Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije
dva UAGAIIVCKA LO)Z€k IJJ

.
Podprta strategija trga dela
sre-
do ^COnornsko-socialni svet (ESS) je na seji to.... Cj '^trategi jo razvoja trga dela do leta 2006 in Na J^nalnj pr()gram zaposlovanja za leti 2(X)0 in 200 ,)( |Jel kot ustrezni podlagi za zmanjševanje neza
0	enosti in povečevanje zaposljivosti prebivalstva n., e<Ja so člani sveta iz vrst sindikatov in predstav
. °v delodajalcev poudarili, da še tako dobro na ne k*1 Pro8ram> *n ta dva sta napisana zelo dobro s i Ustvaril novih delovnih mest brez aktivneg: kovanja vseh dejavnikov. Člani ESS so avtorji ni,'7orili, da se v Evropski uniji število nezaposle p kUub že več let uresničevani aktivni politiki za
1	p-, vanj a ni bistveno zmanjšalo. Zato se v Slove jJ, na aktivno politiko zaposlovanja, kije sicer dali r . J rezultatov, vendarle ne bi smeli preveč opi n, ’ Pač pa bi bilo treba pozornost usmeriti v veča ^Povpraševanja po delavcih, torej h gospodarsk
|0d_ .tem, kako jo doseči, pa je med sindikati in de manjsi razkorak. Sindikatom sc seveda nt t, Primerno, da bi podjetja razvojni zalet jemal; (šj, račun zmanjševanja materialnih pravic zaposlenih , n/zkih plačah ni mogoče graditi razvoja, so raz %b ’ n'7^e P^če in cilj, da bi v Sloveniji imeli so v, no tehnologijo, ne gresta skupaj. Delodajalci p; Vidikih socialnih pravicah in plačah zaposleni! V0-'J° Priložnost za tuja podjetja, da bodo lažje os Ski i nai’ trg. saj bodo naša poslovala z višjimi stro ’’ kot bi lahko.
Sindikati so opozorili tudi na potrebo po ohranjanju delovnih mest v podjetjih, ki so v težavah, še posebej v podjetjih v lasti Slovenske razvojne družbe. Preprečiti pa bi bilo treba tudi, da bi delodajalci z nalaganjem nadur reševali vprašanje delovne sile. Opozorili so (zlasti Semolič) tudi, da delo za določen čas ne daje pričakovanih rezultatov, kar dokazujeta primera Francije in Nizozemske.
Delodajalci opozarjajo, naj štipendijska politika poveča zanimanje tudi za manj atraktivne poklice, v storitvenih dejavnostih, ki so danes deficitarni, kot na primer zidarji, ključavničarji, železokrivci in podobni poklici. Enako kot sindikati menijo, daje rešitev problema nezaposlenosti v odpiranju novih delovnih mest. Zato pa hočejo bolj varčno državo, saj s tako visoko rastjo javnofinančnih prihodkov in premajhno gospodarsko rastjo ni mogoče pospeševati tehnološkega razvoja in vlaganja v izobraževanje, še manj pa odpirati nova delovna mesta. Potrebna pa je tudi 'prijaznejša’ delovnopravna zakonodaja, takšna, ki bo podjetjem omogočala veliko prilagodljivost pri zaposlovanju.
Skratka, ekonomsko-socialni svet je strategijo razvoja trga dela in nacionalni akcijski program zaposlovanja podprl, marsikateremu članu pa je v kotičku zavesti vseeno ostal dvom, ali ne bosta morda tudi ta dva sicer obetajoča dokumenta ostala le - na papirju.
B. R.
Novojavno
vprašanje
Viki
Potočnik,
ljubljanski
Županji
Gospo županjo sprašujemo, ali je pristojna služba mestne občine pred 17. septembrom, ko je direktor BTC Poslovne enote Ljubljana Vinko Kocjančič obvestil lastnike in delavce trgovin o spremembi obratovalnega časa, izdala pisno soglasje k novemu obratovalnemu času. Sprašujemo tudi, ali je služba dala soglasje za nov obratovalni čas v Intersparu.
Ker odgovora na vprašanje iz Nove Delavske enotnosti, št. 32 o soglasju za obratovalni čas Mercatorjevega hipermarketa na Celovški cesti v Ljubljani (ob njegovi otvoritvi ste slavnostno prerezali trak) še nismo prejeli, domnevamo, da soglasja niste ne dali ne odklonili in da novi center posluje kar po domače. Če ste za Mercator premalo močni, sprašujemo, ali se čutite nemočni tudi pred BTC in Intersparom?!
Franci Lavrač, predsednik Sindikata delavcev trgovine Slovenije
Odpiralni in delovni čas trgovcev
Ttgovke in trgovci iz BTC prosijo sindikat za pomoč
Prejšnji teden je podjetje BTC s Šmartinske ceste v Ljubljani uvedlo za vse prodajalne nov odpiralni čas. Od ponedeljka do petka so prodajalne odprte od 9. do 20. ure, ob sobotah pa od 8. do 20. ure. Nov obratovalni čas velja od 1. oktobra naprej in bo veljal tudi decembra, ko so trgovine običajno odprte dalj časa.
V sklep o spremembi obratovalnega časa je direktor BTC-Poslov-ne enote Ljubljana Vinko Kocjančič zapisal, da se nakupovalne navade slovenskih kupcev spreminjajo. Trgovci se jim morajo prilagajati, sicer namesto njih to naredi konkurenca. Tako se je novim nakupovalnim navadam že prilagodil Mercator, Leclerc, Spar. Ob sobotah je do 20. ure že odprt Emporium, obisk je dober.
Prodajalci, ki jih sprememba obratovalnega časa zelo zadeva, ugotavljajo, daje to letos že tretja sprememba. Najprej so bile trgovine vsak dan odprte od 9. do
19.	ure (ob sobotah od 8. do 13.), nato od 9. do 20. (ob sobotah od 8. do 15. ure), nazadnje pa od 9. do
20.	ure (sobote od 8. do 17. ure). Pravijo tudi, da njihovi delodajalci ne nameravajo in tudi ne zmorejo zaposliti dodatnih ljudi. Dodajajo, da BTC načrtuje, da bodo od
začetka prihodnjega leta dalje trgovine odprte tudi ob nedeljah.
Ker je velik del zaposlenih ženskega spola, ker imajo trgovke otroke in družine, je tak delovni čas zanje nesprejemljiv. Poudarjajo, da bodo naredili vse, da se nov obratovalni čas ovrže. Tak dopis so poslali sekretarju območnega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije Stanetu Drobniču s prošnjo za pravno pomoč in zaščito.
V svoj dopis, podenj seje podpisalo več kot tristo trgovk in trgovcev (faksimile podpisov hranimo v uredništvu), so zapisale:
“Naš delovnik se podaljšuje, nas pa nihče ne vpraša, ali smo pripravljene ali ne. Smo le ljudje z družinami in prosimo le za normalni delovni čas. Z novim obratovalnim časom niso bili seznanjeni niti naši delodajalci. Lepo vas prosimo, pomagajte nam. Podpisane zastopamo večino prodajaln v BTC.”
Na vprašanje, katere pravice zaposlenih bi lahko ogrozila sprememba odpiralnega časa trgovin v BTC, je treba pregledati zakonodajo.
Tako zakon o delovnih razmerjih določa, da imajo delavci pravico do počitka med dvema de-
Odgovor Katji Galof na pismo Dušanu Djordjeviču
Prebral sem tvoje pismo Dušanu Djordjeviču enkrat, pa še enkrat. Ugotovil sem, da si se spoštovana kolegica - profesionalna predsednica sindikata obvladujoče družbe Mercator-po naročilu nekoga spravila na svojega kolega, ker je pač reagiral na nezadovoljstvo zaposlenih in sklical sestanek.
Ne vem, zakaj kolegica nisi bila povabljena na sestanek, vabili pa sva dobila predsednik in sekretar SDTS. Razlog je lahko le eden, da ti člani sindikata ne verjamejo več, ker si jih izigrala, tudi mene. Sklepi s sestanka so le zahteve po odgovorih vseh odgovornih, nikakor ne degradacija sindikata obvladujoče družbe Mercator.
Za domačo nalogo pa te prosim, da mi napišeš imena in priimke vseh sindikalnih zaupnikov (predsednike) obvladujoče družbe (naštej le tiste, ki so bili izvoljeni, in imajo imuniteto), da jih bom sam obvestil o vsem, za kar ti ne zmoreš poguma.
Franci Lavrač, predsednik SDTS
lovnima dnevoma najmanj 12 ur, med dvema tednoma pa najmanj 24 ur. Pravice do dnevnega in tedenskega dopusta delavcu delodajalec ne sme kratiti.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine pa določa naj večje število nadur, osem na teden, 20 na mesec in 180 na leto.
Obratovalni čas ureja poseben pravilnik (objavljen v Uradnem listu št. 79/97). Po tem pravilniku je občina tista, ki potrjuje obratovalni čas. Pri tem je poleg po-
V BTC, v katerem je več sto prodajaln, veliko delodajalcev z posluje le po enega ali naJve£., v trgovca ali trgovke. Ob obiski tem centru smo že dosedaj op žali, da isti trgovec dela odjuu do večera, da si malico lahko p vošči le, če trgovino za nekaj des minut zapre. Na teden so mno8 delali petkrat po 11 ur, ob so tah devet ur, skupaj torej 64 •
Bo inšpekcija v BTC ukrepala?
Sandi Bartolje, ker seje nanj obrnilo veliko število v BTC za poslenih trgovk in trgovcev, poslal glavnemu inšpektorju za trg R° manu Kladušku pobudo za inšpekcijski nadzor. Ker je prepričan* daje sprememba obratovalnega časa grob poseg v pravice dela'' cev do dnevnega, tedenskega in letnega oddiha, je Kladušku pre. lagal, naj ugotovi, ali je bila sprememba obratovalnega časa Pr’ javljena skladno z navedenimi določbami pravilnika o obratova nem času trgovin.	____
slovnih interesov trgovcev dolžna upoštevati nekaj omejitev iz pravilnika. Po njem so trgovine lahko od ponedeljka do petka praviloma odprte med 7. in 21. uro, ob sobotah pa med 7. in 18. uro. Prodajalne z živili so lahko odprte tudi ob nedeljah med 8. in 13. uro. Izven tega časa lahko ob praznikih in dela prostih dnevih obratujejo le dežurne prodajalne. Pri določanju dežurnih prodajaln je pristojni občinski organ dolžan upoštevati turistične potrebe, navade prebivalstva, gostoto naseljenosti. Občinski organ naj bi merila iz pravilnika dodatno razčlenil. Obratovalni čas v nakupovalnih centrih, na trgih in ob avtocestah določijo njihovi upravljavci, vendar tudi zanje veljajo iste določbe kot za trgovce.
Trgovec mora pri prijavi obratovalnega časa dostaviti tudi tele podatke: umik obratovalnega časa, število zaposlenih v prodajalni in skupno število njihovih delovnih ur.
Občinski organ lahko, če prijavljeni urnik obratovalnega časa ni skladen s pravilnikom, tega z odločbo zavrne v celoti ali delno. Iz vsega tega je mogoče sklepati na nekatere najpogostejše kršitve predpisov.
Kot ugotavlja Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije, gre najpogosteje za poseganje v pravico trgovk in trgovcev do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. Zaradi tegaje zlasti pri mladih materah ogrožena možnost skrbi za otroka in normalno družinsko življenje.
Sanja delovnega časa ob so
ibotah
do 20. ure se bo število oprav J
nih ur pri večini trgovcev le
večalo. Je temu, kar Kocj
označuje za prilagajanje trgovc spremenjenim navadam kupce* mogoče narediti konec? Bodo vnltirani Irvovci in treovke l‘l * * *
voltirani trgovci in trgov ko sami stopili skupaj in se za sv
je pravice, čeprav večinoma^.
so sindikalno organizirani, boriti tudi z najtršimi sredstvi si dikalnega boja? ^ Kgvi,t
TSP-Tovarna sukanca in trakov ni v stečaju!
V zadnji, 33. številki Nove De lavske enotnosti je bil objavlj članek “Držimo pesti za zdrav' jedro MTT-ja”, v katerem je P° pisana žalostna usoda najve J mariborske tekstilne tovarne borba za preživetje njenega zd vega jedra. V pogovor med sek tarko območnega odbora sindik
ta tekstilne in usnjarskopredc
valne industrije v Podravju Bu’ ko Jurak in novinarjem Tomaže^ Kšelo seje vrinila velika netj* nost, da je med mnogimi M * , jevimi podjetji šla v stečaj tudi de niška družba TSP-Tovarna sukan ca in trakov, kar pa ni res!
Za neljubo napako se bralce’ še zlasti pa zaposlenim in vods^ podjetja iskreno opravičujeta ‘ Urednik
I llH FffS fCTTTHTTTTT! ki i® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS:
'kd v V r-11 v I Vi 1! PIT Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Tod1"
Kšela • Naročnina, tel. 13-41 -283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd ‘
Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569
Za zmanjšanje brezposelnosti pripravljeni celoviti ukrepi
Slovenija se je tako kot ^ropska unija odločila u® Celovito reševanje ■"ezposelnosti.
hl°,®ram ne temelji le a klasičnih aktivnih Pfogramih
^Poslovanja, temveč	..
Politiki zaposlovanja V Sloveniji po vzoru Evropske unije pripravljena strateški in dau-p-let“ ekon5>mskih, operativni program zmanjševanja nezaposlenosti - Cilj: v Zakonsk’ih in>raŽeValnih’ seelm'h letih znižati nezaposlenost na devet odstotkov
spodbujevalnih ukrepov. V pripravo in uresničevanje so vključena jazna ministrstva, javni zavodi in lokalni dejavniki, cilj pa je zmanjšati j ~y*lo nezaposlenih na vsega devet odstotkov aktivnega prebivalstva ur do leta 2006 ali na manj kot 80.000 registriranih brezposelnih. Za osničenje tega cilja naj bi do leta 2006 postopno povečali sredstva Približno 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, torej ne bistveno r .c sedanjega obsega. V Evropski uniji, ki se že leta otepa z ■ativno (pre)visoko brezposelnostjo (Slovenija ima denimo nižjo sk*aposlenost kot Unija v povprečju), so_pred tremi leti oblikovali Dor?-ne smern'ce politike zaposlovanja. Štirje osnovni stebri te Dor!- 6 so povečevanje zaposljivosti prebivalstva; pospeševanje PrilJetništva in Podjetniške miselnosti; pospeševanje in spodbujanje 'Vodljivosti posameznikov in podjetij; izenačevanje možnosti Poslovanja moških, žensk in prizadetih skupin.
je ^'n'strstvo za delo, družino in socialne zadeve sodelovanju z drugimi ministrstvi ter insti-Dn	80 'vpletene’ v razreševanje neza-
, s|enosti, pripravilo dva dokumenta. Prvi je
tjj. rategija razvoja trga dela do leta 2006, poii-* a ^Poslovanja in programi za njeno uresni-5eev ; to je temeljni dokument politike zmanjka nezaposlenosti. Drugi, 'Nacionalni ak-izh • P.ro§ram zaposlovanja za leti 2000 in 2001 ’, derla 'Z strate8Ue in je operativni dokument za Qh°Vanje pristojnih institucij na tem področju. n a dokumenta sta se zelo dolgo usklajevala, v.JPrej med socialnimi partnerji in na koncu na f U|- Zdaj sta po prepričanju ministra za delo sk()CtU *^°Pa zre*a za sprejem, najprej na ekonom-(jj _s°cialnem svetu to sredo in potem še v vla-l^ ^okument Strateški cilji razvoja trga dela do Ra K ^06 šel tudi v državni zbor. Rop upa, da jn 0 ta podprl, ter da bo razprava o njem odprta v a bo utrdila vse stranke in socialne partnerje k Prepričanju, da morajo biti problemi reševanja ezPoselnosti osrednje vprašanje pri reševanju Pornsko-socialnih problemov v družbi. ž r'aš cilj je, da registrirano brezposelnost 8finanjšamo do leta 2006 na okoli br °°0 ali 75.000 ljudi. Anketna rP^Poselnost (to metodologijo upo-. pa Mednarodna organizacija za (jj °) Pa naj bi bila 6-odstotna. Tu-Ur>VSe Zadr>je mesece nezaposlenost st, a’ trer|di so ugodni tako glede Pnje anketne kot registrirane brez-,lenosti. Julija letos je bilo j bOO registriranih brezposelnih,
1Ja kmi pa 126.000. In leta 1993 j? 129.000,” pravi Tone Rop. rezposelnost se je že začela Maševati, aktivna politika zapo-. Vanja daje rezultate in minister za oh ° VerJame- da se bodo ti trendi, f . ch dveh dokumentih in ob ustre-1 Prioriteti, ki jo v Sloveniji mo-,j. . l<) dati politiki zaposlovanja, najeli tudi v prihodnje. Navsezad-
naslednje leto. V vsej Evropi se kot rdeča nit skozi tovrstne strategije in napore za zmanjševanje brezposelnosti vleče izobraževanje, s katerim se izboljšuje izobrazbena raven delovne sile in poveča njena zaposljivost.
Slovenija ima največje težave ravno na področju strukturne brezposelnosti, večje kot Evropska unija.
Tone Rop pravi, da si moramo tu zastaviti ambiciozne cilje. Zato bo treba zahtevati od inštitucij, ki se operativno ukvarjajo z nezaposlenimi, da za vsako brezposelno osebo, ki v šestih mesecih ni našla dela, pripravijo ne samo program zaposlovanja, kot so dolžne storiti že sedaj, ampak da te osebe vključijo v aktivne programe za brezposelne.
To je pomembno, kajti dogaja se, da se s posameznimi brezposelnimi nihče iz teh inštitucij ne ukvarja po več mesecev, celo leto dni ne, trdi minister. Ne ponujajo jim alternative, ali pa jih odpravijo na kratko. Zato je visoko zastavljeni cilj potreben in prav je, da to brezposelni vedo, in prav je, da skupaj izvajajo pritisk na inštitucije.
Stopnje anketne (ILO) brezposelnosti - mednarodna primerjava*
pr ’ Poudarja, smo uspeli tudi pri punskih pogajanjih opredeliti pj, ll|ko zaposlovanja kot eno temelj-Prioritet proračunske politike za
Vir: OECD Qualerly Labour Fonce Stalistics, Number 4 1998; Statistični urad Republika Slovenije Opomba:
• Podatki se nanašajo na 3. četrtletje 1998, razen za Veliko Britanijo (2.četrtletje 1998) in Češko. Madžarsko in Poljsko (1997).
Zelo pomemben cilj je zmanjšanje regijskih neskladij na trgu dela. Ta neskladja so tako velika, da samo s politiko zaposlovanja v ožjem pomenu besede tega ni mogoče reševati. Zaposlenost naj bi rasla od leta 2000 do leta 2006 po enoodstotni letni stopnji. Tako se bo anketna brezposelnost zmanjšala na šest odstotkov, registrirana brezposelnost pa na 9 odstotkov do leta 2006.
Prioritetne usmeritve za doseganje teh ciljev izvirajo iz. tako imenovane štiristebrne politike zaposlovanja Evropske unije.
Prvi steber je povečanje zaposljivosti prebivalstva (tu so zajeti vsi ukrepi, ki vplivajo na to, daje posameznik bolj zaposljiv in daje manjša verjetnost, da pade v odprto brezposelnost).
Drugi steber je spodbujanje podjetništva; ta posega na podjetniško raven, na tisto, za katero so soodgovorni delodajalci, pa tudi vlada v tistem delu, v katerem spodbuja podjetništvo in ustvarja razmere za ustanavljanje in delovanje posameznih podjetij. V zvezi s tem so predvideni številni ukrepi.
Tretji in zelo pomemben steber je povečanje fleksibilnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Gre za različne oblike organizacije dela, povezane zlasti s skrajševanjem delovnega časa, zaposlovanjem s skrajšanim delovnim časom, in uvajanje vseh drugih netipičnih oblik zaposlovanja. S tem bi se zaposlilo več ljudi in trg dela bi bifživ’, ne glede na različne načine njegovega funkcioniranja in ne glede na pretrese, s katerimi se soočajo posamezna podjetja. Pomembne so tudi naložbe v razvoj kadrovskih virov, kar pa je odgovornost delodajalcev. Opaža se, da v zadnjih letih vedno več sredstev za štipendije in za študij zagotavlja zlasti država in da so se podjetja v preteklosti precej umaknila s tega pomembnega področja investiranja.
Četrti steber je izenačevanje možnosti zaposlovanja, kjer naj se z različnimi mehanizmi zagotovi večja možnost zaposlovanja tako invalidov kot vseh drugih kategorij, ki so lahko na trgu dela diskriminirani, zlasti žensk.
Na osnovi tega dokumenta je nastal nacionalni akcijski program zaposlovanja za leti 2000 in 2001. V njem so podrobno obdelani ukrepi, ki naj v okviru posameznega stebra dajo pričakovane rezultate, pa seveda tudi določeni udeleženci in finančni okvir za vsakega od ukrepov. Temu bo prilagojen tudi proračun za naslednje leto.
“S temi povsem konkretnimi programi želimo zasledovati temeljne cilje, ki so manjša brezposelnost, manj dolgotrajno brezposelnih in večja, bolj učinkovita ter bolj celovita politika zaposlovanja,” pravi Anton Rop.
B. R.

Mednarodna konferenca o stanju in razvoju industrijskih odnosov iodsajSevjepristojnileorganide
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je prejšnji teden organiziral mednarodno konferenco o stanju in razvoju industrijskih odnosov v Sloveniji. Kot je uvodoma povedal Clemens Rode, predstavnik Fundacije Friedricha Eberta za Južno in Vzhodno Evropo, so na tem območju odnosi v naši državi urejeni najboljše. Ker delodajalci in delojemalci v Sloveniji dobro sodelujejo, naj bi pri tem pomagali tudi kolegom iz
poslitev, ne pa vsi, ki se prijavijo na zavodu.
Zakon o stavkah nastaja v sodelovanju z Inštitutom za delo pri Pravni fakulteti, nastaja tudi zakon o eko-nomsko-socialnem svetu (ta mogoče sploh ni potreben). Potrebne bodo še nove spremembe zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti.
Naše socialno partnerstvo seje razvilo brez ustreznega zakona. Eko-nomsko-socialni svet je vedno bolj prisoten, zaradi česar smo dobili Dogovor o plačni politiki in Dogovor o vsebini pokojninske reforme.
Dr. Polona Končar s Pravne fakultete je menila, da so pravne norme le prva podlaga za spreminjanje razmer. Pomembni so tudi avtonomni viri de-
večji problem dvojnost ureditve. Na eni strani imamo norme, prenesene iz bivše Jugoslavije, na drugi strani pa povsem nove norme, kar pri sodnikih povzroča zmedo. Velik problem je tudi dvostopenjsko odločanje pri delodajalcu. Ker odločitev na drugi stopnji pri delodajalcu skoraj nikoli ni drugačna od prvostopenjske odločitve, je za delavca, ki je oškodovan, to le izguba dragocenega časa. Sodišče lahko pritožbo delavca obravnava šele po tem, ko je pri delodajalcu odločitev izrekla tudi druga instanca. Zakon o pravdnem postopku, ki naj bi tudi veljal na delovnih in socialnih sodiščih, za individualne spore ni primeren, še manj pa za kolektivne. Po tem zakonu sodi-
Mednarodne konferenc6 so se iz tujine udeležili Clemens Rode in Wolfgang Lel>' ner iz Fundacije Friedricha Eberta, VValter Ueberbach, svetnik nemške ambasadez Dunaja, odgovoren za socialna vprašanja, in Heriber Kohl, samostojni znanstvenik. Od povabljenih sindikalistov pa so sodelovali: Gregor Miklič, Vekoslava Krašovec, Katarina Lavrin, Vlado Marinič, Vojko Čujovic *n Miloš Trampuž.
I^hja Novak s Pravne fakultete v d‘'koru je menil, da so zaradi ostalin ve* v ureditve delavci pri nas pre-del „Za .eni- Če bo delovni čas za daj !^C lc*ea*en' bo drag in za dclo-ni/ Ce bo ceneje proizvodnjo orga-Jatl kje drugje.
°spodarska zbornica po sprejetih kol v - ne b° več partner pri sklepanju pi ^kbvnih pogodb, po veljavnih pred-Dov pa teJ vl°8i ne more ubežati, je služtTr ha Potočnik- vodja pravne svet	.‘V V ekonomsko-soc ial ne m
lov c*33 zbornica še naprej sode-at|. saj je tako tudi v Evropi.
N Pojasnil Vitko Roš, sekre-Vgn^.reženja delodajalcev, so v Slo-q ‘J1 st'ri delodajalske asociacije, (*i sP°darska zbornica Slovenije nstv°je obvezno), Združenje de-
duje. Prepričanje, da bo sprememba prepisa problem uredila, je napačno. Med normativnim in dejanskim so ogromne razlike.
Tranzicijaje v gospodarstvu ustavila razvoj za šest let, kolikor so se direktorji ukvarjali z lastninjenjem. V javnosti je zaradi tega nastal vtis, da so top menedžerji v glavnem tatovi. Ko se piše o osebah, ki so zdaj vredne milijon ali več mark, je v ozadju mnenje, da so to dobili iz privatizacije. Šestletni tehnološki zaostanek bo otežil našo vključitev v Evropsko unijo.
Naši menedžerji imajo idealen položaj, saj oni nadzirajo lastnike. Večina top menedžerjev je prepričana, da je treba moč zaposlenih zmanjšati na minimum, da v primerjavi z njimi ne smejo imeti nobene zaščite in da jim morajo biti povsem pokorni. Povrh menedžer-
Delavci boljše organizirankot direktorji
drugih držav. Domači udeleženci konference so razmere v naši državi orisali precej slabše, pri čemer je izstopal zlasti predstavnik vrhovnega sodišča.
Ker je konferenca obravnavala zelo široko področje, smo za objavo povzeli le razprave o nekaterih vprašanjih. Za eno od prihodnjih številk bomo skušali dobiti analizo llije Stanojeviča o slovenskem sindikalnem gibanju. Izpustili smo tudi polemiko o zakonu o delovnih razmerjih, v kateri so delodajalci spet zatrjevali, da je treba raven pravic delavcev znižati, sindikalisti pa zagovarjali evropsko raven pravic.
Oris prenove ureditve delovnih razmerij je predstavila državna sekretarka Nataša Belopavlovič. Cilj pripravljavcev reforme je bil zaščititi šibkejšo stran, torej delavce. Zaradi tega je bil najprej sprejet zakon o reprezentativnosti sindikatov, zatem pa še zakon o soupravljanju. Že pripravljen zakon o kolektivnih pogodbah pa že več let čaka, da bo prej sprejet zakon o delovnih razmerjih. Sprejeta sta bila tudi zakon o inšpekciji dela in zakon o zaposlovanju tujcev. Zakon o varstvu pri delu, pripravljen je bil že leta 1995, sprejet pa letos, je skladen z direktivo Evropske unije.
Nataša Belopavlovič je omenila tudi zmanjševanje števila brezposelnih v letošnjem letu, kar naj bi bilo posledica aktivne politike zaposlovanja in spremenjene definicije brezposelnih, štejejo se le tisti, ki res iščejo za-
lovnega prava, še posebej kolektivne pogodbe. V kolektivnih pogodbah je mogoče videti rezultate sodelovanja socialnih partnerjev. Po besedah Končarjeve krogi v Mednarodni organizaciji dela ocenjujejo, daje organiziranost našega delavstva boljša od organiziranosti delodajalcev.
O spreminjanju naše zakonodaje pa je Končarjeva menila, da so bile spremembe nekaterih posebnih področij sprejete prehitro, ker prej nismo razčistili pogledov na delovno zakonodajo. Končarjeva je zaključila z ugotovitvijo, da so pri pravnem varstvu zaposlenih pri nas problemi in da delovne spore povzroča tudi nekonsistentnost pravnega sistema.
Pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih se bomo morali odločiti o tem, ali bomo vanj vključili tudi varstvo človekovih pravic, dostojanstvo delavca pri delu, enakopravnost moških in žensk. Varianta bi bila, da o teh in drugih vprašanjih sprejmemo posebne predpise. Po besedah Polone Končar smo se v Sloveniji odločili, da bo zakon določal le minimum pravic, več pravic pa prepuščal kolektivnim pogodbam.
Ker je Slovenija še v času, ko je bila v Jugoslaviji, dajala velik pomen spoštovanju mednarodnih konvencij, nam pri spreminjanju delovnopravnega sistema ne bo treba spreminjati njegovih temeljev.
Irena Bečan, ki na ministrstvu za delo skrbi za pisanje zakonov, je dejala, da se pri nas nagibamo k posebnemu zakonu, ki bo uredil enakopravnost žensk, tega torej ne bo urejal zakon o delovnih razmerjih. Zakon o udeležbi delavcev pri upravljanju bo treba spremeniti le glede varstva članov sveta delavcev v primeru prenosa dejavnosti iz enega na drugo podjetje. Glede evropskih svetov delavcev pa naj bi po besedah Bečanove prišel v poštev le poseben zakon.
Janez Novak, sodnik vrhovnega sodišča, vodja oddelka za delovne in socialne zadeve, meni, daje naš naj-
g aJalcev Slovenije (prostovoljno obrisu0)’ Združenje delodajalcev lt1. dejavnosti (prej Ogista) in dy’|se združenje delodajalcev s seči^111 v Mariboru. Vse te organiza-ne ^delujejo v ekonomsko-social-rim ,SVe?u’ Kier nastopajo proti šti-S|ndikalnim centralam.
Snj],e,ka Penko Natlačen je poja-km>1| ^a *,° gospodarska zbornica Pan' Prenehala biti partner pri skleca,, j!3 kolektivnih pogodb, zaradi če-Šl0h° P° njenem mnenju lahko prilog ? Pravne praznine. Združenja de-Pro , cev Pa bodo morala, čeprav so Štev']°V°*jna’ Pr'dobiti dovolj veliko ženi ° članov, saj bo njihova repre-‘•tativi
n nost sicer vprašljiva, nj edai imamo ob splošni kolektiv-in p°8°dbi še 22 pogodb dejavnosti dn*‘j' Pogodb za javni sektor gospo-ja|s. Va- Vsega tega sedanje deloda-sp0 ,e 0rganizacije ne morejo od go-V *ske zbornice kompetentno pre-pr ''J£ pa Metka Penko Natlačen Pia ti3, da se bo veščina sklepalen °| dvnih pogodb iz zbornice - osla na delodajalske organizacije. Vy ^ePrav zakon o policiji predvide-
Sodnik Janez Novak v pogovoru z Metko Penko Natl^er) in Miho Potočnikom.
šče namreč odloča le na podlagi dokazov in dejstev, kijih predložita to-žitelj in tožena stranka.
Primeri sporov so drastični, med najhujše Novak uvršča primere, ko od delavke delodajalci zahtevajo, da ne bo zanosila. Takšne pogodbe so po Novakovih besedah pravno nične.
Hud primer so tudi tožbe proti državi, ki bi sama morala prva skrbeti za zakonitost. Država se je dala tožiti zlasti za razliko v plačah.
Največ sporov na delovnih in socialnih sodiščih zadeva trajno prenehanje dela, pri čemer delodajalci najpogosteje kršijo mednarodne konvencije. Če bi pri nas definirali, v kakšnih primerih je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas, bi dileme o tem, ali je pogodbe za določen čas mogoče podaljševati dve ali tri leta, odpadle.
Glede kolektivnih sporov so v naši sodni praksi zabeleženi le štirje spori. En spor zadeva odstop od kolektivne pogodbe, drugi pa reprezentativnost sindikatov.
Novak seje tudi vprašal, zakaj naša zakonodaja dopušča spodkopavanje arbitražne odločitve na sodišču ob
tem, ko sta se obe strani z arbih" strinjali.	r.
To po besedah vodje oddelka ^ hovnega sodišča kaže na zelo ko raven dogovarjanja med p , nerji v podjetjih. Novak je vpra*v
zakaj so delodajalci do delojein® e ^	^____^ ^_________
tako nepopustljivi, če je jasno, a. 3lr 34 podzakonskih aktov, ni pa bodo o zadevi morali sporazume	jet še niti eden, za Evropo torej
Novak pogreša celovito ured	.	n
delovnih razmerij. Zanj je neraZ,egii Ijivo, da smo osem let brez	\j\
zakona o delovnih razmerjih- D bilo pri nas drugače, bi se . tl)(Ji vaditi dogovarjati, popuščati in sprejemati odločitve.	,ar
Gregor Miklič, izvršni se(c't|to v ZSSS, je govoril o primerim v Sloveniji pod krinko uskDJ0,^ nja z evropskimi standardi sK v mo znižati raven pravic zaposlc Čeprav evropski standardi teža^s določajo, skušajo tako p1"1^^ ju zmanjšati pravice nosečih delu mladih mater in zmanjšati pra jp delavcev do udeležbe v nadz° . e svetih. Miklič je tudi vprašal-J gospodarska zbornica lahko sp P ner pri sklepanju kolektivnih Ef, godb, saj so po nekaterih mn6
ji niso naklonjeni participaciji delavcev pri upravljanju. Velika večina ima do soupravljanja odklonilen odnos ali pa je do njega vsaj skeptična.
V javnem sektorju gospodarstva, kije pri nas zelo močan, imajo oblast politične elite. Te kadrujejo po načelu, ni pomembno kaj zna, važno j e le, da je naš. Korupcije je pri nas veliko več, kot je uradno priznavamo. Če v javnem sektorju ne daš krepke podkupnine, naročila ne dobiš.
Prejšnja zaščita zaposlenih ne gre skupaj z novim gospodarskim okoljem. Pri nas je nezaposlenost izjemno porasla, zaradi česar živi del prebivalstva v veliki revščini. Tudi zaposleni za določen čas živijo v precejšnji negotovosti. Ker so odrinjeni od možnosti soodločanja, so prisiljeni k pokornosti. Zaposleni za določen čas niso tisti, ki se za pravice
nje znanj za nova delovna mesta.
Kljub vsej tej kritiki pa je po Kavčičevih besedah Slovenija med tranzicijskimi državami najuspešnejša, vendar je še daleč na Balkanu.
V razpravi je Polona Končar menila, da so slaba točka industrijskih razmerij pri nas zlasti delodajalske organizacije. Združenje delodajalcev po njenem mnenju še ni ustrezno organizirano, da bi od gospodarske zbornice prevzelo obveznosti reprezentativno predstavljati delodajalce. Zakon o reprezentativnosti delodajalcev po njenem mnenju ni potreben, tudi na zahodu ga ne uporabljajo.
Vitko Roš ji je ugovarjal, češ da ima združenje delodajalcev še 23 sekcij in da so vse oblikovane na prostovoljni podlagi, imajo tudi pogajalske skupine. Po Roševih besedah pa delodajalci letos ne nameravajo odpovedati nobene kolektivne pogodbe, le za njihovo izboljšanje se želijo pogajati. Ostala naj bi tudi splošna kolektivna pogodba, ker nekatere dejavnosti nimajo posebne pogodbe.
Vitko Roš je še menil, daje med zahtevami sindikatov za čim večje plače in druge pravice zaposlenih ter potrebami delodajalcev, da vlagajo dobiček v razvoj, treba najti kompromis. Opozoril je tudi na prevelike potrebe države, predrago upravo (plače so večje kot v gospodarstvu).
Meta Štoka Debevec z ministrstva za delo je orisala državno poseganje oz. intervenco (tako je to dejavnost sama označila) v industrijske odnose. Intervenco bi po njenem mnenju lahko označili tudi kot pomoč pri urejanju odnosov. Pri poseganju v pla-
di vlada, ki je delala tudi napake.
V razpravi je Vekoslava Krašovec predstavnici ministrstva za delo očitala, da smo posege v plače imeli vseh zadnjih 23 let in daje zakonodaja na plačno področje vplivala negativno. Interventni zakon o minimalni plači pa je bil po njenem mnenju potreben, ker plače po kolektivnih pogodbah delavcem ne omogočajo preživetja.
Po besedah Metke Penko Natlačen Sloveniji manjka zakon o kolektivnih pogodbah, zaradi česar se v zakon o delovnih razmerjih vnašajo tudi norme, ki so del kolektivnega prava. V splošni kolektivni za gospodarske dejavnosti in 10 pogodbah posameznih dejavnosti so poslovodne osebe izvzete. Mogoče je to bilo preura-njeno, zaradi česar je združenje Ma-nager ponudilo minimum za sklepanje individualnih pogodb.
im

iž p prelije menil Vlado Marinič Veij? 'ciiskega sindikata Slovenije. de|(, Pr°blem je delo prek polnega 0(]stv,’ega časa. V policiji je kar 90 j,-.01 kov disciplinskih postopkov v tU(jjVn' upravi. Na disciplinsko se gre hika jdi neP°zdravljanja predstoj-..braževanja za varstvo pri deiu lij,*- llJ ni. seznama poklicnih bolezni |i()|in"namo' Polici jski sindikat daje tis< ‘uu sindikalnim centralam za *;t 3,1,1 v'te v sindikalne inšpekcije arstvo pravic zaposlenih. ve v Varen Prehod iz prejšnje uredit-k().MScdanJ° v življenju ni tako učin-je n' ’ k°* bi lahko sklepali po papirjih, tli £®otov'l dr. Bogdan Kavčič. Tuja |eC Se 0 čem dogovorimo, se izvaja 'st°. kar komu ustreza. Pri nas ,8r°nino samovolje in nepošte-hterpretacije sprejete zakono-
Bogdan Kavčič je bil kritičen zlasti do menedžerjev.
potegujejo prek sveta delavcev ali sindikata. Delavec iz Litostroja mi je rekel, da je pri nas demokracija to, da je delavec tiho.
Za delavce je položaj slab tudi zaradi tega, ker so slabo usposobljeni za nastopanje na trgu delovne sile. Njihov velik problem je pomanjka-
če seje država bolj posvetovala z delodajalci, pri minimalni plači paje intervenirala bolj v interesu sindikatov.
V javnem sektorju gospodarstva so po njenem mnenju stroški plač previsoki, ker vlada še ni uspela znižati previsokih pravic zaposlenih. Sicer pa seje v obdobju tranzicije učila tu-
Zvonka Šarman je menila, da je pet poti vpliva zaposlenih v podjetjih preveč.
Dr. Zvonka Šarman je ugotovila, da smo pri sprejemanju zakona o udeležbi delavcev pri upravljanju naredili zmedo zlasti pri tem, ko smo na dobro nemško podlago dodali nekaj izvirnih rešitev. Zaradi tega imajo pri nas zaposleni kar pet možnih poti za vplivanje na odločitve: 1. svet delavcev, 2. sindikat, 3. predstavniki v nadzornem svetu, 4. delavski direktor in 5. notranji delničarji. To ni dobro in bi morali spremeniti. Glede sindikata pa Šarmanova meni, da naj bi v podjetjih ostal in opravljal podobno vlogo kot odbori svetov delavcev v Nemčiji za področje plač in nadomestil. Delavski direktor pa naj bi postal menedžer, enako kot drugi člani uprave.
Ovira za uveljavitev soupravljanja je tudi nizka raven agilnosti in neznanje članov svetov delavcev. Poleg skrbi za interese zaposlenih bi člani svetov delavcev morali sodelovati tudi pri kreiranju razvoja. Sveti delavcev naj bi bili akterji potrebnih sprememb v podjetjih. Skrbeli naj bi, skupaj s sindikati, tudi za večjo motiviranost zaposlenih.
Za menedžetje je Šarmanova dejala, da ne opravljajo svoje vloge. Kritična je bila zlasti do nj ihove kulture, kjer naj uporabljali stare paradigme. Še bolj kritična je bila do tega, da med seboj premalo sodelujejo in da ljudem ne zaupajo. Sodoben vodja je po njenem mnenju tisti, ki usmerja in ne le pove-
|ju->e'	Franček Kavčič

Socialni položaj ljudi v severnoprimorski regiji so v dobršni meri reševale italijanske pokojnine in delo, ki so ga ljudje dobili v Italiji. Ali je k izboljšanju položaja ze začela prispevati tudi boljša ekonomska slika domačega gospodarstva?
Socialni položaj na našem koncu zadnja leta ni slab. Eden od razlogov je bližina Italije, kamor hodi delat precej prebivalcev, nekateri legalno, drugi na črno. Drugi vzrok so kar številne italijanske pokojnine, veliko paje polprole-tarcev z nekaj zemlje. Tudi propadanja podjetij, ki gaje bilo pred leti precej, zdaj ni več. Zadnji tak primer je letošnji stečaj v Meblu Pohištvu Branik, sicer pa stečajev, kjer bi večje število delavcev izgubilo zaposlitev, ni.
Socialni položaj je torej še kar ugoden, ne morem pa reči, da se je bistveno izboljšal v primerjavi s položajem pred dvmi, tremi leti.
Potemtakem torej tudi zaposlovanje stagnira ...
Že nekaj let opažamo, da število brezposelnih zelo malo niha, tako daje na našem območju okoli 3000 delazmožnih brezposelnih, večina med njimi pa so težko zaposljive osebe. Zato se dogaja, da podjetja iščejo nove de-
šla po dveh letih v stečaj. V njih so še dve ali tri družbe na papirju, proizvodnje pa ni. Da bi ohranili najbolj donosno proizvodnjo, so ustanovili druge družbe v zasebni lasti. Te dokaj dobro poslujejo in celo povečujejo število zaposlenih. Ostal paje problem starih Vozil, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe. Večina zaposlenih je imela do podjetja terjatve in pred nekaj meseci je prišlo do poravnave s SRD, tako da naj bi ti delavci dobili poplačanih 60 odstotkov terjatev. Na sindikatu menimo, daje ta rešitev za delavce relativno ugodna. Če bi pustili, da bi se spor reševal preko sodišč, bi se morda zgodilo, da bi nekateri dobili poplačane terjatve v celoti, marsikdo pa nič, ker bi zmanjkalo sredstev. Zato sem nam je zdelo pravično, da enakopravno
Primorci so potrpežljivi ljudje
Ivan Furlan-Kodermac, sekretar območne organizacije ZSSS severne Primorske, o socialnem položaju in pogojih za delo sindikata
Ivan Furlan-Kodermac je sekretar območne organizacije ZSSS za severno Primorsko od leta 1992, torej je sredi dogajanja od najtežjih časov slovenskega gospodarstva in velikega poslabšanja socialnih razmer prebivalstva. Med nedavnim obiskom prilijem smo, med drugim, poskušali primerjati takratne in sedanje razmere. Če se je po nekaj letih ne prav slab socialni položaj prebivalcev severne Primorske vsaj malo izboljšal, Kodermac ugotavlja, da ni tako na področju sindikalnega delovanja. Ljudje se ob zaposlitvi ne pozanimajo za svoje pravice, bojijo pa se jih tudi uveljavljati, in raje 'malo’ potrpijo. Kritično pa je tudi ugotovil, da so sindikalni aktivisti premalo aktivni.
lavce, pa jih ne dobijo.
Torej so tudi podjetja, ki jim je začelo iti na boljše, potem ko so se še nedolgo tega otepala hudih težav.
So, vendar ne gre za kak velik boom. Sistem Meblo je bil pred leti v hudih težavah, veliko zaposlenih je tudi izgubilo delo. V zadnjem času pa se razmere v novem Meblu izboljšujejo. V okviru sistema Meblo je 14 podjetij, ki poslujejo večinoma kar solidno. Le Pohištvo Branik iz tega sistema se težav ni rešilo in po letih krize so letos objavili stečaj. Nekaj firm iz tega sistema pa zadnje čase zelo dobro posluje: Jogi, TOP, navsezadnje pa tudi Iverka.
Vozila so pred leti neuspešno preizkusila več reorganizacij, potem poskušala postaviti proizvodnjo na noge z ustanovitvijo tako imenovanih Novih Vozil, ki pa so
obravnavamo vse zaposlene. Menda je ta primer edini v Sloveniji, ko se je dalo v tako velikem odstotku dogovoriti za poplačilo terjatev zaposlenih do podjetja.
Kako številčno je sindikalno članstvo v severnoprimorski regiji? Ali število članov narašča, stagnira ali, upada?
Članstvo raste, vendar počasi. Na novo se jih vpiše po nekaj sto na leto, vendar je tudi precej osipa iz različnih razlogov, od stečajev, upokojitev do presežkov zaposlenih. Tako je prirast izničen, in število članov se že leta vrti okoli 9000. Edini večji prirast članstva seje zgodil lani, ko so se ponovno priključili SKEI zaposleni v Metalfleksu, okoli 400, potem ko so bili nekaj let člani Obalnih sindikatov.
Kolikor vem, se sindikat igralni-
ških delavcev pogovarja na republiški ravni o povezovanju Morda bo prišlo celo do združitve.
Sicer je članov Zveze svobodnih sindikatov precej več, vendar gre za sindikate nekaterih dejavnosti, denimo finančnih organizacij, družbenih in državnih organov, energetike in še katerega, ki plačujejo članarino neposredno na svoj republiški odbor.
Poseben primer včlanjevanja in plačevanja članarine pa so zaposleni pri samostojnih podjetnikih-posameznikih. Delavcev je pri njih zaposlenih nekaj tisoč, natanko sicer ne vem, koliko, problem paje, ker jim delodajalec kar na začetku pove, da s sindikatom noče imeti opravka in naj se ne včlanjujejo vanj. Zato je članov sindikata med delavci, zaposlenimi pri s. p., le kakih 140, pa še ti obi-
Ivan Furlan-Kodermacs
Večina zaposlenih špica ne pozna svojih pravic ' kolektivne pogodbe. _
Pa tudi ko pravico iscejO' pri tem ne želijo aktivne vloge sindikata ali delovne inšpekcije, ker se boje morebitnega
čajno pridejo sami na območij organizacijo, da se včlanijo, m želijo, da delodajalec to zve.
Ti pridejo na območno organizacijo sindikata samo po infom ‘ cijo, po nasvet, kaj storiti ob žavah z delodajalcem, vendar n želijo, da bi sindikat ali 'nsPe' cija za delo pomagala aktivno re ševati težavo. Bojijo se kasnejseg' šikaniranja. Za aktivno pomoč naše pravne službe poprosijo se > ko ne vidijo drugega izhoda 1 tožbo.
Ali so kakšni res težki prinjon šikaniranja? S čim delavci, * pridejo po nasvet, niso zadovoljni?	«
Najbolj jih motijo slabi pog°J dela ter nadure, mnogi morajo d lati po deset in dvanajst ur na da. Nezadovoljni so zaradi niz* plač: po pogodbi imajo mnogi m nimalno plačo, preostanek pa 0 bijo izplačan na roko. Seveda lodajalec plača prispevke sam° minimalno plačo ... Delavci v ^ do, da bodo kasneje zaradi teg. prikrajšani in nas sprašujejo, je na kakršenkoli način mog°“ doseči, da bi dobili celo plačo regularno izplačano. Toda ko tovimo, da bi morali poseči v P0" jetje ali prepustiti zadevo inšP6^ ciji, se delavci umaknejo, češ mo tega ne.
Veliko jih je zaposlenih za
določen čas in to delodajalci iz^ riščajo, kadar imajo s kakim L lavcem konflikt. Takrat mu Prt prosto ne podaljšajo pogodbe-Kaj pa v drugih dejavnostih, verjetno so tudi tam, zlasti n novo, ljudje zaposleni za določen čas?	-.c
Zaposlovanje za določen ca J pretežna oblika zaposlovanja ‘ novo. Gre najverjetneje za to. . delodajalci tako ugotavljaj0, jim delavec ustreza, in če jim. P godbo spremenijo v nedolo čas. Ali pa jo podaljšujejo, P°8 sto preko zakonsko dovoljenj roka. Posamezni delavci so p° kaj let zaposleni pri istem de dajalcu za določen čas.
In proti temu ni mogoče nit storiti...	te.
Dalo bi se ukrepati, vendar ga ljudje sami ne želijo, ker se
ji jo konflikta z delodajalcem _
Gre pa tudi za mentaliteto I di, morda znamo Primorci m
/J^tt kot drugi Sloven-' bi se bolj potegovali za V£f Pravice, hi verjetno dosegli
območni organizaciji ';at6 zaposleno eno P avnico. Ali sama zadošča vse območje?
x adošča. Pa ne le zaradi na-Potrpežljivosti, kot sem de-Se ’rpaČ Pa predvsem zato, ker Judje premalo zanimajo za ideali pajih preslabo pozna-_ Večina zaposlenih sploh ne „ vsebine kolektivnih po-ziH 'Jadjc dobijo delo, so 5‘. 0v°ljni s tem in se ne vpra-J°; kakšne so njihove pravice al1 bi lahko dosegli kaj več od
Ponujenega.
tvega septembra letos smo Plovno odprli pisarno v Tol-Lj,nu’ enkrat tedensko, ob tor-vn°dl4. do 16. ure. Podogo-sm hodim tja jaz. Obvestili 0 0 Vse sindikate s Tolminskega g eni dogodku, moram pa re-’ da med tremi mojimi iej nisem imel dela.
p« __
at.zaPosleni ne želijo Mjvne vloge sindikata p Juriju njihovih težav Zajetju in če se ta s tem
E«*nJu njihovih težav Podjetju in če se ta s terr tfovolji, bi morda lahke p? sindikatu pripisali dr ivde za nastale razme
m- ciani niso orgamz ^ 'dajo sindikalnih zaup tj 10rganov sindikata. K katf’80 bo,J na papirju. { tiv -V P°djctjih so prema! 3' č'ani se obračajo i (jj.no na nas, ne na svojeg Pred zauPnika- Dru
ža.J 11 tzobraženost sind Pnikov. Ne zanimajc Hafnarje ZSSS niti z ‘Je na območju. n ežave imamo tudi s i „3° sej, zlasti pri obr
Sg .	OuDor sklepcei
ve|Sej> če nimajo sami jejo Problemov, ne i
c a
del"' iJrotesioi Si^ niti v večjih | pokalni zaupniki pr;
1 J HlnrtlniA
Posvet obrtnih delavcev Slovenije
Znanje in usposobljenost sta najmočnejše orožje sindikata
V hotelu Bernardin v Portorožu je bil konec minulega tedna že 17. posvet obrtnih delavcev, ki gaje organiziral republiški odbor Sindikata obrtnih delavcev Slovenije v sodelovanju s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih. Okoli 120 sindikalnih zaupnikov in predstavnikov delodajalcev v organih skladov za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikov ter drugih udeležencev je na posvetu pretreslo novosti na področju delovnopravne zakonodaje ter več drugih aktualnih tem.
Na posvetu, ki sta ga vodila predsednik in sekretar Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar in Martin Muršič, so sodelovali tudi predstavniki ZSSS: sekretar Rajko Lesjak, Pavle Vrhovec, Brane Mišič, Gregor Miklič in Lučka Bohm.
lajo (redno zaposleni; tisti, ki delajo po pogodbi; kmetje; samozaposleni in drugi). Tudi pojem delovnega mesta je po novem zakonu na novo opredeljen, saj ne predstavlja več skupka del in nalog, temveč fizičen prostor (delavnico, skladišče, proizvodno dvorano, dvorišče, delovišče na terenu), kjer delo poteka.
Po novem zakonu je za varnost in zdravje pri delu v prvi vrsti odgovoren delodajalec, vendar pa imajo svoje odgovornosti tudi delavci, ki morajo izvajati in upoštevati ukrepe delodajalca ter uporabljati osebno opremo za varno delo, prav tako pa so se dolžni odzivati na pozive za zdravniške preglede. Morebitna neodgovornost delavca pa delodajalca ne razbremeni odgovornosti.
Za zdravje delavcev bodo skrbeli tudi od delodajalcev pooblaščeni
Okoli 120 udeležencev posveta iz vse Slovenije je najbolj pritegnilo predavanje Zdravka Zupančiča o retoriki, ki je orožje sindikalistov.
Ko je pozdravljal udeležence posveta ter jim zaželel uspešno delo, je Rajko Lesjak dejal, da sta znanje in usposobljenost najmočnejše orožje sindikata.
Udeleženci posveta so najprej pretresli določila novega zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki jim gaje predstavila svetovalka vlade na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Tatjana Petriček. Povedala je, daje novi zakon začel veljati 28. julija letos. Delodajalci bodo morali stanje na področju varnosti in zdravja pri delu z njim uskladiti v dveh letih, medtem ko ima ministrstvo leto dni časa za pripravo izvedbenih predpisov, vlada pa za pripravo nacionalnega programa na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ga mora predložiti državnemu zboru.
Po besedah Petričkove je novi zakon usklajen s smernicami in direktivami Evropske unije, velja pa za vse delavce, ki na kakršen koli način de-
zdravniki, ki bodo dolžni delavce seznanjati s tveganjem pri delu, prav tako pa bodo morali ugotavljati in preprečevali vzroke za nastajanje bolezni, opravljati preventivne preglede ter skrbeti za zdravstveno varstvo poklicno obolelih.
Delodajalec bo moral poskrbeti, da bodo delavci usposobljeni za varnost pri delu na svojem delovnem mestu. Usposabljanje mora biti po črki zakona za delavce popolnoma brezplačno (če ne bo potekalo v delovnem času, bo moral delodajalec delavcem udeležbo na usposabljanju plačati kot delo preko rednega delovnega časa oziroma kot nadure).
Udeleženci v razpravi so zlasti opozarjali, da stroge sankcije zoper kršitelje niso dovolj, pač pa bi morala država za izboljšanje razmer na področju varnosti in zdravja pri delu zagotoviti tudi ustrezne finančne spodbude za delodajalce.
Nato je Zdravko Zupančič, uprav-
nik šole retorike, udeležence posveta navdušil s predavanjem o moči izgovorjene besede, ki gaje izvedel z vso retorično virtuoznostjo. Med drugim je dejal, da mora vsakdo temeljito premisliti, kaj, pa tudi kako bo povedal, da se bodo njegove misli dotaknile drugih ljudi. Ko je predstavljal osnovne veščine govorništva, je posebej poudaril, daje odnos med govorcem in poslušalci enakopraven, zato si mora govorec prizadevati za to, da si pridobi in ohrani pozornost poslušalcev. Pri tem si spreten govorec pomaga s pogledi, naravnimi gibi rok, ki sledijo mislim, ter nasmehom, ki je izraz iskrenosti govorca. Govorcu lahko pomaga tudi strah, če ga zna ukrotiti, saj ga lahko spremeni v koristno vznemirjenje in voljo.
Temeljno načelo, ki ga mora spoštovati vsak govorec, je po Zupančičevih besedah enakopravnost. To pomeni, da govorci eden drugemu ne smejo skakati v besedo, veščina poslušanja pa je enako pomembna kot veščina govorjenja.
Profesor na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru dr. Matjaž Mulej pa je predstavil izobraževanje za danes in jutri. Opozoril je, da se razlike med razvitimi in nerazvitimi v svetu povečujejo, kar je posledica dejstva, da razvite države, v katerih živi samo 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, razpolagajo kar s 95 odstotki znanja. Brez znanja, podjetnosti, pripravljenosti za interdisciplinarno sodelovanje ter inovativnosti pa manj razvite države ne morejo dohiteti najbolj razvitih. Zato bi te vrednote morale biti vtkane tudi v naš izobraževalni sistem.
O novostih, ki jih prinaša predlog zakona o delovnih razmerjih, je na posvetu govoril vodja pravne službe pri ZSSS Gregor Miklič, strokovna sodelavka pri ZSSS Lučka Bolim pa je predstavila predvideno reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kot je na posvetih obrtnih delavcev že tradicija, so tudi letos organizatorji pripravili za udeležence temo “za dušo”. Kustos Narodne Galerije v Ljubljani Ferdinand Šerbelj je udeležence ob diapozitivih umetniških slik najbolj uveljavljenih slovenskih slikarjev vpeljal v skrivnosti likovne govorice.
Tako vodstvo Sindikata obrtnih delavcev Slovenije kot udeleženci so bili po končanem posvetu z njim izjemno zadovoljni, saj so se na njem sindikalni zaupniki usposobili za zahtevne naloge, kijih čakajo v naslednjem obdobju, ko bo uzakonjena pokojninska reforma ter sprejet novi zakon o delovnih razmerjih.	j ^
Preko 320 gostinsko-turističnih delavcev iz vse Slovenije se je na svojem 8. srečanju zbralo v hotelu Diana v Murski Soboti.
rcy ,
m?
8. srečanje delavcev, članov Sindikata gostinstva in turizma Slovenije v Murski Soboti
Sredi minulega tedna so se v hotelu Diana v Murski Soboti zbrali na svojem 8. srečanju člani Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Srečanja, kije bilo zlasti po zaslugi sindikalnih funkcionarjev Staneta Konrada iz Radenske in Jožeta Kovača iz podjetja Radenske Zvezda-Diana ter njunih sodelavcev iz Pomurja odlično organizirano, seje udeležilo preko 320 gostinsko-turističnih delavcev iz več kot 30 podjetij. Tokrat je bilo med njimi največ delavcev podjetja Radenska Zdravilišča in zaposlenih v ljubljanskem Daj-Damu, ki so prišli v Mursko Soboto z avtobusom, saj so sodelovanje na srečanju združili s sindikalnim izletom. Organizatorjem je bilo naklonjeno tudi toplo in sončno vreme.
Udeleženci so se po otvoritvi srečanja, na kateri sta jih pozdravila predsednik in sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turi-
Velika udeležba, dobra organizacija in veselo razpoloženje
Kakšni gostin-sko-turistični delavci bi bili udeleženci srečanja, če se ne bi pomerili tudi v tem, kdo zmore dalj časa držati v roki dvolitrsko steklenico izvrstnega piva Zvezda, ki so ga pred kratkim začeli proizvajati v podjetju Radenska Zvezda-Diana v Murski Soboti?
S2S3S»S0
Zdravilišča (vb"'0 dresih) in	^jl
Ljubljane lbr.e*!lo
so že pred Un*'*0^
tekmo stavili ~'g zmago, temveč
prijateljstvo n e°<
sindikalnimi
Tako kot običaj"0’ tudi na srečaijr.^i
gostinsko-turis.
delavcev nai,„iefl prijetno razpo vladalo v zen?*
Priznanja in nagrade najboljšim športnikom je podelil predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož (levo).
zrna Slovenije Iztok Bratož in Karmen ban, razdelili v več skupin. Nekateri so6 Čanje v Murski Soboti izkoristili za Šp°.j ^ aktivnosti, drugi za ogled muzeja, tretLli-nakup konfekcije v tovarniški trgovini ■ re, četrti za degustacijo piva v novi piv°v‘vSi v okviru družbe Radenska Zvezda-Dianllj,e„ skupaj pa za pogovore o aktualnih pr° ;v mih, ki ta čas najbolj žulijo gostinsko-stične delavce.
.
i
1
t
i
i
t
t
s
2
n
b
J
ri
v
sl
d
P
k
d
ti
d
sl
r:
Pi
ni
Št
gi
zl
V<
ni
Ž;
ni
ni
bi
te
te
Ve
Va
nc
bi
Že
Ki
Stl
Šk
Zd
de
zb
Ve
to;
Po
in
zal
lo
1
1.
de,
3.
Pie
Ha
Jej
ta
j ^et°šnja turistična sezona se e v Sloveniji sicer končala bolj-ku 1 °tSmo *ahko upali na začet-eta, vendar pa zaradi razmer a nemirnem Balkanu in vojne yezni republiki Jugoslaviji ni j a tako ugodna, kot bi sicer bila s ede na vloženi trud gostinsko-rističnih delavcev,” pravi Iztok rat°ž. “Tudi posezonski rezul-
d st|cnih delavcev,” pravi Iztok taf310^ posezonski rezul-1 so obetavni, zlasti v narav-Sg zdraviliščih in na Bledu, kje
sc uravtliščih in na Bledu, kje zasedenost prenočitveni m°gljivosti po večletni krizi pc Kno izboljšuje.” b p.1* takšnim rezultatom, ki s
r. '-l^1 Od DričaknvAnih na n
nt.°, tež-ave z denacionalizac °bleme pa imajo tudi podje d s? v lasti Slovenske razve tn Zb®' ^°leg tega so gostins ^/'stični delavci zaskrbljeni zaradi napovedane pokojr
ti tek^'h’ sa-i so večino pri me v malem nogome n) v bile še toliko bolj; i va]’ so bile ekipe po nih pravilih spctavlipm
>H 0val, da je moi ^niško pomoč.
■ 0 končanem tekm
: (je. K°ncanem tekrr i a u srečanja so se u VgjTl na družabnem s Tpi. restavraciji hotf *Jjjh je pozdravi
A^a§rade. Družabni
>o š!V?irni igrami je se dolgo v noč.
PRAVNA MNENJA IN NaSvETI
i DISa ■ Katarina I at/rin Hinl ilir
Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur.
Odsotnost z dela zaradi obiska pri zdravniku
Včasih se zgodi, da gredo delavci med delovnim časom k zdravniku ali k zobozdravniku. Praksa v takih primerih je različna, saj ponekod delodajalci to dopuščajo, ponekod pa take odhode med delovnim časom prepovedujejo. Kako je to področje urejeno in kako pravilno ravnati?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa, da delovni čas ne sme biti daljši od 42 ur v delovnem tednu (polni delovni čas) ter da imajo delavci, ki delajo polni delovni čas, pravico do odmora med delom; tisti, ki pa delajo s krajšim delovnim časom, pa imajo pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu. V svojem 60. členu ZDR še določa, da ima delavec pravico en dan letnega dopusta izrabiti na tisti dan, ki ga sam določi, pri čemer mora delodajalca o tem pravočasno obvestiti. Izrecno je opredeljena samo pravica prostovoljnih krvodajalcev do dveh zaporednih prostih dni takrat, ko dajo kri.
V Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti (SKPgd) je pravica do odsotnosti z dela podrobneje opredeljena. Tako je v 21. členu določeno, da ima delavec v določenih izrecno naštetih primerih pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu, v šestem odstavku istega člena pa je določeno, da ima delavec pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v primeru neodložljivih osebnih opravkov, nege družinskega člana, zdravljenja na lastne stroške ipd. V naslednjem odstavku pa je še določeno, da lahko delodajalec delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Iz vsega navedenega je razvidno, da konkretne primere odhoda k zdravniku med delovnim časom noben predpis izrecno ne ureja. Omenjene določbe so nam lahko le v pomoč pri ravnanju v takšnih situacijah. Načeloma je delavec dolžan opravljati svoje delo po navodilih delodajalca v določenem delovnem času, pri čemer ima pravico do določenega odmora. Že ob vprašanju, ali ima delavec v času odmora pravico zapustiti prostore delodajalca ali pa je ta čas namenjen za to, da delavec lahko poje topli obrok in si
tako obnovi delovne moči, so mnenja zelo različna.
Po omenjeni določbi šestega odstavka 21. člena SKPgd ima delavec sicer pravico do odsotnosti zaradi zasebnih opravkov,
vendar mu delodajalec iz upravičenih razlogov to lahko zavrne. Tako je v danih situacijah najbolje doseči dogovor z delodajalcem, možne pa so različne variante. Lahko se dogovorita za kasnejši prihod ali zgodnejši odhod z dela, pri čemer delavec manko ur prej ali kasneje nadomesti, lahko se tudi dogovorita za možnost odhoda med odmorom ipd. Seveda je jasno, da je v nujnih primerih zdravniška pomoč potrebna ne glede na delovno obveznost, če pa obisk pri zdravniku ni nujen ravno med delovnim časom, pa je najbolje (če je to le možno) obisk pri zdravniku ali zobozdravniku naročiti izven delovnega časa.
Popravek: V prejšnji številki je v naslovu prispevka v tej rubriki prišlo do tehnične napake. Naslov “Minimalna zajamčena plača” bi se moral glasiti “Minimalna in zajamčena plača”, kajti to sta dva povsem ločena pojma in ju ne gre združevati. Za napako se opravičujemo.
Sindikalna lista
September 1999	Gospodarske dejav nosti	Javni sektor'
(temelj je SKP za gospodarstvo)		(nekdanje negospodarstvo)
Prvi del 1. Dnevnice	SIT	SIT
- cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00		3.778,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	1.888,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.315,00
2. Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje)	38,55	38,55
3. Ločeno življenje	67.882,00	55.149,00
4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem		
računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 1999)		
- po SKPGD (na delovni dan)'	558,00	558,00
Drugi del 1. Jubilejne nagrade		
- po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		
- za 10 let	54.537,00	46.363,00
- za 20 let	81.806,00	69.545,00
- za 30 let	109.074,00	92.726,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	339.138,00	514.476,00
oziroma dve plači delavca,		oziroma tri plače delavca,
če je to zanj ugodneje		če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči		
- po SKPD - ob smrti delavca	101.732,00	92.726,00
- ob smrti v ožji družini	50.866,00	-
4. Minimalna plača (od 1. 8. 1999)	72.521,00	72.521,00
5.	Zajamčena plača 6.	Regres za letni dopust	39.981,00	39.981,00
- najmanj	102.000,00	96.500,00'
- ali največ	za september -	120.044,00	102.000,00
(70 % povprečne slovenske plače)		
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto.
Strokovna služba ZSSS
10
Pogovor s sekretarjem Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Jernejem Jeršanom
“V času gospodarske krize, kije slovensko gospodarstvo zajela po razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča, ko seje čez noč močno zmanjšal tudi obseg investicij, seje število delavcev v gradbeništvu v Sloveniji praktično prepolovilo,” pojasnjuje Jernej Jeršan. “Od leta 1991 do danes seje število delavcev v gradbenih podjetjih pri nas zmanjšalo od 73.000 na manj kot 45.000. Čistih gradbenih delavcev pa je ta čas v Sloveniji nekaj več kot 30.000. Resnici na ljubo pa je treba povedati, daje tudi v času najhujše recesije v gradbeništvu, ki je trajala od leta 1993 do 1995, v Sloveniji primanjkovalo od 5000 do 7000 gradbenih delavcev z določenimi poklici - denimo tesarjev, železokrivcev, zidarjev in še nekaterih. Gradbeni delavci, ki so bili ustrezno poklicno usposobljeni, so torej lahko našli delo tudi v času recesije.”
Kriza je prepolovila število gradbenih delavcev
Število delavcev v gradbenih podjetjih se je najbolj zmanjšalo na račun gradbenih delavcev iz drugih republik, ki so se sami vrnili v domače kraje ali pa niso več dobili delovnega dovoljenja. “Slovenija je imela v nekdanji Jugoslaviji najbolj razvito gradbeništvo, zato je bila tudi kovačnica kadrov za gradbena podjetja iz drugih republik. Slovenska gradbena podjetja so štipendirala, izobraževala in usposabljala veliko število kadrov od drugod. Mnogi med njimi so se v začetku devetdesetih let vrnili domov. Zato so v marsikaterem slovenskem gradbenem podjetju lažje rešili probleme trajno presežnih delavcev, kot bi jih sicer,” pravi Jeršan.
“V zadnjem času se razmere v gradbeništvu ponovno izboljšujejo, saj že dve do tri leta traja konjunktura. Vendar pa leto 1998 gradbenim podjetjem ni prineslo sadov, ki so jih pričakovali,” pojasnjuje Jeršan. “Predvsem pa je treba omeniti, da konjunktura ni zajela vseh področij gradbeništva. Medtem ko se je na področju izgradnje avtocest in izgradnje šol, vrtcev in še nekaterih javnih objektov obseg del povečal, stanovanjska gradnja še vedno močno zaostaja za potrebami. V Sloveniji še ni zaživel program gradnje stanovanj, zato mlade družine in vsi drugi, ki potrebujejo stanovanja, še vedno težko investirajo v stanovanjsko izgradnjo.”
“Zaradi takšnih razmer imajo nekatera gradbena podjetja več dela, druga pa manj. Enim gre dobro, drugim pa slabo,” ugotavlja Jeršan. “Gradbeništvo je krenilo naprej po poti razvoja, vendar ne v celoti."
Razdrobljenost ogroža razvoj
Slovensko gradbeništvo pesti še en problem. V času krize je namreč doživelo temeljite strukturne spremembe. “Številna velika in srednje velika podjetja so sicer uspela prebro-
SDGDS
vilo zaposlenih ali pa še to ne. V takšnih p° gojihje težko govoriti o raziskovalnem in soko strokovnem delu. Razvoj stroke je vpras ljiv!”	, ,
Da bi gradbena podjetja povečala ProtJU tivnost in kakovost dela ter konkurenčno spo sobnost, še zlasti na tujih trgih, bi se nl°r‘č po Jeršanovih besedah med seboj povezoui in skupno nastopati na tujih trgih. Konjunktu ^ na domačem trgu namreč ne more rešiti v razvojnih problemov slovenskega gradbeni® Da bi slovenski gradbinci ponovno dosegi' presegli svoj nekdanji sloves in poslovne >c zultate, morajo nujno prodreti na tuje trge-
Jernej Jeršan:
Sindikat delavcev gradbenih . dejavnosti bo v naslednjem oboo ju še posebno pozornost posveti varstvu pri delu, saj to vprašanje prenekaterem gradbenem podjet) še zanemarjajo.
Delavci konjunkture v gradbeništvu še ne občutijo v svojih žepih
V slovenskem gradbeništvu je po večletni krizi v zadnjem času mogoče zaznati konjunkturo, saj se obseg investicij v državi, še zlasti na področju gradnje avtocest in različnih infrastrukturnih objektov, povečuje. Kakšen pa je v teh časih ekonomski in socialni položaj delavcev v gradbeništvu? Ali posledice konjunkture delavci tako kot pri povečanem obsegu dela občutijo tudi že pri plačah?
O tem in številnih drugih aktualnih vprašanjih, s katerimi se dandanes srečujejo delavci v gradbeništvu, smo se pogovarjali s sekretarjem republiškega odbora Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Jernejem Jeršanom.
diti krizo in niso propadla, vendar pa so postala majhna podjetja. Razdrobljenost gradbenih podjetij pa ogroža tudi razvoj celotne panoge,” zaskrbljeno ugotavlja Jeršan. “Včasih so slovenski gradbinci veliko gradili na gradbiščih v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in v tujini, danes pa so še vse preveč vezani samo na domače investicije. Da bi se slovensko gradbeništvo ustrezno razvijalo, bi potrebovali nekaj velikih in nekaj srednjih gradbenih podjetij, ki bi bili nosilci razvoja stroke. Namesto tega pa imamo trenutno v Sloveniji denimo 1800 projektantskih organizacij. Večina med njimi ima samo manjše šte-
“Zaradi povečanega obsega del seje v nin gih gradbenih podjetjih ponovno začelo P^ večevati število zaposlenih. Vendar pa je kd pustila posledice tudi na tem področju, saj nes primanjkuje usposobljenih gradbenihy lavcev z ustrezno poklicno izobrazbo ter g'a benih strokovnjakov. Tudi fakulteti za g^1, ^ beništvo nista polno zasedeni, saj se mla zadnjih letih niso odločali za študij graia ništva, kije preživljalo krizo. Res pa je, da ^ tudi mnogi delodajalci ne zavedajo pomeni nosti kadrov v gradbeništvu, zato pri šdpe diranju in zaposlovanju kvalitetnih kadrov čujejo, kar seveda ni ne dobro in ne parn no,” opozarja Jeršan.
Zaposlovanje samo za določen čas
V Sindikatu delavcev gradbenih dejavno sti ugotavljajo tudi, da številni delodajalci novo zaposlujejo delavce samo za določen ’ zato delavci ne čutijo ustrezne socialne v nosti, pa tudi pripadnosti podjetju ne. “Se ve J napako pa delodajalci delajo, ko varčujejo P zaščitnih sredstvih, pri zdravstvenem vai s ^ in nasploh pri skrbi za delavce. Tudi na področju je namreč tako, daje preventiva m go cenejša kot kurativa,” poudarja Jo"*.^ “Kakšno korist imata delodajalec in druz če si delavci ne upajo na bolniško? Od W šne politike imajo na koncu škodo vsi: d vec, delodajalec in država!”	j,
“Medtem ko delavci v večini gradbenih P1 ^ jetij pri nas že delajo po evropskih norO . pa plače še niso temu primerne,” pravi Jc's , “Glede na težo in naravo dela bi plače gr‘
^nihdelav
i v	' tiivi uiv um i uuim»w\iy v i iuu
P (>sno kolektivno pogodbo za gospodar-
‘’K(1	T\ •	1	, v
„nl v -ivcev morale biti 12 odstotkov nad
splošr ■
l e ^javnosti. Dejansko pa so plače v grad-ajstvu pri nas mnogo nižje.” čin *Cer Pa P° Jeršanovih besedah velika ve-a delavcev v gradbenih podjetjih v Slo-IjjniJ* Prejema plače po kolektivni pogod-’Prav tako pa v večini podjetij spoštujejo '*RC	kolektivne pogodbe,
ni ut J6, C*a-*e v gradbeništvu zavladala ko-J nktiira, vendar pa delavci tega še ne ob-p0|IJ? v sv°jih žepih. Ekonomski in socialni ča °5J gradbenih delavcev v Sloveniji je ta
se Verin rt	uu. Ar. u; ,, „~..au„
njgse yedno takšen, kakor da bi v gradbe-šartV“	ved,K) vladala kriza,” opozarja Jer-
s ‘ ^ še posebej neugodnem položaju pa jal * |vVci v manjših podjetjih, kjer deloda-žak' 'z'8ravaj° kolektivno pogodbo in V ?ne’ saJ tL|di inšpekcijskih služb ni dovolj, (jn anJŠih, zlasti zasebnih podjetjih tudi sin-at težje bedi nad spoštovanjem delavskih 1( Vlc’ saj se delavci bojijo včlaniti v sindi-°ziroma povedati, da so njegovi člani.”
dikat delavcev ij at*benih dejavnosti se ®s ledno bori za Savske pravice
K ^evVeda pa bi bil položaj delavcev v grad-hovlstVu se veliko težji, če se ne bi za nji-lav C ^rav*ce dosledno zavzemal Sindikat de-]e vev gradbenih dejavnosti Slovenije. Po jnoan°yih besedah so sindikalni zaupniki ščj r^Un' te8a sindikata po lanskoletni skupil 2e pošteno poprijeli za delo. Odzivali ■ naProbleme, kijih prinaša vsakodnevno k -lenje, in dosledno uresničujejo naloge, 5si jih zadali.
lavsk- ° usPešen je sindikat pri zaščiti de-i)t|.. 1 pravic, je v veliki meri odvisno od še ',Vn°sti vodstvenih struktur v podjetjih, p0(..ast' pa od uspešnega dela sindikata v “Akr^11 *n širše,” poudarja Jernej Jeršan. na IVnost sindikata je še zlasti pomemb-ŠČirra(** le8a’ ker pri nas zakoni premalo jju,J0 delavce oziroma njihove pravice. Če žeae bi ščitil sindikat, bi delavci izgubili ^arsikatero pravico.” t)a CerPa je Jernej Jeršan optimist, saj meni, časje gradbenikom vendarle nasmihajo boljši {aži b° Poleg avtocestnega programa Vel tudi program stanovanjske gradnje, w m se bodo pogoji gospodarjenja za grad-a Podjetja še izboljšali. Seveda si bomo -ale 1 s'n£likati izboriti, da se bo to pokati ludi pri plačah in nasploh na ekonomij.. 111 socialnem položaju delavcev v grad-dk VU-‘ ^ak°r koli že, praksa potrjuje, da % t n'štvo pri nas ima perspektivo in da
10	, Postane tudi pomembna izvozna pa-
11	j. ’ SaJ imamo na tem področju bogato tra-[b° 'n veliko izkušenj."
(at '|lterernu vprašanju pa namerava Sindi-i v ckivcev gradbenih dejavnosti posveti-i0 aaylednjem obdobju še posebno pozor-an- Prioritetno se bomo posvetili vpra-(i varstva pri delu! To je vprašanje, lan,V marsikaterem gradbenem podjetju km S ',revee zanemarjajo, najhujše poke za to pa nosijo delavci!”
Sindikalisti iz Audija spel v Pomurju
V območni organizaciji ZSSS v Pomurju je bila od 21. do 24. septembra na obisku petčlanska delegacija sindikata iz podjetja Audi iz Ingolstadta. V delegaciji, ki jo je vodil Harald Lindhard, so bili člani sveta delavcev sindikata in uprave.
“Sodelovanje med območno organizacijo ZSSS v Pomurju in sindikatom iz Audija traja že 31 let. Na tokratnem srečanju smo izmenjali mnenja o spremembah delovnopravne zakonodaje v Nemčiji in pri nas,” pravi sekretar območne organizacije ZSSS v Pomurju Janez Kovač. “Za nas je bila izredno zanimiva nemška izkušnja. Tam zakon dovoljuje, da v podjetjih, v katerih se vodstva podjetij tako dogovorijo s sveti delavcev, starejši delavci, ki jim manjka do upokojitve samo pet let, delajo polovični delovni čas, če tako sami želijo. Delavci, ki želijo zadnjih pet let pred upokojitvijo delati samo polovični delovni čas, lahko
to pravico izkoristijo v različnih kombinacijah. Tako lahko denimo pet let delajo po 4 ure na dan, prav tako pa lahko delajo zadnjih pet let pred upokojitvijo vsak drugi teden osem ur. Če želijo, lahko delavci delajo dve leti in pol, dve leti in pol pa so doma. Starejši delavci v Audiju, ki delajo polovičen delovni čas, dobivajo 82 odstotkov plače. Njihove plače poleg podjetja sofinancirata delno tudi zavod za zaposlovanje in pokojninski sklad.”
Janez Kovač s sodelavci je goste iz Ingolstadta seznanil s vsebino predvidene pokojninske reforme pri nas.
Člani sindikalne delegacije iz Audija so si ob tokratnem obisku v Sloveniji ogledali tudi lepote Gorenjske. Med drugim so bili na Bledu in obiskali Sindikalni izobraževalni center v Radovljici, kjer jih je sprejel predsednik ZSSS Dušan Semolič, z njim sta bila še Milan Utroša in Gregor Miklič.
T. K.
RAZPIS
Šahovski klub Loška dolina vabi na ekipni delavski hitropotezni turnir v šahu, ki bo v soboto,
16. 10. 1999, ob 11. uri v menzi Kovinoplastike v Ložu.
Pisne prijave pošljite na naslov:
ŠK Loška dolina, p.p. 6 1386 Stari trg pri Ložu,
najkasneje do 13. 10. 1999.
Prijavnina 5000 SIT na ekipo se plača na ŽR Šahovskega kluba Loška dolina št: 50100-620-133-05-1029118-338192. V prijavnino so vračunani topli obroki za vso ekipo.
Ekipa šteje štiri igralce/ke in eno rezervo. Pravico nastopa imajo: zaposleni, upokojenci in štipendisti podjetja, zavoda ustanove. Za isto podjetje lahko nastopi več ekip. Vsaka ekipa prinese s seboj dve šahovski garnituri s šahovnicami in šahovskimi urami.
Igra se po pravilih PIDE za hitropotezni šah, tempo bo 10 minut na igralca, odigranih bo 11 krogov.
Pari bodo določeni z računalniškim programom “Svicar47".
Vinko Bavec, predsednik ŠK
Delavska hranilnica dokapitalizirana
Skupščina Delavske hranilnice je prejšnji teden sprejela sklep o dokapitalizaciji te denarne ustanove. Kot nam je povedal Jože Stegne, direktor, ima Delavska hranilnica po novem 186 milijonov ustanovitvenega kapitala, dosedaj gaje imela le 70 milijonov.
Ustanovitveni kapital bo ob preoblikovanju hranilnice v delniško družbo, predvidoma decembra letos, spremenjen v delniški kapital.
Dokapitalizacija je potekala na dva načina. Prvi: za okroglih 50 milijonov seje ustanovitveni kapital povečal na račun revalorizacije kapitala Delavske hranilnice. Drugi: za okroglih 130 milijonov seje kapital^ povečal z novimi vplačili 28 dosedanjih družbenikov. Čeprav so se za dokapitalizacijo zanimali tudi drugi, so po odločitvi skupščine lahko sodelovali le dosedanji družbeniki. Ker 23 družbenikov pri dokapitalizaciji ni sodelovalo, so udeleženci svoj lastniški delež ohranili ali celo povečali.
Po besedah Jožeta Stegneta imajo največ ustanovitvenega kapitala Delavske hranilnice različni sindikati iz sestave ZSSS, skupaj kar 68,92 odstotka, na drugem mestu so sindikati zdravstva in socialnega varstva, imajo 11,85 odstotka, na druge sindikate odpade 7,35 odstotka, na druge pravne osebe pa 11,88 odstotka. Od posameznih sindikalnih organizacij ima največji delež SKEI Gorenja, kar 10,64 odstotka. Od Svobodnih sindikatov pa imajo največ: SKEI, KNG in Sindikat družbenih in državnih organov Slovenije.
Za Delavsko hranilnico je dokapitalizacija pomembna zlasti zaradi tega, ker omogoča uskladitev ustanovnega kapitala z bilančno vsoto. Z dokapitalizacijo je Delavska hranilnica dobila tudi več dolgoročnih virov svojih sredstev.
Jože Stegne, Direktor delavske hranilnice, se ob tem pomembnem dogodku zahvaljuje vsem, ki so pri dokapitalizaciji sodelovali in prispevali k temu, da bo hranilnica postala močna in varna denarna ustanova.
F. K.
Seminar za sindikalne funkcionarje in zaupnike SKEI
Usposabljanje kol pogoj za izvolitev na sindikalne
funkcije
“SKEI - Sindikat družbe Tam organizira seminarje za sindikalne zaupnike v Omišlju že peto leto,” pravi Gajzer. “Najprej smo organizirali seminarje samo za sindikaliste iz Tama, kmalu pa smo ugotovili, daje za usposabljanje sindikalnih zaupnikov zelo pomembno in koristno, če lahko svoje izkušnje izmenjajo s sindikalnimi zaupniki iz drugih podjetij, območij in panog. Tako smo začeli na naše seminarje vabiti tudi kolege iz Metalne, kasneje pa tudi iz Gorenja, Mure in še nekaterih podjetij.”
Iz vse Slovenije prišlo 98 udeležencev
Letos je SKEI - Sindikat družbe Tam seminar še razširil in vsebinsko obogatil. “Tokrat smo seminar organizirali v sodelovanju z območnim in republiškim odborom SKEI, nanj pa smo povabili funkcionarje in zaupnike našega sindikata iz vse Slovenije,” pojasnjuje Gajzer. V Omišlju so se tako zbrali predsednik in sekretarji SKEI Slovenije, večje število članov republiškega odbora SKEI ter predsedniki njegovih komisij, člani izvršnega odbora in zainteresirani predsedniki sindikalnih podružnic iz območne organizacije SKEI v Podravju, predstavniki območne organizacije SKEI za Koroško ter sindikalni zaupniki iz konference sindikalnih podružnic na Zagrebški 20 v Mariboru, Taluma, Gorenja, Domela iz Železnikov in še nekaterih podjetij. Na seminarju, trajal je tri dni, je sodelovalo skupno 98 funkcionarjev in zaupnikov SKEI.
“Seminar smo pripravili v bivšem počitniškem domu Tama, ki je bil zgrajen 1986 leta. Dom, ki ima okoli 140 ležišč, posluje zaradi hrvaške zakonodaje kot hotel Delfin, v najemu pa ga ima domačin," pravi Gajzer. “Sicer pa je objekt v lasti delniške družbe Tam v stečaju ter je sestavni del stečajne mase.”
Zanimive teme
Drago Gajzer: Anketa, ki smo jo izvedli na koncu seminarja, je pokazala, da so bili udeleženci z njim zadovoljni. To potrjuje, da smo na področju usposabljanja na pravi poti.
Udeleženci seminarja so obravnavali več tem. “Med udeleženci je bilo veliko zanimanja za temo: Varnost in zdravje pri delu. Nosilec te teme je bil Vili Švab, v njenem okviru pa smo udeleženci seminarja razpravljali o novem zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Obravnavali smo tudi konkretne primere iz prakse ter se tako usposabljali za konkretno sindikalno delo v podjetjih,” pravi Gajzer. “Razprava je pokazala, daje novi zakon o zdravju in varstvu pri delu bolj operativen, pa tudi sankcije za kršitelje so bolj stroge.”
Udeleženci seminarja so obravnavali tudi temo: Kolektivne pogodbe in plačni sistem. Nosilec te teme je bil Bogdan Ivanovič. “Ta tema je bila še posebej zanimiva, ker smo v njenem okviru simulirali pogajanja med delodajalci in delojemalci,” pravi Gajzer. “Nekateri udeleženci seminarja so se tako znašli v vlogi direktorjev, drugi pa v vlogi predsednikov sindikata. Pogajanja so potekala o konkretnih problemih, s katerimi se sindikalisti velikokrat srečujemo v podjetjih.”
In kdo j e bil na pogajanjih bolj uspešen? “Boljše so se odrezali predstavniki delojemalcev. Upam, da bo tudi v praksi tako,” pravi smeje Gajzer.
Edi Ozimič: Ustrezna usposobljenost je prvi pogoj za uspešno delo in za prevzem funkcij v sindikatu.
Lidija Jerkič je za seminar pripravila temo Zaščita pravic delavcev v praksi, Albert Vodovnik pa Organiziranost in strategija SKEI. “V okviru obeh tem so udeleženci govorili o zaščiti delavskih pravic v praksi. V ospredju je bila razprava o določilih novega zakona o delovnih razmerjih. SKEI si bo prizadeval, da se z novim zakonom o delovnih razmerjih in drugimi zakoni s področja delovnopravne zakonodaje ne bi zmanjšale pravice, ki jih delavci že imajo, se-
veda pa si bo prizadeval tudi za pridobitev no
i zanimiva je bila tudi tema Vključevanj
Tako kot vsako leto spomladi in jeseni je SKEI - Sindikat družbe Tam - sredi septembra v Omišlju na Krku pripravil seminar za sindikalne funkcionarje, zaupnike in aktiviste. Tamovi sindikalisti so že v preteklosti na svoje seminarje vabili tudi sindikalne zaupnike iz drugih podjetij, območij in panog, letos pa so celoten koncept seminarja še razširili. O poteku seminarja ter o izkušnjah, do katerih so se na njem dokopali, smo se pogovarjali s predsednikom SKEI v Tamu Dragom Gajzerjem ter s sekretarjem območne organizacije omenjenega sindikata v Podravju Edijem Ozimičem.
“Zelo :
mladih in novih članov, nosilec je bil ®ra Amon. V drugih državah, denimo v Nemčiji in striji, imajo sindikalisti dobro izdelan s'ste... t
vHtn^pvfinip mlnrlih in nnvih ATIOV V SlO *
vključevanje mladih in novih članov v je Pri nas pa moramo na tem področju sistem zgraditi. Trenutno so razmere takšne, daje v b	‘ eri odvisno ofl
njevanje mladih delavcev v veliki m
meznem
zavzetosti sindikalnih zaupnikov v posam podjetju. Sicer pa bo SKEI oktobra priprav" _ mi nar na to temo v Radovljici, na katerem izmenjali izkušnje s predstavniki nemškega 1U tala,” pojasnjuje Gajzer.
Uspešne sindikalne delavnice
Pomembna novost na tokratnem seminaij . _.le sindikalne delavnice. Tako je bilo več ca ^ priložnosti za konkretno izmenjavo mnenj, v^a^oy
pa se je lahko poglobil v tiste teme, ki ga ',aJ zanimajo.	■ m v
“Na področju usposabljanja s seminarje Omišlju pravzaprav v SKEI orjemo ledino^ j sikaj v konceptu seminarja bo še treba dog j in izboljšati, vendar pa menim, da smo m* P ‘ poti,” pravi Gajzer. “To potrjujejo tudi rezulta kete, ki smo jo izvedli med udeleženci, saj
t i Povedali, da so bili s seminarjem zadovoljni- .
lagali pa so, da bi na naslednjih seminarjih ^
navali še več konkretnih primerov iz prakse bi čim več časa namenili delu v delavnicah-Takšen seminar, kakršen je bil v Omišlju. P Gajzerjevih besedah ne prispeva samo k večji i
sobljenosti sindikalnih funkcionarjev in zaup
isindiKJ".-
kov, temveč jih tudi dodatno motivira za sinu HaIh PoIpo tF>oti ttiL-NPn cpminar nrisineVil tildi K	•
delo. Poleg tega takšen seminar prispeva tud‘?kaini učinkovitosti SKEI, saj se lahko na njem sim i ^ zaupniki s funkcionarji bolj poglobljeno P°S -0 rij o o konkretnih problemih, za kar sicer tu dovolj časa in priložnosti.
Sindikalna šola SKEI
Tudi Edi Ozimič je prepričan, daje seminar S Omišlju uspel. “Iz seminarja v Omišlju 1 e o razvili sindikalno šolo SKEI. Nove sind|
ludi bdi Ozimic je prepričan, daje senu”" ^ v Omišlju uspel. “Iz seminarja v Omišlju 1 e ko razvili sindikalno šolo SKEI. Nove sinch . ^ zaupnike bi morali namreč resno usposabff ^ delo, saj si tudi sami tega želijo. Sindikaln lavnice so kakor nalašč za to.”	tati
“Marsikateri član SKEI bi bil pripravljen P [0 sindikalni zaupnik ali funkcionar, vendar se^ ^
“Marsikateri član SKEI bi bil pripravljen P [0 sindikalni zaupnik ali funkcionar, vendar se^ ne čuti dovolj usposobljen,” pravi Ozimic. ^ od podružnic SKEI v Podravju, ki ima J1' jz_ nov, so pred časom prizadevno članico zc e
JUVUIJ USJJUSUU1JCI1, JJlctvi
ružnic SKEI v Podravju, ki imajO nov, so pred časom prizadevno članico že a voliti za predsednico. Čeprav je bila pripru'J poprijeti za delo, funkcije ni sprejela, ker s ^ njo ni čutila dovolj usposobljeno. Prevzela J mo funkcijo podpredsednice podružnice, za funkcije pa se želi prej usposobiti.”
Usposabljanje, kot pogoj za prevzem odg h funkcij v sindikatu, poznajo tudi v
straVU y„Radovljici seminar o globalni šteu f 9'i' menet*žmenta - načrtovanju v n’*'la zaposlenih in varnosti zaposlitve Kohi e*^h' Seminar je vodil Heribert samostojni moderator, dolgoletni
50_l ' ^••iv9iujiii muucrcuur, uuiyuit
Ho»ola».®c 2SSS, pomagal pa mu je Ba st SiiBelbeck, član sveta delavci člaL.erja v Leverkusnu. Petnajstim
S seminarja o načrtovanju števila zaposlenih in varnosti zaposlitve
Kako so delodajalci premagali delojemalce
fllnJ'°m svetov delavcev in uDr ^f?nariem ter strokovnjakom ZSSS sta predstavila posledice sodobnega PouAvIl13 podjetij na področju plač in zaposlovanja. Skušala sta jih tudi števil’ kako se je mogoče ubraniti predlogov uprav podjetij za zmanjšanje stroču zaP°slenih in znižanje plač, najpogostejšima metodama zniževanja se, K°v dela in povečevanja dobička. Udeleženci seminarja so se lahko anili z razmerami na trgu delovne sile v Nemčiji in v Sloveniji.
Heribert Kohl(de-sno) je v Radovljici
flSSe
1riancira-"fundacija Fr'edricha D Eberta.
H°rrtagala
®CA (levo)
'n Jelka la Kadunec dajalka).
l**®dnji tlan seminarja so se ude-igtji Cl razdelili v tri skupine, ena je S(a ^dajalce, v drugi so bili pred-$o (jj,lkl SVeta delavcev, preostali pa (* opazovalci in ocenjevalci, ko 1 Sern>narju smo bili le zadnji dan, na n, Uc*eleženci ocenili, kako seje la|a,Svetovanjih prejšnji dan odre-je bii atcra °d nasprotnih strani. Ker prj ‘l'8ra prejšnji dan hudo resna, travm • encih Je Pustila kar nekaj m .’ lrnen ne bomo omenjali. Syetovnajprej povemo, da seje pota Z|. anJ,e načelo s predlogom uprave Pokanje števila zaposlenih v prej -|u za 40. Na posvetovanju med Cev D avn'ki uprave in sveta delav-Pisali Sta <>^e strani dosegli in pod-avcihS°^,asje 0 kar 50 presežnih deta 41 'i smo prav razumeli, je šlo Ščenj delavcev, ki naj bi bili odpu-prez ’111 sedem delavcev, ki naj bi bili tej .Poleni. Delodajalska Stranje toga^ Se8*a več, kot je sprva predla-
8emf^nj.evalec iz vrst udeležencev
je povabil na kozarček, in tega niti zavrniti ne boste mogli.”
Ker je uprava predlagala zmanjšanje števila zaposlenih na nekoliko pomanjkljiv način, bi predstavniki sveta delavcev posvetovanje lahko zavrnili in se najprej usedli za mizo skupaj s sindikatom.
Heribert Kohl je tej oceni dodal, da bi v Nemčiji svet delavcev za skupno posvetovanje pripravil svoj alternativni predlog, pri nas pa kaj takega očitno še ni v navadi. Ker imajo direktorji dostop do vseh podatkov, je za svet delavcev zelo pomembno,
da ve, katere podatke potrebuje in kako lahko do njih pride. Iznajdljivi člani svetov delavcev lahko dobijo tudi podatke, za katere šefi pravijo, da jih nimajo. Tako o odsotnosti z dela nalašč napišejo napačne podatke, in ko jih nasprotna stran opozori na napake, zahtevajo, naj to dokažejo s pravimi številkami. Mora pa vodstvo sveta delavcev paziti, da jih uprava ne zasuje s preveč podatki, boljše je, če dobijo le tiste, kijih res potrebujejo. Pred leti so člane svetov delavcev v Nemčiji usposabljali za branje računovodskih izkazov. Kasneje so ugotovili, da seje boljše kot s preteklostjo, na katero se nanašajo različne bilance, ukvarjati s prihodnostjo.
Na kadrovskem področju so zaradi odsotnosti z dela v podjetjih precejšnje rezerve, ki so povezane tudi z ni-
Čas med prekinitvami pogovorov bi morali izkoristiti tudi za obveščanje zaposlenih in jih tako mobilizirati za svoje cilje, zlasti za čim večje možno zmanjšanje števila zaposlenih, ki naj bi izgubili delo. Delavci naj bi vsako leto imeli pravico do vsaj enega zbora med delovnim časom. Člani svetov delavcev so po besedah Hor-sta SiiBelbecka v nezavidljivem položaju, saj imajo omejen mandat in lahko vedno pričakujejo, da ne bodo ponovno izvoljeni.
“Najslabše za predstavnika sveta delavcev je, če se na posvetovanju, ko nasproti vam sedi oseba, ki bi jo najraje zadavili, ne znate zadržati. Po končanem posvetovanju pa lahko pričakujete, da vas bo človek trde lini-
$e|Tiin ■ Va ec 12 vrst udeležencev kov SvUrJaje ta dosežek predstavnica vem.ta delavcev seveda razglasil tAijjp 'k neuspeh in izrazil razoča-(Hltjnad njimi. Menil je tudi, da so vCtio svojo vlogo igrali bist-svC| °U-še. Poraz predstavnikov
*la SiiitlaVCev Je P° besedah Hor-Je Vi 'oelbecka posledica tega, ga So80 delodajalcev lažje igrati, cj|j __ namreč eno samo strategijo in like /rnan.išanje stroškov. Predstavna naSVeta delavcev je tudi poučil, to SJ na posvetovanjih z nasprotno dn->° med seboj ne polemizi-’ arnPak si raje vzamejo odmor.
Strogi sodniki so bili s predstavniki sveta delavcev zelo nezadovoljni.
Igralci poslušajo oceno gledalcev in sodnikov, z obrazov je videti, kdo je bil uspešnejši. Na fotografiji manjka zvi-tež, ki je igral kadrovskega direktorja.
banji proizvodnje. Največji del odsotnosti z dela v Nemčiji je zaradi rednih dopustov (povprečno po 31 dni v letu), zaradi bolniških pa so delavci poprečno odsotni po 12 dni. Če bi sešteli vse odsotnosti z dela, bi bila povprečna odsotnost 20-odstotna. Ker pa imajo v Nemčiji zaposleni običajno kar pet tednov kolektivnega dopusta, je odsotnost na delovne dni precej manjša. Ko pa so v proizvodnji velika nihanja, delodajalci običajno za povečana naročila zaposlijo dodatne delavce. Pri preračunavanju potrebnega števila delavcev v podjetju so zaradi tega po besedah Heriberta Kohla mogoči zelo različni izračuni in rezultati posvetovanj so zato v veliki meri odvisni od usposobljenosti udeležencev skupnih posvetovanj.
Franček Kavčič
Kolpa
je bila mokra
SKEI Danfossa je v Avtokampu Vinica ob Kolpi pred koncem po letja priredil sindikalni piknik, na katerem seje zbralo rekordno s vilo članov kolektiva.	$
Poleg zabave s plesom, zanjo so skrbeli Vasovalci, so bile tudi s vilne družabne igre. V vlečenju vrvi, teku v vrečah, pitju piva, su nju krogle, vožnji s kanuji (ta je bila zaradi prevračanja še pose zabavna) seje pomerilo 50 mešanih ekip. Najboljše tri ekipe v v disciplinah so prejele nagrade, ki sojih prispevali sponzorji (Rad ska, Hotel Lahinja). Najboljša ekipa je prejela še veliko torto.
Kot so nam kasneje povedali naši člani, je vodstvo SKEI Danto-s piknikom dokazalo, da smo sposobni narediti “fešto, kot se št j Mislim, daje piknik tudi uspešen način izražanja pripadnosti S in pridobivanja novih članov.
Janez Jerman, predsednik SKEI Danf°s
oreška
“Fantje, danes po delu vas vse skupajvabim na pijačo v bife Zarja,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal ključavničar Tine. “Računajte, da se bomo zabavali do poznega večera!”
“Kaj pa bomo proslavljali?” je povprašal kurir Peter.
“I, kaj? Mojo odhodnico vendar!” je odvrnil Tine.
“Ali nisi imel poslovilne zabave že junija?” je debelo pogledal Peter.
“Seveda, vendar me je vodstvo podjetja julija ponovno zaposlilo za določen čas, tri mesece. Ker so trije meseci mimo, prirejam danes za sodelavce že novo poslovilno zabavo,” je pojasnil Tine.
“Kam pa boš šel jutri... ?" je vrtal naprej Peter.
“I, kam?” je odvrnil Tine. “Na zavod za zaposlovanje vendar, kjer se bom prijavil kot brezposelna oseba!"
“Ali te v našem podjetju zares ne potrebujejo več?” je zanimalo rezkarja Vilija.
“Tega pa ne vem! To bom izvedel jutri, saj moram takoj po tem, ko se bom prijavil na zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, na razgovor k našemu direktorju,” je dejal Tine.
“Kaj pa boš pri direktorju?"
“I, kaj le ? K direktorju grem na zaposlitveni pogovor. Če bo vse po sreči, me bo direktor jutri zopet zaposlil," je z zaskrbljenostjo na licih odvrnil Tine.
“Naj me vrag, če kaj razumem!
Danes imaš poslovilno zabavo, ker zapuščaš naše podjetje, hkrati pa praviš, da boš pojutrišnjem morda zopet naš sodelavec! Zares ne vem, ali se ti je od vsega hudega že malce zmašalo ali pa sem zmešan jaz.,” je zarentačil Peter.
“Ha, ha, ha ...” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Ne z enim in ne z drugim ni nič narobe, pač pa so zmešani in neodgovorni tisti, ki urejajo našo delovnopravno zakonodajo in razmere na trgu dela.”
“Kako to misliš?” je povprašal Vili.
“Samo poglejte, kaj se dogaja! Velika večina delodajalcev zaposluje delavce samo še za določen čas,” se je pridušal Rudi.
“In kaj imajo od tega?” je zanimalo Petra.
“Delodajalci in politiki imajo od zaposlovanja za določen čas same koristi, delavci pa same težave," je dejal Rudi.
“Pojasni, kako to misliš, Rudi!" je postajal nestrpen Vili.
“St\>cir je čisto preprosta! Politikom zaposlovanje za določen čas ustreza, ker se lahko hvalijo, koliko delavcev so ob pomoči zavoda za zaposlovanje zaposlili v njihovem mandatu. V Tinetovem primeru je zavod za zaposlovanje letos uspešno posredoval delo že štirim delavcem, vedno pa je šlo za to, da so ponovno za določen čas v istem podjetju in na istem delovnem mestu zaposlili Tineta. Če bo šlo tako naprej, bo zavod za zaposlovanje kmalu uspel najti delo večjemu številu . delavcev, kot je vseh brezposelnih oseb v Sloveniji skupaj. Število brez-
Iz dnevnika delavca Jožeta
Delavci za določen čas — menedžerji za večne čase
poselnih pa se ob tem ne bo prav nič zmanjšalo! "je začel pojasnje vati Rudi. "Samo pomislite, kako se bo v naslednjem letu, ko bo ^ državnozborske volitve, s podatkom o številu novozaposlenih bre poselnih delavcev hvalil minister za delo, družino in socialne zaa ve Anton Rop! ”
“Naj razume, kdor more!” je vzdihnil Peter.	. I
“V prvi vrsti pa so za zaposlovanje za določen čas zainteresut ni brezobzirni delodajalci, ki delavce na ta način izsiljujejo, da različnih stimulacijah, ki jih takšni delodajalci neupravičeno d bivajo od države, ker samo navidezno zaposlujejo brezposelne osen > niti ne govorimo,” je nadaljeval Rudi.	.
“Tine,povej, ali tudi tebe naš direktor kaj izsiljuje ? "je zanima Vilija.	l
“Seveda! Vedno, ko me na novo zaposli, mi zabiča, da se ne sine boriti za plačo po kolektivni pogodbi ter da lahko kar grem iz 1° varne, če s plačo nisem zadovoljen. Prav tako mi namigne, da >\
bova več prijatelja, če se bon ■ - '-«s-	:	• včlanil v sindikat in če bom [~
ven tovarne preveč stegoval J1 zik o tem, kar se dogaja in ka> počne v naši tovarni," je P°ve dal Tine.	„ ■
“Še sreča, da nisi ženska. J vzkliknila kuharica Špela. ‘ MOJ sodelavki Mojci je direktor d jal, da ji ne bo podaljšal delov- j ne pogodbe za določen čas, ce zanosi la! ”
“Ženske, le glejte, da se bos :
«,....... ........ -J izogibale direktorja, čeprav km ;
naprej po podjetju leta za kila
mi, sicer boste na koncu še ob službo! ” se je zarežal Rudi.	j
“Pri nas pa imamo zares narobe svet,” se je potem, ko je do ko ■. ca pojedla malico, vključila v pogovor praktikantka Suzana.	n.~ i
vitih državah so politiki in menedžerji na svojih položajih samo d ločen čas, saj so po izteku mandata ponovno izvoljeni ali imen | vani samo zares najboljši. Pri nas pa se na odgovornih menedz skih in političnih položajih leta in leta vrtijo isti ljudje, večina lovcev pa je na mandatu, saj imajo zaposlitev samo za določen d Sedaj mi je končno vse jasno! ”
“Kaj ti je jasno?” smo presenečeno povprašali vsi v en glaS■
“Sedaj mi je jasno, zakaj imamo pri nas odlične delavce, ,ni’nnl džerje in politike pa zanič. Tako je zato, ker so delavci na mandd in se morajo kar naprej z delom dokazovati in potrjevati, p0}1 in menedžerji pa so na svojih položajih zakrneli, ker so večni in n dotakljivi.”
“Kje pa je rešitev iz tega?" je zanimalo vse skupaj.
“V naših rokah, saj smo vendar vsi volivci, pa mali delničar]1 > di, ali ne!? "je odločno dejala Suzana in strumno odkorakala iz men Pa naj še kdo reče, da mladim dandanes ni vse jasno. In to je p11' zaprav naša edina sreča!	J
AZEVANJE________________________________________št. 34 / 30. september 1999 I	(fjTTftuTTiTv 15
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja
Sindikati in vključevanje v EU
ra!1' ~ sP°znavanje osnovne strukture EU in kako te prispevajo k So~,v°lu evropske socialne politike; - razumevanje mednarodnega Juvanja sindikalnih organizacij in njihov vpliv na odločanje na voinPSki ravni;“spoznavanje možnosti vplivanja sindikatov na raz-__UJ gospodarske in socialne politike na ravni podjetja, države in EU; ri?P?2navanie načina vključevanja Slovenije v EU in možnosti sinodalnega vplivanja.
sin?!nar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, za , -,tov deiavnosti in območnih organizacij ZSSS ter sindikalnim g* uPni ko m in članom svetov delavcev.
sinrt L-n kraiizvedbe: Seminar bo izveden 28. oktobra 1999 v Domu naikatov, v Ljubljani, na Dalmatinovi 4, sejna soba 16 v I. nadstropju.
PROGRAM SEMINARJA:
Od 9.00 do 13.15 ure (vmes krajši odmori)
-	Organi EU, organizacije sindikatov, organizacije delodajalcev
-	Socialni dialog v EU (pravne podlage, postopek sprejemanja zakonodaje EU in sodelovanje evropske konfederacije sindikatov in evropskih panožnih zvez pri tem, socialno partnerstvo - delodajalci in sindikati)
-	Evropski socialni model
-	Obveščanje in posvetovanje z delavci v evropski družbi in podružnicah
-	Evropski sporazum Slovenije - podlaga za njen proces pridruževanju EU
Predavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS.
Komunikacijska učinkovitost sveta delavcev
Qan S6minaria: Uspešnost dela vsakega posameznika in vsakega or-snne’hako tud' sveta delavcev, je odvisna od njegove komunikacijske sočnosti. Tudi komunikacijskih spretnosti seje mogoče in treba naučiti. i,alVet delavcev je še pomembneje, kako prepričati direktorja, upravo, rnor°rn' svet 'td- 0 pravilnosti svojih stališč. K temu lahko veliko pripo-§( ® Prava oblika komuniciranja. Svet delavcev ima med drugim tudi Pan - d'sne komunikacije, tako s posamezniki kot s skupinami, or-vspiv or9anizacijami. Poslovna pisma morajo imeti primerno obliko in kom ■’-da vzbudijo pri prejemnikih dober vtis. Svet delavcev pogosto je I, nic'ra z ljudmi, ki so komuniciranja bolj vešči in le-to tudi pogoste-pririd?r.abliai° kot svet delavcev. Cilj tega seminarja je, da udeleženci Narn 0 širša znania in nove vpoglede s področja komunikacij, ki jp,embnost seminarja: Seminarje namenjen članom svetov delavcev, na«; 0 'zb.°ljšati svoje komunikacijske spretnosti. Pogoj za udeležbo v 7®erninarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni jkgVazo svobodnih sindikatov Slovenije.
sinH-'in krai izvedbe: Seminar bo v četrtek, 21. oktobra 1999, v Domu ^nikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/L
nd 9:°0 do 9.15 ure
PROGRAM SEMINARJA:
vvod v la ule
Od V seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS
'P«'1? do 10.30 ure
2ak ■ 00 10'30 ure
rnen P°s'u^a*ci ®l' bralci sporočilo razumejo drugače, kot je bil na-
>• govornika ali pisca?
Vorrvu11 iez'k uporabiti, če želimo vzpostaviti bolj tesne odnose s sogo Od 1rinikom' in kakšnega, če želimo ohraniti distanco.
J°.45 do
12.30 ure
Vgl°račanje ugodnih, nevtralnih in slabih novic.
Hoti Udeleženci vadijo oblikovanje sporočil z ugodnimi, nevtralnimi in slabimi
0dnovica^
" ql?:30 do 15.00 ure
gai'kovanj0 in uporaba prepričevalnih komunikacij.
,a: Pisanje prepričevalnih sporočil.
do 16.45 ure
Oblit 00 16-45 ure
Vg.' ,vanje učinkovite vsebine in podobe pisma sveta delavcev upravi.
,a: vzorec takšnega poslovnega pisma.
kletna
lavami' Poudarek je na aktivnem sodelovanju udeležencev, ne le pri pre-
Dlw J1**, amnak DredvSAm nri vaiah i7 nn<SAmA7nih nhlik knmunirirAniA in
qVaniu ~	^lx i'« «i\u v 1 ipi 11 ouuciuvanju uuciuzci iucv, i it? it? pil uit?-
Pfipr'i'v' ampak predvsem pri vajah iz posameznih oblik komuniciranja in Stro^Uenosti na izboljševanje svojihosebnih komunikacijskih spretnosti.
ir0kn •	it-uuijocvaiijc o v vj 111 uocuiiui r\ui i iui imauijdMl l spit?ll lUoll.
dr6dmt 'zvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, predavatelj tor štp ta Poslovno komuniciranje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in av-9°kza'nih str°kovnih člankov s področja komuniciranja.
<v6za Pijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: te d a svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje h °ktobra 1999. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav Kotj a°m° preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
!vCenr«Cl1a: Cena seminarja znaša 11.000 SIT za posameznega udeleženca le tr6u°le vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar %k“a Priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze Kaka?M I"1 sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen ^°dat 9 PriPišite “Seminar XIV., sklic na številko 20”
n-v. . "tl lf) nfcvrmnoiin« ORnmmfO n ta HArHo+nn imrnAn«
°dat k' 'Hioiit? Ot?l lil licu Al v., arvnu i ia ait?vu^u .
Sem.? informacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem semi-dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici S ilnna telefonski številki 061/13 41 239 ali 061/316 489. Faks: 061/13 34
i. icieronsKi s n 061/317 298.
Vodja izobraževanja pri ZSSS: VANDA REŠETA
P°mba: Prijavnica za seminar je bila objavljena v prejšnji številki.
Od 13.15 do 14.30 ure: odmor Od 14.30 do 16.00 ure
-	Obstoječe svetovne in evropske sindikalne organizacije
-	Nastanek Evropske konfederacije sindikatov
-	Članstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Evropski konfederaciji sindikatov
-	Organi EKS
-	Panožni sindikati EKS
-	EKS in socialno partnerstvo
Predavatelj: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS
Metode:
predavanja, razprava, obravnava konkretnih primerov.
Rok za prijavo:
Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 20. oktobra 1999.
Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav; če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar.
Kotizacija:
Cena seminarja znaša 6.000 SIT za posameznega udeleženca. Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije.
Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar XVI., sklic na številko 24”.
Dodatne informacije:
Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489, 061/13 41 238 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 41 239. Številka faksa je: 061/13 34 279 ali 061/317 298.
Vodja izobraževanja pri ZSSS: VANDA REŠETA
VKLJUČEVANJE V EU” 28. oktobra 1999, v Domu sindikatov, v Ljubljani, Dalmatinova 4, soba 16/1
Ime in priimek:..........................Datum rojstva:.......
Izobrazba, stopnja izobrazbe:.................................
Naslov doma:..................................................
Zaposlitev, naziv in naslov družbe:...........................
- delovno mesto:..................
Član sindikata dejavnosti Slovenije:
Sindikalni zaupnik:	DA	NE
Druge funkcije v sindikatu (navedite):... Član sveta delavcev:	DA	NE
Telefonska št.: - doma:
V
..-vslužbi:..................
Žig in podpis odgovorne osebe:
datum
SffiOKOVNJAK
ZA
PSIHOLOGIJO
NIKO KURENT
Nova Delavska enotnost
ŽLAHTEN
KOSTANJ
OVAJALEC
JUDOVSKA
MOLILNICA,
SHODNICA
EGIPČANSKI
BOG
MESECA,
TEHUT
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
AMERIŠKA
POP
PEVKA
TURNER
LASTNIK
GALERIJE
ARABSKO
NASLADILO
REKA V SIBIRIJI
VELIK
BOGATAŠ
MOJZESOV
BRAT
NEKDANJI
ALBANSKI
POLITIK
(Ramiz)
OKREPČILO
SEVERNO-
AMERIŠKI
INDIJANEC
VELETOK
V
VZHODNI
SIBIRIJI
PISARNIŠKI
DELAVEC
(ironično)
VELIKANSKI
KIP
GLAVNO MESTO SIRIJE
stS(
,ss
FRANCOSKI
CESAR
BONAPARTE
OTAZA PODROČJE Z DOLOČENIM JEZIKOVNIM POJAVOM
SUKANEC
NEM. PISATELJ (Karl)
ŠTIRIOGLATO
PLOVILO
NORDIJSKI
BOGOVI
OBMOČJE,
CONA
OBTIČ
PRAVO-
SLAVNI
DUHOVNIK
LEAR EVELYK
SPECIALISTI ZA ONKOLOG
BEOGRAJSKA
GLASBENA
SKUPINA
Švicarski
NARODNI
JUNAK
DIVJA MAČKA
SENENI
DROBIR
(ljudsko)
GRŠKA BOGI-NJA JUTRANJE ZARJE
ALFI NIPIČ
NATRIJ
KARENINA
ŠTEVNIK
SLOVENSKA
DENARNA
ENOTA
SpS
(Anton)
STOLP
ZADOVOUNC
VOJAŠKO
30R0CILC
ŽIVLJENJE
HRANJENJE
POVEZANO
Z NARAVO
ZADNJI
ZGORNJI
DEL
OBUVALA
ČLANICA
DEMO-
KRATSKE
STRANKE
ITALIJANSKA
IGRALKA
MIRANDA
KOSITER
AMERIŠKI
FILMSKI
IGRALEC
(Val)
KONEC
MOLITVE
NEM. IGRAL-
MOZOU,
MOZti IA-
vo r
KA (Karin)
AN Z
GREGORC

ENOLIČNOST
JUŽNI
SADEŽ
PREDEL
V
LJUBLJANI
LETALO
DEBELEJŠI
DROG
LIRSKA
PESEM
LEŠNIKOVO POLNILO ZA SLADICE
MAJHNA
SKALA
HOMO-
SEKSUALEC
VREDNOSTNI
PAPIR
RJAVA STEKLASTA PREDORN.
JAKOST
IGRALKA
STREEP
MODRA
BARVA
MIHAIL
LERMONTOV
JUŽNOAFR.
PREDSEDNIK
AMERIŠKI FILM (1948):
Studio MGM - Glavni vlogi: igralca na slikah
I ‘

UTA
IUB JANA
BABICA V MEŠČANSKEM OKOLJU
LEBRUN
ELISABETH
KALCIJ
GRADUAL,
STOPNIČKI
SPEV
IGRALKA
KACJAN
LILI NOVY
Avtor:
Rudi
Murn
HlrRAVA
'6AIJ.II
UTEŽNA
M' RA
LJUBICA,
PRILEZNICA
V
HAREMU
GESIA. NAGRADNE KRIŽANKE št. 34(30. 9.1999):
1:......................................
2:......................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, *zreŽ'!l,v
Slov6'
pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov nije - Predsedstvo, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada aj tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 11. oktobra *	^
Pravilna rešitev gesel iz 32. letošnje številke Nove Delavske en<>,n^|,ir.
I. KRANJSKA GORA, 2. RADOVNA, 3. MARTULJEK. Nagrado 500<> jev prejme Suzana Mesesnel, Turkova 19, 1215 Medvode.