “Naprej,” ka¬ mor pa “Naprej” ne zahaja, tam so se držali chicaške parole . . . V BEOGRADU SO BILE VELIKE ARETACIJE radi razdeljevanja in tis kanja prepovedanih letakov. Med dru¬ gimi je aretiran tudi univerzitetni pro fesor Durovič. ČRNOGORSKA FRONTA. Poročali smo že o združitvi makedonskih poli¬ tičnih strank v eno makedonsko fron¬ to. Te dni pa so se sestali v Beogra¬ du zastopniki črnogorskih strank in sklenili, da bodo enotno nastopali v vseh vprašanjih črnogorskega naroda in da bodo po celi črnogori prirejali sestanke in propagirali sporazum. “ZVERINE, NA KATERE JE V JUGOSLAVIJI vedno odprt lov so: volkovi, divji prašiči, komunisti in Mickey Mouse.” (Nova Doba, glasilo JSKJ.) TIMMINS’ ONT. Ni vse zlato, kar se sveti Slovenci v Kanadi smo se zad¬ nje čase precej razgibali. Vča¬ sih ni bilo sledu o nas po ameriš¬ kih slovenskih časopisih, v zad¬ njem času pa je v vsaki številki “Napreja” kaj iz Kanade in tudi '! drugih ameriških slovenskih nstih se odpirajo kolone za ka¬ nadske Slovence. Naj le vedo po svetu naši rojaki kako živimo in delamo v Kanadi, saj tudi mi z zanimanjem zasledujemo por oči¬ ja o življenju po drugih krajih. ^ kakimi posebnimi uspehi se ni¬ hamo ravno pohvaliti, toda kar s ? m to lahko doseženo, če bomo složno in pametno delovali v or¬ ganizacijah za obrambo naših »rusnih interesov če bomo v pod¬ pornih društvih gojili medseboj- 0 P°«roč in če ne bomo zane¬ marjali dela na kulturnem polju, katerega je vse ostalo zelo tezk ° izvajati. Ko pa človek že piše v časo- rov v a javnost, bi se moral va- - 1 . enakostranskega in zato ‘vljenega poročanja. Nekdo ;‘^.Pokazal dopis M. Otoničar¬ ji Glasu Naroda” od 24. 11. t». J" res > da Kanada zelo hi- , napreduje, da se civilizirajo »ene pokrajine, da raste- jih r. a moderna mesta v kra- veV Je ® e pred nedavnim Ži¬ da Res pa tudi - seiffia de lavstvo, domače in pri- n apredL Zel v ma !° od vsega tega vstvavio 8 ’ ^ se . kai ! se gradi in na »jjjt’ ^ P n dobitev in lastni- Sv oiim n ’ k ’ s sv °jlrm žulji in s ka nadsk?°« 0m cementirajo ves Se bna napredek, temveč ža¬ rih l P ri y a . tna lastnina nekate- eloveh Jf a j e v 'kapitalistov. če novo ;5,, ed a Y?e te nove zgradbe, Glej ceste itd. reče: KaK o nanvpHnio;« cani n° napredujejo Kanad- Glej’ Ufravdnejše bi se glasilo: diiil. a J dili v ,? e , so postavili in zgra di ^^dahstični sužnji v Kana- T sv °de gospodarje . . . da sj Sem hotela povedati zato, stavlj a |: ? ve tu ne bodete pred- kat| ad«l’„ da m i uživamo dobrote ^ tolik« g a napredka, o katerem di drw * llsi - Dobro bi storili tu *i sv^dcpisniki iz Kanade, da °oe s t-;; m Poročanju pokažejo en °. sveti 1 meda lJ e in ne samo vetlo stran. Povabilo Otoničarja da bi “Zar jani” enkrat prišli v Kirkland La ke nas veseli. “Zarjani” smo de¬ lavci in se tega nič ne sramu¬ jemo. Mislel, da bi “Zarjani” en¬ krat obiskali “Triglavane” in da bi se ti enkrat pokazali pred Slo¬ venci v Timminsu, se mi zdi posrečena in res jo bo treba iz¬ vesti. Ožji stiki so nam potrebni, ter bi koristili enim in drugim. Ker sem že pri “Zarjanih” naj omenim, da so imeli zadnjo ne¬ deljo jako dobro obiskan koncert v Finski Hali, ki je zelo lepo us¬ pel. “Na dan Slovan,” s katero je bil koncert zaključen, je kras¬ na pesem, ki je napravila velik utis tembolj, ker so jo pevci z velikim navdušenjem peli. Kako resnično je, da je Slovan sam kriv, če spi . . . Jaz mislim, da je tudi svetovni proletarijat pre¬ cej sam kriv, da ga držijo vkle¬ njenega na verigah, ter da ga dr žijo v suženjstvu. Začnimo moč¬ nejše trgati verige, da bo čim- prej vstal velikan proletar. —a —e. DOKUMENTEK IZ BUTLER STREETA Kakor smo prejeli, tako objavljamo: “Pittsburgh, dec. 10. Naprej nespada v mojo hišo. To- raj nima vhoda noter. Mrs. Frances Podvasnik.” Vprašali smo prijatelja, ki se spo¬ zna na veter, ki piha in brije po But- ler Streeti, kaj naj mislimo o pisariji velecenjene Mrs. ki nikoli niti naroč¬ nica ni bila. Ta nam je povedal, da imajo vsi takozvani 100%ni strogo za¬ poved, da “Naprej” nima vhoda no¬ ter,” pisanje pa je najbrže v imenu njenega moža Ignaca. Po pripovedovanju istega metereo- loga moralnega pritiska, je po hišah precej šuma o tem, kdo v domu hla¬ če nosi, ker bi rade še nekatere Mrs. tako 100 % no ubogale gospodovo za¬ poved, kakor je to storila mrs. F. P. pa se možje ne dajo tako na lepem poteptati. So baje tudi obratni sluča¬ ji, da so možje za 100 % no uboganje, ter da žene držijo v roki bakljo svo¬ bode in luči v hiši. Metereologa smo naprosili naj nam od časa do časa poroča o vremenu in njegovih spremembah na Butlerici ker bi radi zasledovali dviganje in pada¬ nje moralnega barometra, ki že dalj časa kaže hud pritisk. — A. H. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki. Pittsburske Vesti IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA Preteklo nedeljo je zborovala v Slov. Domu v Pittsburghu, se¬ ja Zveze društev JSKJ, kateri je predsedoval Mikec iz Strabane, Dbisk je bil radi praznikov slab. Kljub temu je bila seja ži¬ vahna in zanimiva. Največ se je razmotrivalo glede združenja slov. podpornih organizacij. Vsi razen enega zastopnika so pov- darjali potrebo združenja iz go¬ spodarskega, političnega in kul¬ turnega razloga. Vsi so bili mne¬ nja, da se mora združitev izvrši¬ ti kmalu. Tozadevni razgovor je pričel Klun od štev. 26, ki je pojas- neval to potrebo združenja. V raz pravo so posegli Sneler, Iludale, Kroteč in Čelan. Sneler je stavil predlog, da se izvoli odbor, ki naj med tem časom agitira za velik shod, na katerem se bo o celi stvari bolj temeljito razmo¬ trivalo. Boberg pa je bil mne¬ nja, da se mora združitev priče¬ ti najprej na lokalni podlagi. Društvo štev. 26 je dalo svo¬ jim zastopnikom nalogo, da pri¬ nesejo pred Zvezno sejo vpraša¬ nje glasila “Nove Dobe” in da naj posredujejo, da bo omenje¬ ni list prinašal več delavskih ve¬ sti in političnih dogodkov. Kro¬ teč je priznal, da je zadnja števil ka “Nove Dobe” vendar vsebo¬ vala nekaj zanimivega, ter se bi moralo še bolj obširno razlagati, češ, da je veliko članov, ki so vsled depresije prisiljeni iskati pouk le v glasilu. Skoraj vsi so bili mnenja, da list zasluži kri¬ tiko v tem oziru. Kroteč predloži resolucijo, v kateri se apelira na glavni odbor in urednika Nove Dobe, da v bo¬ doče prinaša list več delavskih in političnih novic. Resolucija je bila sprejeta. Eni so pa bili mne¬ nja, da bi b ilo boljše, ako bi bilo društvo štev. 26 dalo ta predlog kot inicijativni predlog, da se razveljavi točko jednotinih pra¬ vil, ki prepoveduje pisanje o_de¬ lavskem in političnem položaju v Novi Dobi. Zastopnik SSPZ federacije vpraša in prosi navzoče, da se pridružijo skupni veselici za po¬ moč španski republiki. Priredi¬ tev naj bi priredila društva S.S. P.Z., SNPJ in JSKJ enkrat spo¬ mladi. Klun odobrava in doda, da je treba povabiti tudi društva KSKJ, kajti borba v Španiji je borba vseh delavcev, kjer niso izvzeti nobeni delavci, bilo to ka¬ toliški ali nekatoliški. Predlog SSPZ federacije je bil sprejet, kljub temu, da so se nekateri bali, da pravila JSKJ to zabra- nj ujejo. Mikec kot glavni urad¬ nik JSKJ zatrjuje, da Zveza lah¬ ko sodeluje pri skupni veselici. Izvoli se odbor, ki bo stopil na sejo SNPJ federacije za sodelo¬ vanje. V odboru so Paul Klun, dr. F. J. Arch in Nick Povshe. Zastopniki so kritizii'ali dele¬ gacijo zadnje konvencije, ki je dovolila, da so bile sprejete v pravila točke, s kateremi se pre¬ poveduje delavsko in politično agitacijo v JSKJ. Dr Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, poroča, da bo štev. 196 razpuščena prihodnjo sejo, elani da bodo pristopili v druga druš¬ tva v Pittsburghu. V odbor za leto 1938 so bili izvoljeni: Joseph Sneler, pred¬ sednik, Jurij Previc, tajnik, Jo¬ seph Kroteč, blagajnik. Poročevalec. CLEVELAND—COLLINVVOOD Zahvala Odbora Prireditve “Mednarodne Brigade Odbor prireditve za pomoč “Mednarodne Brigade—bojujoče se ob strani lojalisticne Španije izreka prisrčno zahvalo vsem po Setnikom te prireditve, katera se je vršila dne 10. decembra v Slo¬ venskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Vdelezba je bila prilična, toda vsekakor premajh¬ na ako vzamemo v P ost ® v aj ®f} proleterski pomen. Uspeh J e bi jako povoljen m vsi vdelezenci so bili dobro razpoloženi. Zato je bil tudi materijalni uspeh jako zadovoljiv. Odbor prireditve se zahvaljuje vsem sodelavcem ki so sodelovali, posebno pa -^ Rs - Johana Perko, Mrs. Victoi Wood Mrs. Anton Rupnik, in zavednim natakarjem. Hvala tudl čL ej , ° orkestru ki je zabaval plesalce z dobro godbo. V materij alnem blagu so darovali nasi trf^ovci m dolžnost delavcev je, da}± tud vpošteva: Mr. John Zallar od Collinvvood Baking Co. je daio- val kruh, Ludwig Radell kavo, Mr. Thom Krašovec pa vino. Vsem tem trgovcem hvala v ime nu naših proletarskih bratov na fronti lojalistične Španije. De¬ lavski pevski zbor Sloga je na¬ stopil z par pesmi in tudi veliko pripomogel do dobrega vspeha. Sloga je delavski zbor napredno delavskih tendenc, vedno na raz¬ polago za dobrobit delavskim us¬ tanovam. Zbor zasluži, da ga de¬ lavske ustanove podpirajo v na- dalnjem obstoju. K sodelovanju je bilo povab¬ ljenih še par drugih pevskih zbo rov, toda iz tega ali onega vzro¬ ka se niso vdeležili. Povabljen je bil kot govornik tudi Etbin Kri¬ stan. Odboru je bilo sporočeno da se E. Kristan prireditve ne more vdeležiti, šele tedaj, ko je bila cela prireditev v teku. One, ki so bili radi tega ogorčeni, pro simo, da naj oprostijo kre go¬ vornik ni nastopil. Hvala Louis Krasna za pomembni govor, ki je v preprostih toda pomembnih besedah povedal veliko. Rojak Krasna je prišel iz španske fron¬ te bolan, izrazil pa se je, da mu ni žal ker je svoje zdravi j e, da¬ roval na oltar proletarske stvari, v boju proti mednarodnem fašiz¬ mu. Račun prireditve: pivskih list¬ kov prodanih za $99.75, vstopnic za $48.50, Anton Rupnik nabral prostovoljnih darov za $28.30, Mrs. Maraš nabrala od Frank Kalin 50c, Andy Mele 25c, Louis Rolih 25c, J. F. Kunčič $1.00, Vid Nahtigal 50c, Frank Peter 50c, Louis Markočič $1.00, Joe Milavec 25c in par neimenovanih (Mrs. Maraš je skupno nabrala $5.00). Frank Zaveri 50c, Joe Prestrl $1.00, Joe Pretnar $1.00, John Hrvat $1.00, Frank Slabe $2.00, Frank Kosič $1.00, skup¬ nih dohodkov z pivskimi listki, vstopnice in prostovoljni darovi $188.05. Stroški prireditve: dance per- mit $2.00, federal permit $1.00, dance inspeetor $4.00, Slejko or¬ kester $20.00, “Enakopravnost” za vstopnice $3.35, klobase $7.84, kruh $1.60, hren 35c, SDD pro¬ metni materijal $48.09, skupnih stroškov $88.23. Skupnih dohod¬ kov $188.05. čisti dobiček $99.- 82. Čisti dobiček prireditve je bil izročen dne 23. decembra v urad “Friends of the Abraham Lin¬ coln Brigade” kateri bo dal urad no obvestilo svojemu zastopniku v Franciji, da se ima za imeno¬ vano vsoto izročiti tobaka in ci¬ garet vojakom Cankarjeve čete na lojalistični fronti. Pošiljatev bo izročena kapitanu Gustinčiču, kateri bode skrbel, da naši fan¬ tje pošiljatev sprejmejo, kot dar ameriških proletarcev iz Cleve¬ landa, Ohio. Vsem sodelovalcem prireditve in darovalcem, kakor tudi poset- nikom prireditve še enkrat pri¬ srčna zahvala “Enakopravnost” je zato rireditev darovala tisko¬ vino pivskih listkov in odbor se ji zahvaljuje. Za odbor: Victor Wood, Vin¬ cent Coff, Frank Maraš, Louis Femec, Anton Rupnik in ostali odborniki. LIBRARY Program koncerta društva “Bled,” ki bo 1. januarja 1938. Pozdrav, poje pevsko društvo “Bled”. — Govor predsednika o zgodovini društva “Bled.” — Vio lin duet, Lillian Bianko, Helen Tercheck, v spremstvu na piano Josephine Bukalič May. — Na¬ stopi pevsko društvo “Jadran” iz Aliquippa, Pa. 1. “Adrijansko Morje”; 2. “Hrvatski Dom”; 3. “Po Jezeru”; 4. “U Boj, u boj”, profesor Holovec. — Piano duet, Ed. Rupnik and Josephine Buka¬ lič May v spremstvu na violin Lillian Bianko. — Rastava, de¬ klamira John Lipovšek, Jr. — Na stopi pevsko društvo “Prešeren” iz Pittsburgha, Pa.: 1. “NaDan” 2. “Svoboda”, 3. “V ljubem si ostala kraju”. Direetor Josephi¬ ne Bukalic May. — Violin Duet, Lillian Bianko, Helen Tercheck, v spremstvu na piano Mrs. Jose¬ phine Bukalič May. — VVhere I Belong, deklamira Donald Triler. Nastopi pevsko društvo “Sa¬ vica” iz West Nevvtona, Pa. 1. “Pred Slovesom”, 2. “Socialistič¬ na koračnica,” 3. “Mlatiči”. Di¬ reetor Josephine Bukalič May.— Piano solo, Edward Rupnik. — O Polnoči, deklamira Anna Ko¬ kelj. — Violin duet, Lillian Bi¬ anko, Helen Tercheck v sprem¬ stvu na piano Mrs. Josephine May Bukalič. Nastopi pevsko društvo ‘Bled’ iz Library, Pa.: 1. “Najlepše do¬ ma,” 2. “Slava delavstvu,” 3. “Lahko noč,” 4. “Ljubezen in Pomlad.” Direetor Josephine Bu¬ kalič May. — Autumn Interlude deklamira Violet Ocepek. — Vio¬ lin duet, Lillian Bianko, Helen Tercheck v spremstvu na piano Josephine Bukalič May. — Pro¬ sta zabava in ples. — Musič by Tom Sharkey and Orchestra. — Master of Ceremomes Frank Bolte. CHICAGO, ILL. Pridobila sem spet dva nova naročnika in poskusila bom sto¬ riti še več. želim “Napreju” ve¬ liko uspeha, ker list je vreden, da ga dobi v roke vsak Slovenec- delavec v Ameriki. Kdor se sma¬ tra za naprednega in kdor je za delavsko stvar, bi moral čitati “Naprej.” če bi vsi čitali ta list, bi se delavci med seboj bolj ra¬ zumeli, bi bolj skupno delali in bili bi močnejši proti reakciji in kapitalu. “Naprej” je čimprej treba povečati. Ko bo večji, bi rada imela, da bi prinašal tudi kaj o zdravniških in kuhinjskih nasvetih, ker je dobro vedeti ka¬ ko si človek sam pomaga v slu¬ čaju bolezni in kaj je najbolj pri merno kuhati v delavskih druži¬ nah. Vesele praznike in srečno uspešno novo leto vsem čitate- ljem “Napreja”. — Agnes Bo hinc. MOON RUN, PA. Tukajšnje Slovensko Samo¬ stojno Društvo je izvolilo sledeči odbor za leto 1938: Frank Ma¬ ček, predsednik, John Knez, pod¬ predsednik, Albert Knez, 3. pred sednik, Michael Jerala, tajnik, Joseph Kralj, zapisnikar, Anto¬ nija Maček, blagajničarka. Nad¬ zorniki: Jakob Ambrožič, Loj z Knavz, Frank Dijak, John čuk, in Frank Dolenc. Vratar Blaž Kovačič, oskrbnik dvorane Vik¬ tor But j a. Upam, da bodo dobro delovali za napredek društva in doma. Frank Reven. CLEVELAND, O. 45 letnica s. Matta Lučiča Na božični večer smo v Sloven skem Narodnem Domu počastili delavskega borca Matta Lučiča, ki je dosegel svoje 45 leto. M. Lučič je nam Slovencem v Cle¬ velandu ob raznih prilikah pre¬ cej pomagal in zato sm ose rdai priključili proslavi. Na banketu so razni govorniki iznašali lepe rezultate neutrudljivega delova¬ nja slavljenca, čigar aktivnost obsega menda vse panoge delav¬ skega gibanja. V stranki, v uni¬ ji, v podpornih organizacijah, med pevci, pri tamburaših, vse¬ povsod dela in pomaga z jekleno vstrajnostjo s. Lučič. Od Sloven¬ cev, katerih je bilo veliko prisot¬ nih so govorili J. Hrvatin za pev¬ sko društvo “Sloga,” švelc za biv šo “Iskro” ni Louis Krasna, ki se je pred kratkim povrnil iz Španije. Vsi so se dotaknili zna¬ čilnih posameznosti iz delovanja s. Lučiča med Slovenci in izrazili solidarnost Slovencev s hrvaški¬ mi delavskimi borci. S. Lučič se je v lepih besedah zahvalil za prirejeno slavnost, ter izrazil že¬ ljo, da bi bilo njegovo naj večje veselje, če bi se stranki katere član je, priključilo na njegovo 45 letnico čimveč novih članov. Ta apel ni ostal brez odziva. Pet¬ najst se jih je vpisalo v komu¬ nistično stranko, med njimi štir¬ je Slovenci. Prijeten in uspešen večer se je končal v veselem raz¬ govoru in pri prijetni zabavi v pravem delavskem duhu. S. Lu¬ čiču želimo še mnogo mnogo let uspešnega in plodnega dela za o- svobojenje delavskega razreda. — P. K. čez praznike v Clevelandu. če bi ne bilo toliko tradicio¬ nalnih božičnih okraskov po uli¬ cah in stanovanjih, bi skoraj ne verjel da je Božič. Oba praznika je sijalo in grelo solnce s tako silo, da je bilo bolj velikonočno kot pa božično vreme. Ker pa ni¬ sem šel v Cleveland gledati kako vreme so imeli, bom o vremenu raje nehal. Zanimalo me je seveda v prvi vrsti, kako živijo in kaj delajo naši Slovenci v tem naj večjem slovenskem mestu v Ameriki. Vse skrbi in davi veliko odpušča¬ nje iz dela, ki je Slovence poseb¬ no hudo zadelo v avtomobilni in¬ dustriji, v Fisher Body. Pri ne¬ katerih vzbuja odpuščanje težke spomine iz let nedavne krize in povzroča hudo bojazen; pri dru¬ gih je samozavest in zaupanje v silo organiziranega delavstva, v unije, večja. Tako hudo ne bo, kot je bilo pred petimi, šestimi leti, ko je kriza prišla nad nas, ko smo bili neorganizirani — ta¬ ko se sliši iz marsikaterih ust. Kolikor se da presoditi iz raz¬ govorov med Clevelandčani, mo¬ ra biti aktivnost v podpornih društvih in na kulturnem polju precej živahna v tem mestu. Na razne načine komentirajo spor med glavnim odborom SDD in “Ameriško Domovino”. Prav i- majo najbrže tisti, ki zagovar¬ jajo pravice članstva iz načelnih, ne iz slučajno nastalih nagibov. Da bodo imeli poleti svoj pro¬ stor izven mesta za piknike in izlete, nameravajo Clevelandča¬ ni kupiti primerno farmo v ka¬ kem lepem kraju. Misel je lepa in od izvedbe zavisi ali bodo za¬ dovoljni vsi sedanji zagovorniki in nasprotniki kupovanja farme. Kakor pri vsaki slični stvari se meče na začetnike tega načrta razna sumničenja, zdrav razum in treznost članstva v podpornih društvih pa bodo že znali razli¬ kovati upravičeno kritiko od ne- osnovanih sumnjičenj. To “Far- mersko akcijo” omenjam zato, ker bo mogoče v kaki drugi več¬ ji naselbini našla posnemovalce, ki si bodo lahko izposodili izkuš¬ nje Clevelandčanov in si prihra¬ nili precej sitnosti. “Naprej” je v Clevelandu že precej razširjen. To je dober znak za ta list in tudi seveda za Cleveland. Precej se je govorilo čez praznike o Gustinčičevem pi¬ smu, ki ga “Prosveta” ni hotela objaviti. Nezadovoljnost radi te¬ ga slučaja je precejšna, nihče ne zagovarja chicaških metod. Če bi človek slepo verjel vsemu kar se sliši, mečejo v Čhicagi precej dopisov in člankov članov SNPJ v koš, ali jih pa popravljajo po svoje. Ker mi je urednik dal “mak¬ simalno” samo eno pisano stran prostora za ta dopis, moram na¬ praviti piko, čeprav bi bilo še mnogo koristnega za poročati o božičnem obisku v Clevelandu.— Ivan D., Pgh. nja vredne višine. V teh umet¬ niških panogah smo izražali naša kipeča duševna čustva z dogodki na odru, kot jih zna izražati le mehka slovanska duša. Vzgojili smo publiko, ki uživa in čuti. Ta publika bo imela priliko uživati 17. aprila ne le dramo ali kon¬ cert, pač pa višek glasbene in dramske umetnosti—opero! Publicijski odsek. DETROIT Opera “Nikola Šubic Zrinski’ že v šolskih knjigah smo čita¬ li o turških vpadih na jugoslo- vensko ozemlje in o junaških či¬ nih sigetskega bana Zrinskega. To bogato zgodovinsko snov je s spretnim perom opisal Hugo Ba- dalič, dočim jo je v obliki opere uglasbil sloviti slovenski sklada¬ telj Ivan pl. Zajc. Dejanje se vrši v burnih časih leta 1566, ko so krvoločni Turki vdirali preko Donave, ropali in morili. Junak te opere je hrvat¬ ski ban Zrinski in njegova hra¬ bra četa bojevnikov, ki se je s čudovito vztrajnostjo upirala o- gromni turški armadi do posled¬ njega moža. Poleg skrajno lepih, burnih in napetih prizorov, je v opero vpletena tudi iskrena in plemenita ljubezen med Jeleno, hčerko Zrinskega in vojakom Ju- raničem. Slikoviti so tudi prizori v turškem taboru, zlasti ko ple¬ šejo odalisk*} orientalski ples pred mogočnim sultanom Sulej¬ manom. Opera “Nikola šubi, Zrinski je bila vsled tehničnih ovir men¬ da šele dvakrat uprizorjena v A- meriki, enkrat jo je podala čikaš- ka “Zora,” lani pa samostojni pevski zbor “Zarja” v Clevelan¬ du z ogromnim uspehom. Ta us¬ peh je opogumil “Zarjo,” da se je obrnila na jugoslovanska dru¬ štva v Detroitu v svrho ponovit¬ ve iste pod zelo ugodnimi pogoji. Za stvar so se zavzela hrvatska društva (29 po številu), in šla so takoj na delo. Ker je opera zdru¬ žena z velikimi stroški, so Hr¬ vatje povabili tudi slovenska dru štva na sodelovanje. Odziv je bil zelo povoljen, kajti dosedaj se je odzvalo že 13 slovenskih društev raznih prepričanj. To znači, da zna jugoslovanska javnost v De¬ troitu ceniti in uživati tudi bolj¬ ša glasbena dela. To znači, da bomo Slovenci in Hrvatje prvič v zgodovini skupno nastopili na kulturnem polju v korist najpo¬ membnejše in naj večje jugoslo¬ vanske opere “Nikola šubič Zrin ski.” Za uprizoritev tega ogromne¬ ga dela smo najeli enega naj več¬ jih avditorijev v mestu, Cass Technical high school, ki razpo¬ laga s 3,200 sedeži. Predstava se bo vršila na velikonočno nedeljo, dne 17. aprila 1938, zato se tem potom prosijo vse ostale organi¬ zacije, da ne aranžirajo na ta dan nobenih prireditev, ker bi s tem škodili operi finančno in mo¬ ralno. Za ples in zabavo po pred¬ stavi se bo najela druga dvora¬ na. V tej tridejanski operi (osmih slikah), nastopi do sto ljudi, v- ključivši priznane soliste: L. Bel¬ le, Mary Ivanush, F. Plut, Josie Milavec, M. Bradach, J. Nosan, L. Kolar, itd. Dalje pevski zbor ‘Zarja”, odaliske, vile in vojaki. Dogodke na odru bo spremljal profesionalni orkester pod vod¬ stvom Johna Ivanusha. Cenjeno občinstvo! Naš narod je že neštetokrat dokazal, da zna ceniti glasbo in dramo. Kot pre¬ prosti delavci smo dvignili glas¬ beni in dramski nivo do zavida- STANDARDVILLE, UTAH Padpisani apeliram na sloven¬ ske delavce v Ameriki, da je pri¬ šel čas, da se že enkrat zbudimo iz spanja ter skupno stopimo na delo za splošno korist delavstva. Ko sem prišel v ta kraj k mo¬ jemu bratu, sem opazil, da malo čita. Niti enega slovenskega li¬ sta ni bilo pri hiši. Ko ga male pokaram in mu razložim, kake¬ ga pomena je dober list pri hi¬ ši, (na pr. “Stara pravda,” “De¬ lavska politika” in več drugih v Jugoslaviji) se je odločil, da si naroči nekaj primernega. Toda kaj? Tukaj ni “Delavske politi¬ ke’ 'niti “Stare pravde.” Med tem ko tuhtamo, kaj bi naročili, prinese sosed Banič de¬ lavski koledar, ako ga hočemc prečitati. Ko obrnem par listov koledarja, najdem naslov sloven¬ skega tednika “Naprej.” Poka¬ žem bratu, ki se takoj vsede za mizo in napiše naročilno pismo za ta tednik. S tem je bilo moje prvo dele končano. Sedaj čakamo, ali je ta list res pravi list, ki zastopa de¬ lavske interese. Ko pride prva številka tega lista, sva se z bra¬ tom prepričala, da list v resnic: zastopa delavske interese in da je neprecenljive vrednosti v pri¬ meri z drugimi listi. Ali s tem še ni opravljeno vs« delo, ker človek je ustvarjen za delo, pa ne za večno počivanje Zato grem do soseda Baniča, da bi šla malo na agitacijo za “Na prej,” kar je rad obljubil. Ko pri de nedelja vprašamo Jureta Via hoviča, če bi nas popeljal mali okrog, (on ima namreč avto), ti di on obljubi in nas pelje v bliž nje naselbine. Agitacija ni taki lahko delo. Prideš do ljudi, ki b radi naročili, pa nimajo sredste' in zopet do ljudi, ki imajo sred stva, pa nimajo volje pomagat samim sebi. S zadnjimi je velik, sitnosti in je treba marsikateri pikro besedo preslišati, in pa tu di marsikatero besedo žrtvovati — Toda naš avto je brnčal oc prvih do drugih. Ta dan nismo mnogo pridobili ali štirje novi naročniki, to je ž< precej za začetek v tem kraju Zato vas vse slov. delavce pozi vam, da tudi vi nekoliko deluje te, da se ta list razširi po vse; Ameriki, ker delavska družim brez dobrega čtiva pri hiši, je k? kor riba na suhem. Naj za enkrat zadostuje, pa spet drugič kaj več. Končno po šiljam vsem slov. čitateljem “Na preja” novoletne čestitke z željo : v vsako hišo dober slovenski list! Albert W. Judnich. STANDARDVILLE, UTAH Dragi sodrugi, mi vas poziva¬ mo, da se date na delo za nove naročnike za “Naprej”. Vsak ima kakega prijatelja, ki se lah¬ ko naroči na list ali pa kaj da¬ ruje v njegov fond, da se bo laž¬ je širil. Zdaj so kritični časi in ne smemo čakati, da bojo kapita listi podpirali delavske liste, tc moramo delati delavci sami. Kapitalisti tudi vedo, da so pri koncu, ali mi delavci se tega ne zavedamo kakor bi bilo želeti. Sodrugi, naznanjamo vam, da bomo priredili zabavo v prid de¬ lavskim listom, to je za “Na¬ prej” in “Radnički Glasnik” en¬ krat po novem letu, kar bomo o- glasili še pravočasno, ko izbere¬ mo dan, da ne bo imelo zabave kako podporno društvo. Le naprej, sodrugi v Ameriki in Kanadi! Vaš v borbi, Joe Banič. CLEVELAND, O. Obnavljam svojo in pošiljam zraven še dve nove naročnine, želim in delam za to, da bi “Na¬ prej” dobil v prihodnjem letu še mnogo, mnogo naročnikov in či- tateljev. — Ivanka Kramar. ZAHVALA Vsem onim, ki ste nam v šte¬ vilnih bodrilnih pismih voščili vesele praznike in srečno novo leto, se uredništvo in uprava “Napreja” najprisrčnejše zahva¬ ljujeta. Three Star Bottling Work Edini slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač v Allegheny okraju. — Razpečevalci vseh vrst piva. 506 W. RA1LROAD AVE. Phone: Oakmont 305. VERONA, PA. -C^br a Stran 4. “N A PREJ” IZ SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE (Od ljubljanskega dopisnika “Napreja”) DR. STOJADINOVIČ V RIMU Te dni je bil v Rimu predsednik vlade, dr. Stojadinovič. Obiskal je Mussolinija, italijanskega kralja in druge vodilne italijanske politike. Vsi italijanski listi so polni slavospevov jugoslovanskemu narodu in vdanosti jugoslovanski vladi. Fašistični listi hvalijo Stojadinoviča, da je on dvig¬ nil ugled Jugoslavije in da je on listi, ki je s svojo zunanjo politiko zajam¬ čil mir na Balkanu in v Srednji Ev¬ ropi. Reakcijonarni časopisi v Jugo¬ slaviji pa prinašajo te vesti kot dokaz modre in pravilne zunanje politike da našnje vlade. Ljudstvo v Jugoslaviji pa misli ma¬ lo drugače. Nobenemu ne morejo ita¬ lijanski fašisti tako zapreti oči, da ne bi čutil, da je vse prijateljstvo, vse prilizovanje fašistične Italije jugoslo¬ vanskim narodom zlagano, da Italija išče zavezništvo Jugoslavije ne za mir ampak, da bi okrepila svoj fašističen vojno pripravljajoči blok. Politika prijateljstva s fašistično I- talijo, podpiranje fašistične Italije je za vsako državo, za vsak narod naj¬ večja nesreča. Vlada, ki to dela, dela proti svojemu lastnemu ljudstvu. Po¬ sebno pa to velja za Jugoslavijo. Za Jugoslavijo pomeni podpiranje Itali¬ je in osi Rim-Berlin, začetek njenega lastnega konca. Nemčija in Italija, Hitler in Mussolini si hočeta prosto pot na Balkan, zato pa je potrebno, da si podjarmita Jugoslavijo in si jo razdelita. Zato je pogajanje Stojadi¬ noviča z Mussolinijem, sklepanje pri¬ jateljske pogodbe z Italijo, podpira¬ nje osi Rim-Berlin direktno izdajstvo Jugoslavije in njenih narodov. Narodi Jugoslavije se tega dobro zavedajo. Velike demonstracije ob pod pišu jugoslovensko-Italijanske pogod¬ be, velikanske demonstracije ob priliki akcije za konkordat, so Stojadinoviča prisilile, da je tekel v Pariz in obnovil j ugoslovansko-f rancosko prijateljsko pogodbo, katere prej ni hotel obnoviti. Danes je jasno, da je to bilo storjeno v sili in da ni bilo mišljeno iskreno. Stojadinovič-Koroščeva vlada gre čvr¬ sto naprej po poti povezovanja s fašis tičnimi državami, po poti izdajanja svojega lastnega ljudstva. PROSLAVA 1. DECEMBRA Prvi december je v Jugoslaviji dr¬ žavni praznik. Proslavlja se zedinje¬ nje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. V Sloveniji je prejšnja leta bilo tako, da so se proslav, obhoda po mestu itd. udeležili tisti, ki so se morali, (državni uradniki, šolska mla¬ dina) in pa jugoslovanski nacionali¬ sti, današnji J N Sarski fašisti in so¬ koli. Ljudstvo, posebno klerikalna SLS je bilo bolj ob strani, ker Slo¬ venci nad takim združenjem kjer bi imeli vso oblast Srbi, Slovenci bi pa samo plačevali, nismo bili nikoli za¬ dovoljni. Proslave so torej bile bolj revne. Letošnja proslava pa je bila malo drugačna. Odkar so voditelji bivše Slo venske ljudske stranke (danes jugo¬ slovanska radikalna zajednica) izdali Slovence in postali centralisti (vse naj vodi Beograd), se tepejo z jugoslo¬ vansko nacijonalno stranko (Živkovi¬ mi fašisti), kdo je večji Jugoslovan Kramar pravi, samo mi smo jugoslo¬ vanski nacijonalisti. Toda tudi dr. Ko¬ rošec pravi v Beogradu: edino mi smo v Sloveniji pravi jugoslovanski naci¬ jonalisti. Seveda si Korošec tega do¬ ma ne upa povedati, ker bi mu sloven¬ ski kmetje že pokazali, če bi jim re¬ kel, da so tudi oni Jugoslovani po na¬ rodnosti in ne pa Slovenci. Oni vedo, da je jugoslovanski narod samo krin¬ ka pod katero Srbi vladajo nad Hr¬ vati, Slovenci in Makedonci. Vendar počasi pa le misli Korošec razširiti jugoslovansko misel. Tako je JRZ tudi za prvi december skušala zbobnati vse skupaj, kar je mogla, da so po ulicah vpili "živijo kralj, ži¬ vela Jugoslavija!” To kar so prej de¬ lali živkovičevi fašisti, delajo letos Korošec in njegova reakcijonarna dru ščina. Živkovičevi fašisti pa so prire¬ dili svoje manifestacije po mestu. Obe sta bili precej klaverni. Drugih mani- festantov pa ni bilo kakor šolska mla dina. MEZDNA GIBANJA.— Neenotnost v našem strokovnem gibanju v Slove¬ niji in pa zakon o prisilni arbitraži ovirajo boj za izboljšanje delavske¬ ga položaja. Zato letos v Sloveniji ni bilo večjih akcij, ki bi izdatnejše po¬ boljšale delavsko življenje. Tudi zad¬ nji čas ni opaziti v tem kakega na¬ predovanja. Možno pa je, da bo do spomladi prišlo do kakih večjih delav¬ skih akcij. Tekstilna kolektivna pogodba pote¬ če decembra meseca, ker pa so tek¬ stilci, ki jih je 13,000, razbiti, bodo to pogodbo najbrž podaljšali, čeprav je za njih slaba. Stavbinci pa pripravljajo zahteve za novo kolektivno pogodbo, ki jo mi¬ slijo skleniti spomladi s podjetniki, če podjetniki ne bodo pristali na njih za¬ hteve, bo spomladi gotovo prišlo do štrajka. Rudarji v državnih in privatnih rud nikih se nahajajo v mezdnem gibanju že od poletja. Rudarji pri Trboveljski družbi so dosegli majhen nabavni pri¬ spevek. Kakor vse kaže so zamudili ugoden trenutek, ko bi lahko z odloč¬ no akcijo marsikaj dosegli. rati splošno narodno akcijo za izse¬ ljence, pri kateri bi mogle sodelovati vse organizacije in pristaši vseh raz¬ nih političnih struj. Po vsem kar dela Rafaelova družba se vidi, da gre nje¬ nim voditeljem precej za fašističen vpliv in za idejni vpliv na izseljence. Saj se Rafaelova družba v prvi vrsti zanima za vero izseljencev, skoraj prav nič pa za njihov gospodarski in socijalni položaj, za njih izobrazbo, itd. Tudi izseljeniška zbornica, ki bi morala biti splošno slovenska narodna ustanova, ima tak značaj, da je to pravzaprav zbornica slovenskih kato¬ ličanov pod vodstvom Jugosl. radikal¬ ne zajednice. Pri ustanovljanj-u take izseljeniške zbornice bi morali biti vsi Slovenci posebno pa slovenske delav¬ ske organizacije (Delavska zbornica, Strokovne org.) in pa vse izseljeniške organizacije, ne samo ena struja. NAŠEŽENE Odvetnik dr. Matija Vrane se je ženil. OBNOVLJENJE SOCIJALISTIČNE STRANKE. Socijalisti nameravajo za htevati, da se jim dovoli obnovUev njihove stranke. To so že parkrat brez uspešno poskušali. Komunisti pa jim predlagajo, da bi ustanovili skupno enotno delavsko stranko, da delavstvo ne bi bilo razcepljeno. MARIJA ŽUMROVA PA ŠE NI SVOBODNA. Ko je prišla iz belgraj- ske Glavnjače je napisala brošuro "70 dni v Glavnjači.” Zaradi te brošure so jo spet zaprli in obsodili. Ker doma v Gorjah pri Bledu ne more živeti ne umreti, je šla kot služkinja služit v Ljubljano samo da se preživi. Takoj, ko je policija izvedla, da je v Ljublja¬ ni, jo je aretirala in izgnala v domo¬ vinsko občino, odkoder se ne sme ni¬ kamor ganiti in kjer živi v zelo tež¬ kih razmerah. Pomagajte Mariji žum- rovi! Njen naslov je MARIJA ŽU¬ MER, delavka, GORJE pri BLEDU. —Prezidati nameravajo v Mariboru blok med glavnim trgom, židovsko in Usnjarsko ulico. —Steklarji v Sloveniji so dosegli kolektivno pogodbo, ki je nekoliko bol- ša kakor prejšna. IZSELJENIŠKI TEDEN. Koncem novembra in prve dni decembra se je v domovini vršil izseljeniški teden, to je cel teden bi naj bil posvečen akciji za izseljence, agitaciji za rešitev raz¬ nih izseljeniških vprašanj. Vidi se pa že, da uspeh tega tedna žalibog ni bil zadovoljiv. “Rafaelova družba,” ki je organizirala akcijo je preveč eno¬ stranska, da bi mogla sama organizi- NAŠE DRUŽINE Dostikrat čitam, da je družina osnova družbe, da jo je treba za¬ ščititi z vsemi zakoni. To je raz¬ log, radi katerega mečejo poroče ne žene iz služb in pravijo, da mora žena ostati doma pri svo¬ jih otrocih. S tem izgovorom me¬ čejo žene le iz boljših služb, De¬ lavski materi je zaenkrat še do¬ voljeno, da ostane 10 in 12 ur v tovarni, ker bi bilo sicer treba podjetniku previsoko plačevati njenega moža delavca. Zato pa tudi naše družine tako strašno žalostno izgledajo. Mož in žena sta ves dan z doma, a je še do¬ bro. Mnogo je slučajev, da je mož brezposeln doma in žena slu ži, zato, ker njo zaposluje pod¬ jetnik za manjšo plačo. Otroci so prepuščeni sami sebi. O dečjih zavetiščih, ki bi jih vsako pod¬ jetje, kjer je zaposlenih večje število delavcev, moralo imeti in vzdrževati, pri nas ni govora. Vzgoja otrok je prepuščena pred mestni ulici. V šoli naši otroci slabo napredujejo, čudno ni — lani so ugotovili, da v neko ljub¬ ljansko šolo, kamor hodijo veči¬ noma delavski otroci, prihaja skoro polovica šolarjev brez zaj¬ trka. Doma se stiskamo v oz¬ kem, mrzlem in vlažnem stano¬ vanju, vsi v eni sobi. Tu se vrši vse naše družinsko življenje, oče in mati prihajata z dela izmučena in slabe volje, ves dan sta delala za druge — njihovi otroci so lačni in strga¬ ni. Tako se začno prepiri, prete¬ pi, mož skuša utopiti svojo ža¬ lost v vinu. Tako postanejo tisti trenutki, ko pridemo vsi skupaj, še bolj mučni in zoprni za vse. Otroci beže raje z doma, na uli¬ co. Razkroj družine je popoln. Vse lepe besede o družini, ma¬ teri, so prazne, ako se položaj in razmere, v katerih družine žive, ne spremenijo. Družine razpada¬ jo, ker je zasužnil stroj očeta in mater, in jih vzel otrokom. Delo je ženo osvobodilo domačega su¬ ženjstva, žena stopa v javno živ¬ ljenje kot enakopravna možu, če¬ prav mu je danes enakopravna samo v dolžnostih in le malo v pravicah. Danes je žena prav ta¬ ko suženj kot mož. Boriti se za družino pomeni, boriti se proti suženjstvu delavstva v današ¬ njem sistemu. žene radi takih razmer v dru¬ žinah najbolj trpijo. Detomori, splavi, nezakonski otroci, umira¬ nje otrok, to so njihove tragedi¬ je. Zato pa je mesto žene tudi med tistimi, ki se bore za izbolj¬ šanje razmer, ki bodo podlaga srečnim družinam. (Delavski List, Ljubljana). Zahvala slovenskih prostovoljcev kanad- čanom (Pismo poslano Andreju Dopli¬ harju v Timmins, Kanada.) Dragi nam slovenski izseljenci v Tim- minsu in okolici! V imenu antitank topniške sekcije “Petko Miletič”, vam pošiljamo brat¬ ske pozdrave ter se vam toplo zahva¬ ljujemo na zavoju tobaka, katerega nam je izročil kapetan Gustinčič, ki nas je osebno obiskal te dni. Mi vam ne moremo opisati tega ve¬ selega trenutka ob sprejemu vaše po¬ šiljke. Vsak je veselo zavil smodko z globoko sočutnostjo, da so se Sloven¬ ci tam daleč v tujini poleg vsakodnev¬ nih težkoč v življenju, spomnili na nas in naše združene skupine. Obenem smo trdno prepričani, da Slovenci v tujini kakor tudi v domovini ne po¬ zabljajo krivice, katero preživlja Špan ski narod, proti kateremu je general¬ ska klika s pomočjo mednarodnega fa¬ šizma dvignila svoje krvavo orožje, da ga v potokih nedolžne krvi zopet zasužnji, da jim z silo odvzame vsako sled demokratične in samoodločne svo- bodščine. CONFECTIONERY & GROCERY 599 E. 140 STREET (Cor. Durvvin Ave.) CLEVELAND, O. - xx- CIGARS — CIGARETTES and TOBACCOS ICE CREAM — SCIIOOL SUPPLIES CANDIES and COLD MEATS -xx- Angel Plesničar*s, Proprietor Phone: PO. 7422 Slovenski prostovoljci, junaški pro- tifašisti, jasno pričajo, da oni pod¬ pirajo borbo španskega naroda, ker je to tudi deloma borba slovenskega na¬ roda. Temu tudi pričajo posamezne akcije Slovencev v tujini, da čim več mogoče podpro pravično borbo špan¬ skega naroda, da olajšajo in se trd¬ nejše povežejo s bojevniki na fronti: Slovenci, Srbi, Hrvati, Črnogorci in drugi v mednarodnih brigadah. Tem potom, dragi nam Slovenci in Slovenke, častno obljubljamo, da ka¬ kor doslej tako bode tudi odslej naša antitank sekcija “Petko Miletič” od¬ ločno nastopala v borbi proti medna¬ rodnemu fašizmu, za demokratično svobodo delovnega ljudstva in demo¬ kraciji vdanega ljudstva. Za napredek delo in kruh. Apeliramo na vas, da nas v tej borbi z vsemi silami pod¬ prete. Ena od najboljših podpor v prid španskega in slovenskega naroda je združitev. Združitev slovenskega na¬ roda je ona sila, ki bo strla vsak od¬ por črne reakcije; enotnost je sila proti fašizmu. To je ena od najglav- nejših nalog, da na podlagi združitve slovenskega naroda vsaka organiza¬ cija in skupina, brez ozira političnih in verskih načel, pridno in marljivo deluje, da se to čim prej vresniči, Na tej podlagi delujemo mi v naši top¬ niški sekciji in drugi in vam kličemo: Naprej za združitev slovenskega na¬ roda! Naprej za svobodno Slovenijo! Za pomoč borbi španskega naroda! Smrt fašizmu! Stvar sama po sebi m bila nič posebnega, nikak zgodovinsK dogodek. Celo nekaj vsakdanje¬ ga je bilo v tem, kar si je sam priznal. Kakor pa je bilo po en strani tako nekaj klavrno vsak¬ danjega, je svet skušal ri tega napraviti nekaj velikega. Matija Vrane je dobro vedel, kako je za kon juridično vsestransko pre¬ tehtan in za vsak primer obdan z zakoni. Cerkev pa je iz njega napravila celo zakrament. Brž¬ kone zato, ker so ga ljudje oma¬ lovaževali in celo izrabljali. Ka¬ korkoli — Matija Vrane se zdaj, ko je imel sam s to stvarjo oprav ka, ni mogel otresti zavesti, da je res nekaj močno klavrnega. Kajpa, kadar je v svoji pisarni razpravljal o nekaterih primerih zakonskega življenja ali priso¬ stvoval na sodišču razpravam o zakonu, je gledal vse skupaj hladneje, od daleč, kakor gleda jurist bodisi veliko krajo ali celo umor. Zdaj pa je bil sam tisti, ki je mislil in gledal kakor zločinec, ne pa kot sodnik. Kako in zakaj se je pri svojih osemintridesetih le¬ tih odločil, zdaj ni premišljal. Kakorsikoli — stvari so se toli¬ ko zapletle, da nazaj ni več mo¬ gel in tudi hotel ni. Zgodilo se mu je, da je nekoč izjavil, bodisi premišljeno bodisi nepremišljeno ali celo bolj v za¬ bavo: oženim se. Ko je to izja¬ vil, se mu dalje ni trebalo briga¬ ti. Stvar so vzele v roke_ ženske in jo pritirale tako daleč, da se mu je zdelo, kakor bi ga vrgli na sredo velike reke in bi moral on, ki ne zna plavati, ujeti roko naj bližjega človeka ter se z njim re¬ šiti na kakršnokoli pač pusto in skalnato obrežje. Matija Vrane je res plaval in zdaj je stal tik pred obrežjem. če pa se je že zavedel, da je vsa ta stvar globoko klavrna ter se mu zaradi tega ni ljubilo na¬ praviti niti enega odveč koraka, so bili ljudje okoli njega toliko prijazni, da so opravili vse na¬ mesto njega. Njegov posel je bil res malen¬ kosten: stati je moral pred kro¬ jačem, ki ga je vrtel na vse stra¬ ni, ga pretipaval kakor zdravnik, klepetal kakor ženska in mu na¬ posled vzel vsestransko mero. Da lje je moral z nevesto, ki se je pripeljala k njemu v mesto—bi¬ la je iz podeželja — po hišah is¬ kat stanovanja, in tretjič, da bo v cerkvi dovolj na glas rekel: da. že pri iskanju primernega sta novanja je sprevidel, kako lagod no je živel doslej. Matija Vrane je bil skromen glede stanovanja. Kot študent, ko ni imel preveč d enarja, je vselej najel prvo luk njo, v katero je padel, ne glede na to, če je bilo stanovanje sonč no ali nekoliko temačno, če je za¬ udarjalo po plesnobi. Tudi kasne je, ko je bil že koncipijent, je ohranil te svoje navade. Kadar je prišel v drugo mesto v službo, je prvega znanca, ki ga je srečal, pobaral za stanovanje. Ta mu je svetoval. Matija je stopil h gos¬ podinji, tam so ga odvedli v so¬ bo, moral je sesti in pol ure po¬ slušati, kako je gospodinja hvali¬ la sobico, mu navajala, kdo vse je stanoval v njej in hvalila, ka¬ ko mirno je v hiši. Nikdar nih¬ če ne kriči, se ne prepira, pred hišo je vrt in v sobo sije ves dan lepo sonce. Ko se je ženska na- pripovedovala, je plačal stanova¬ nje in odšel. Potem je stanoval tam dokler se ni odselil v drugo mesto. Glede sobe ni zahteval več, kakor da je v njej postelja in da ni mrčesa, zaradi česar si je vse luknje in posteljnino skrb no ogledal, čeprav se je s tem gospidinji spočetka nekoliko za¬ meril. Piše:—MIŠKO KRANJEC ^ ysakl novo pohištvo tej U^^njen stvari s vo J e ™d0 tri cigarete m pogledal neka| Pian^“.^ . k nikov in Domaom popravljena je bda stvar ^P o in odštel ]e srečen odpri n g . najemnino, cm 0 fovšem, ki H Katji in njenim starsem,—_ s? il ? ie b il S & poslanec in veje oce } % b i ma hen industnjalec posestnik, maJ y nc Matija po- in trgovec, — , a hajal, čeprav slednje &sej m ^ t udi daleč b ! ™ el z R e al k s J e je vseh predolgih m bilo. Bal se j „* ova nj m in malenkostnih P p0 hi razprav. Kazteoval. so mu SFso sfz njim. koliko žlic m kuhaiuic je ‘reba e ^ ?o c S : te ima rajši, kje s . ceneje, ne dk bi bilo kvalitetno «32* Tast ga je mučil z zasta¬ relo politiko, se navduševal za ne ko železniško bl J. bilno rentirala in bdazas sko gospodarstvo tako potrebn . Vse načrte in misli, ki Jih je s val že nekolik? ostai eh tast j predložil Matiji Vrancu, kaKor bi bil dr. Matija Vrane parla¬ ment ali minister za železnice. Katja pa ga je vodila na objske k sorodnikom, ga seznanjala s svojimi dragimi in ljiabimii znan¬ ci in stričniki, ki Jih je Matija zasovražil, še preden Jih je vi¬ del. Niso ga brigala njena prejs- na znanstva, vznemirjalo ga je le, da se nekako baha z njimi, ki jih je on imel vse za delomržne- že, da bodo skrbeče in brigaj oce se samo za to, da bodo čimbolj e opravljeni, da bodo čimbolj ne¬ slano govorili in podobno. Vse to je bilo mnogo mučne j e kakor na¬ jenostavnejša pravda, ki jo je moral zamotati samo radi tega, da je bila videti lepša in da ga stranka ni zasovražila, ker jo je bil izgubil, čeprav je že naprej vedel, da ni. mogoče ničesar iz¬ vleči iz nje. Dr. Matija Vrane se ni ženil iz ljubezni, kakor se taki stvari po navadi reče. Prav to pa je bilo po njegovem mnenju pri vsej stvari najbolj klavrno. Ko se člo¬ vek ženi iz vroče, burne ljubezni, stopi v zakon brez velikih pred¬ sodkov, omamljen od nepoznane¬ ga čara. Prepričan je, da je na¬ šel veliko dragocenost — ženo, —, ki jo bo namestil v svojem stanovanju in jo bodo vsi prija¬ telji občudovali, sam bo pa mo¬ ral paziti, da mu je kdo ne ukra¬ de. Tako ljubezen je imel v živ¬ ljenju samo enkrat, v svojem dvaindvajsetem letu, ko je pri¬ šel na univerzo, če bi se bil te¬ daj oženil, bi bila vsa stvar lepa, predvsem pa popolnoma drugač¬ na kakor zdaj. že res, da ni bila zenska, ki jo je tedaj ljubil, kot se je izkazalo kasneje, bogve kaj prida,. Toda. kdo mu more zago¬ toviti, da je ta drugačna? In sploh kje je ženska, ki bi lahko o njej dejal, da je drugačna, ka- linhu? tlsta ’ ki J° je nekoč J • ! Ge - bl se P a bil v svojem dvaindvajsetem letu oženil, bi te Kio zdaj življenje po nekem tiru m bilo podobno vsem drugim živ¬ ljenjem. In če bi se v tistem živ- ijenju pojavili preokreti, če bi prišlo med njim in tisto njegovo bfhil,? 0 polonia - kakor se reče, bi bilo v vsej stvari nekaj lene človeške tragike. V tem zakonu te tragike ne more biti, pred- zre^nin' 61 ' M ^ ija Vranc zdaj zrel moz in ker dela vse premiš¬ ljeno, vsaj do neke mere. Pretuh E&SjM&sS a?'pS at,v,oto ’ w « bi 5 Za antitank sekcijo “P. Miletič”, po- lit-komesar: Ko je prišla njegova nevesta m sta se popoldne odpravila po mestu za stanovanjem, se ga je lotil obup. Najprej mu je doma povedala, kakšno stanovanje ho¬ če. Verjel je, da je takih stano¬ vanj v mestu več kot preveč. Ka¬ tja, njegova nevesta, si je vsa¬ ko stanovanje preskrbno ogleda¬ la: kako leže sobe, če so okna obrnjena na sonce, kakšno son¬ ce prihaja v sobe: predpoldan- sko ali popoldansko. Stanovanje je moralo biti tako obrnjeno, d a je imelo okna i na vrt i na cesto Ko sta Katja in gospodinja ogle¬ dovali sobe, prerešetali vsa vpra sanja in nameščali z ' besedami BRANKO KRSMANOVIČ. WHITE CITY LUNCH 623 E. MO Str., Cleveland, Ohio Beer, Wine and Liquor~-Home Cooked Food STEVE ČOVLOVIČ, Proprietor PROPAGAND NI in TISK OVihi v XVIII. IZKAZ n. - Prispevek društva štev. 490 SNPj. Chicago, IR.-r: __ j stimac.....—•••••••-—- Timmins, Ont. __ Martin Milane 50c, A. h u Standardville, b ta i držan0 provizijo $1.50.* up ^ A. M Štraus 40c za nezadrzano . Steelton, Pa- p rispeV ek Slovene VVorkers Ho m $ Detroit, Mich.. _ z / nez adržano provizijo “neinS^s « teburg h„ P soc. in *2.25 _.^r-rr-~5^ 1 sburgh, Pa- — ^05 . ....... nen °vaa? 92c, I2c, 50c ’ in T osep h Samsa lOc, John e T land wX!°i0c, Frank Slejko lOc Frank Slej« * Leo Wilh ru , Miller loc, Irank Jereb in l5 c Steli Skrly laC - Ku, i‘/ Ka Kastelic 25c, Marv * isenc lc Leo y Rudi Muler loc, rrank Jereb Vn Steli Skrly 15c,Fudii ^ g ŽOc,^ lie Kastelic 25 , - (zbrala Katarina Marasch ^'Ivanka Kramar za nezadrzano provizijo $4^ r:J V M?nn __ 1. Delak za nezadrzano provizij 0 -- i Bivvabik, Mmn.. Vodovnik 35c, Kasun 35c, S kS'-. • nezadrzano pio\ J ek društva št. 4296lwn^-~. S iSh °!, nl Ilf- in - Agnes Bohinc za nazdržano proS,"^ 1 SSSRonPa-: — Frank Reven za nezadržano provbjS ■ M°°n Kun, ‘ P „ . _prispevek društva štev. 64 objavljeno . SKUPAJ. J Najlepša hvala prispevanjem in zbiralcem, ki nropagandnega in tiskovnega fonda v odlični meri pLS Sjanju, Zboljšanju m povečanju alovenakeg, pjjg ga tednika. . Današnji izkazi so precej boljši od onih !z preteklih dv • nov. Storili smo korak naprej k poboljšanju i n ^ preja,” ki začenja dobivati odločne pomočnike in čitatfi"J šoti Utahu in Illinoisu. Storiti moramo vse, da bo preje poznan še v VVisconsinu in po ostalih država® Držav, da pride v one slovenske naselbine v Kanadi, A J-.- da DOstane glasnik vseh ( 0 sc l e Š« St sl< Sp pripravljeni boriti se proti fašizmu in ne samo v cenenih besedah temveč tudi dejansko kreniti^ sko slogo in enotnost, ki je eden izmed prvih preda j končni poraz rasistične nevarnosti. ^Jftj Do sredi januarja naj dobi •‘Naprej” 300 novih čitateW' ročnikov, da bo izhajal v 2000 izvodih. To veliko delo bo J* če vsaka posamezna naselbina izvrši ono malo nalogo, kjT 5 nanjo. ■ •: V kampanji za nove naročnike ne smemo pozabiti na ^ ljanje izteklih naročnin ter skrbeti za povečanje tiskom? propagandnega fonda. Leto 1938 naj bo leto poživljene« fašističnega delovanja med Slovenci v tujini. Ena izmed • * ; nalog v tem pravcu je: povečanje, izboljšanje in razširjan' šega •‘Napreja,” ki naj čimprej zraste na šest strani it; NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI NOVI: Cleveland, O.: Frank Tolar, John Levstik, Anton Zorko, Matt Martin¬ čič, Frank škrjane, Mary Škraba, Joseph Mam. — Akron, O.: John Gombač. — 'Bivvabik, Minn.: John An- zelc, Matt Anzelc, Anton Polich, Matt Dolinšek, Valentin Vrckovič, Frank Južna, Avgust Filipčič, Johana Grzi- na - — Chicago, III.: Joseph Tomsich. — Willard, VVisc.: Frank Auman. — Detroit, Mich.: Slovenski D. Dom. — Hogeland, Mont.: John E. Modic. — Timmins, Ont., Kanada. J. Gasparac, Valentin Stamfel, J. Tomac, Martin Ludvik, Martin Žagar. — Export, Pa. George Previc. — VVilmerding, Pa • Martin Hudale. — Moon Run, I*a.: Jacob škrl. — National, Utah: Va¬ lentin Tomšič, John Surina. - I>cr, Utah: John Škerl. -$» G len, Utah: Joseph Kochevar OBNOVILI: Cleveland, O.: F. Gorše, John ir car, John Petrič, Peter Muhv«, >■ ton Tavželj, J. Rezelj, Frani Oka Ivan Hočevar, Frank Sraj, Job: nik, Anton Mihičič, Anton’Sarina,, ton Kralj, Anthony Strekal, J« nich, Anthony Sray, Louis Ix>uis Krste, John Ujčič, mar. — Pittsburgh, Pa: Joto Pii J os. Bahorich, Frank Berkopette Krauland, C. Kogovšek, Frank (Si — Steelton, Pa.: M. Štraus, Ah jevec. N. Kostelic — Harrisberg, h A. Plesec. — Chesvrick, Pa.: J«? Jelovčan. — Strabane, Pa.: Jolola lich. — Moon Run, Pa.: Joseph Bi¬ čar, Frank Reven, Frank Maček, fc Kovačič, Joseph Mele, JosephKt® E: st st Sl DETROIT, MICH. sikni da je bil ° danes mar¬ sikaj neprimerno ugodneišo v kor pred šestnajstimi^let ^ skoraj zaneslo v zS 7/• ima svojo pisarno, v kratki ' bo p otreb ° vai konci p ,jenta \ sam ne zmore vsega dela It, k ke Prihajajo k njemu kakn, žice v cerkev. Tako 'J 7. ? no ril svoj gospodarski |Jf A - Ustva ' m bil slab. Uvaževanll Zaj ’ ki Položaj ima v družbi Jtt Vreden Je zveze na vse strani i ?, anl si nekajkrat z veliko siJ* 1Je ‘n lahko si j e v tihe? !r P ? lltike J« mož bodočnosti dejaI ’ da Pogledu. Ko bo imel i v nek em zine .. .. , . ‘met SVnie j.... zm °, bo v nekateri? ? V ° jo dru- ^0 še pridobil Stvareh premoženju. u £ledu in na sa- i!^!il_PUhodnjič) __ Cvetlice za vse?~I ’ FRANK JELERem JOE’S BAR WE SERVE WINE, BEER AND LIQ M® Also a Good Food ni ai P« di čl n: st ti d: v: P' 300 North Livernois DETROIT, MICHIGAN Mr. & Mrs. KOT-^i VI. 2-9848 DETROIT R00FING CO. Asphalt, Gravel, Shingle, Roofing. Ali Sheet Sldmg ' Asbestos ’ Asphalt and Inselb NA CES INSTALLEDandRE 1807 mr? at W - Vernor JOE OBEZIL v 0 tl; Phon h S( b, CLEVELAND, OH 10 SLOVENSKI DELA V* 1o33d WAERLOO ROAD ^^^vedno svežo pijačo ROBERTS WOMEN’S WEARING APPA rEL ..j ''b* 1 '® there ’s Double Advantage of Style and ' a J5115 ST. CLAIR AVENUE this A dl Name. Address. Bring ^ ^ 1 fnr 10 °1c OH all>