OHK - GeoSraf i Ja III B 21 GEOGR. OBZORNIK /19G0 3 Leto VIL številka 4 Ljunljana 1960 49094900544,4 VSEBINA Stran ČLANKI \ ladimir Kokole, Kmetijsko gospodarstvo v Sredozem- jU-—-;-, > , 89 Jože Zupančič, Nekaj geografskih opažanj iz Grdcliike klisurc.............., , 95 Vladimir Kokole, Nigerija — največja afriška država 97 Vilko Finžgar, Današnja Afrika 100 Ljubimko B. Sretcnovič, Izdelava in uporaba šolskega pantografa. 106 Mavricij Zgonik, Nekaj napotkov za sestavo sodobnega geografskega učbenika_ . . 109 DROBNE NOVICE Jugoslavija in uvoz nafte — Promet v jugoslovanskih lukah — Izvoz hmelja iz Jugoslavije — Petrolej in jeklo v Italiji — Romunija —• Nova luka Tartus -— Indijske jeklarne — Latinskoamcriške države »o ustanovile skupni trg — Brasilia (vse je zbral 114 KNJIŽEVNOST Podpečan, Kartografija, II. del (A. M. P.) 116 116 DRUŠTVENE VRSTI Razstava geografskih učil v Novem mestu (Bogo Kovač) 117 Še o novomeškem seminarju slovenskih geografov 117 GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo, izhaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr. Svctozar Ilešič, Drago Meze, dr. Ivan Gams, dr. Vladimir Kokole. Urednik Darko Radinja, Geografski institut, Univerza, Ljubljana, Trg revolucije 11. To številko-je uredil dr. Vladimir Kokole. Dopise pošiljajte na urednikov naslov. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Letna naročnina 240 dinarjev. Posamezna številka 60 din, za nenaročnike 100 din, za dvojno številko 200 din. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski obzornik". Uprava: Zemljepisni muzej Slovenije, Ljubljana, Trg francoske revolucije 7. — Stev. tek. rač.: 600-70/3-14. — Tiska TIskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. i Geografski oSzorniA i e t o v u štev. 4 Časopis za geografsko vzgojo in izofirazôo 19 6 0 Hl&ii/H&o-f Priredil dr. Vladimir Kbkde po knjigi ,.P. Birot - J. Dresch: La Méditerranée et le Moyen Orient", Pariz, 1563. etijsko gospodarstvo v Sredozemlju V jprimerjavi z agrarnim izkoriščanjem tal v Sredj pa se bolj Zahodni Evropi, je za medle-lansko kmetijstvo značilnih nehaj posebnih, osnov -nih potez: gojijo predvsem one sadeže in redijo ono živim, ki služi predvsem za neposredno ljud- sko prehrano; piaha zavzema velik del valne povrne; donosi so skromni, razen v nekaterih redkih izjemah in avtarhija kmetijskih obra-to^ je mreno m noja razen spet v nekaterih ožje specializiranih področjih; obrati so ali zeb veliki ali zelo majhn, srednje ve likih pa domala ni, prevladujejo mali obrati, toda samo en del teh so saiosfcjie kmetije, v velikem obsegu pa tudi kOPrGka posestva ali pa »o drugače v na-jemniskih odnosi do lastnikov zemlje; od tu se rekrutira tudi delovna sila za velika posestva. Poljska razdelitev je po večni odprta, toda pravi tripoljski sistem je bil tudi v preteklosti le redkokje zastopan (Sevemovzhodha Spanja, Cam- letskih naselij so gručasta naselja, zla« i vasi; hiše pa so zidare in to največkrat iz kamenja. Kmetijstvo je v ozkih in vsestranskih povezavah z mediteranskim podajam ki skupaj s priredbo vegetacijo kaže kakšne so možnosti za razne kulture, to je: nasadi kserofilnih dreves in enoletnih rasan, ki zaključijo svoj vegetacijski ciklus pred poletno sušo Umetno namakanje, kjer . Kulturnim rastlinam je, silno poveča izbor kultur. * * mm ■ ■ ■■■ se so doma iz iruzjo se are ki rdetne in celo en prave tropske rasUne. Namakanje pa je v Sredozemlju staro toliko, kolikor je stara njegova avi-Ezacpa ki je nastala prav na namakalnih področjih. Ze lokalni izvirek omomča namakaj, toda — razen kadar ge za kraške izvire — more humcH varianti medteran- zat ostati samo pri Iri skega podrej*!'.je poletna susa dosti manj občutna Namekane iz vodnjakov, iz talne vode v globini, je mozno le v malem radiju naokrog, * Tu je treba poudariti, da mediteransko podnebje seveda ni povsem enotno. Ob severnem robu, kjer tudi poleti se zaidejo potujoče depresije, ima odločno humidni prizvok. Dolga suha [>oietna doba je tam srčena na komaj dva meseca, sicer pa pomladansko deževje močno ublaži ijušnost. toda izvedljivo je oeo v najbolj aridhih razmerah. Manjši vodotoki pridejo le malo v poštev, ker poleti presuj Pomembnejša naiBkafcia področja dobivajo vsa vodo po kanalih iz rek, ki prihajajo z višjih gora katere so zabnežae (Sera Nerada), ali pa iz seve krajev, kjer je poletna susa le kratka (sev. Apenini). V celoti so tedaj ozemlja, ki pridejo v poštev za umetno namakane pav skromna in zavzemajo le majhen del agrarne površine. Tam par kjer je izvedljivo, je umetno namakanje faktor prvega reda. Pri vsaki rastlini bi lahko z oziram na namakanje označili tri zone: a) ona kjer namakanje sploh ni potrebno niti koristno, b) ona kjer je koristno, pa ne potrebno, in , _ c) ona, ker* brez namakanja tiste rastline sploh ni mogoče pridelovati. Draga zrna je, lahko razEčno široka. Namakanje , tu lahko zviša donose,, izravna fluktuacje padavin od leta do leta;, splača se pa le, če je področje prenaseljeno in če stroški za namakate naprave niso previsoki. Pri komerciaEziranem gospodarstvu se namakajo kulture za prodajo, pri zaprtem gospodarstvu pa kulture, ki služijo kot ' živila kar neposredno v domačem go- : v tretji zoni je mogoč brez umetnega namakanju v nekaterih redkih izjemno namočenih letih. Toda za trajno kulturo to ne pride v poštev. Ogieimo si na kratko, katere so kulture, ki jih pri danili podnebnih in pedoloških prilikah gojijo v Sredozemlju. Ločiti moramo takoj kulture brez umetnega namakanja tako imenovare „suhe" kulture, in namakai ie kulture. A. Kultur brez umetnega namakanja. 1. Normalne suhe medReranske kulture — trajne drevesne kulture. Ker je drevje z globljimi koreninami manj odvisno od padavin kot enoletne njivske rastline, je postao tudi bistven sestavni del mediteranske kulturne pokrajine. Dre- Oljka je seveda najznač3nejSa mediteranska kulturna rastlina in drevesna kultura. Ze stara je trditev, da sega Sectaaemlje do tam, do koder uspeua oljka. v aedozeniju jo 89 gqjijp že dobrih tri tisoč let. Odporna je zoper suBD in tudi ne prehude periode mraza dObro prenaša Rožoevec, drugo pomaifap dievo, je nekoliko manj odporen "ter sluzi najv^ za óre-hajno živne, pa tudi za ljudsko prehrano (Ciper, Algarve na j^iem Portugalskem . IMandj^TC jo zoper subzeo odporen pačfa bolj občutijv za pcie bo. Smokva po dragi strani dobro prenaša mraz, a zahteva več moče. Zato jo je trCba pri ariji varianti mediteranskega podnebja (južni in vzhodni del 9edozaiija) umetno namakati KorCalo je tu si^eda vinska trta, brez katere si komaj prüüstdvljamo mediteransko kulturno po-krajna Ta ovjalka ki izvira dejansko iz gozdne vegetacje vlažnih subtropikov patskega tipa, kjCI je poletje važno in vroče, zime pa hladne ali celo mrzle, se je imenitno udomačila v ¡medRaan-skEm okolju V humidni varianti medHeianskega "letja najde šE dokaj domače pogoje — pri ši suši pa je treba vzgojo tej pnuano prila-fiti: prirežejo jo, da je le (pzek grm'"' v gnboko prst na i doseže nivo talne vode. Ker ^■enasa i tudi mraz, seže na s&er še daleč izven pravega medteranskega iJotfciehiega področja (Stara Castilla v Španiji, dolna Marice). 2 Enoletne kulture brs namakanji MW enoletnimi kulturami, ki še uspevajo brez umetnega namakaj pridejo v .poštev samo on§, ki zajčjo rast zgodaj .poleti, še pred najhujšo sušo. To sta predvsem pšenica in ječmenj, ki dozorita že maja ali vsaj v začetku junija. Ječmenj je najbolj odporen in prodre najdaje v južnovzhodno arid-no obrobje sredozemskega prostora. Živila in žita so tu osnovna prehrana (kih testenim). Rž je izjemno žito, omejen na skrilaste gorske terene; podobno tudi oves. je v nasprotju z ostalo Evropo na zimska in zgodnjespomla-se nekateie Omogoča zlasti skromnejše žitne kulture tudi v zelo su5|nh področjii Seveda le tam, kjer je pst pii^^iei^TO globokaL Takšen način se v Sredozemlju uporablja v vseh sUbaridnih področjih j, zlasti na vzhodu Omejujejojih letne izohiete med 2JC— 300 mm n 450—500 mm To so obenem tudi toga kjer je umetno namakanje zelo zaže-tudi za navadne žitne kulture, kaj šele za zahtevne enoletne rastline. £ Kulture z umejnim ^tnkajem Gihuertas1) Tudi v tej skupini imamo tako drevesne kot ostale rastUne. L Drevesne kulture namakaHi področij, lli-grofilno drevje, ki odmetava listje, zahteva vse povsod v Sredozemlju umetno namakal tako beskev, marelica murva vse doma iz severne Kitajske ter zato najbolj primerne za severnejše dele Sredozemlja. Vednozetai agrumi. doma i z južne Kitajske, so zelo občuji za mrazr zato uspej in rodijo sad samo tam, kjer je pav-prečna temperatura najhadrejšjega meseca vsaj 10° C ¡red ničlo—to sopa južni deli Mederana 2 Enoletne kulture iaiiakaHipodrogjL Vro-sta omogočila uvedbo tudi čina in dolg enoletnih Igorjt poletja tropskih ras v Medterainu zn danska kultur Na prav dobri vste sočj za silo drajo tudi čez poletje (či-čerka neke vrste leča in bob) Krompir, ki ^ občutljiv za pozebo, uspeva pozimi samo v nebju ki je primemo za pomaranče; pa še ga gojijo v gav nem za izvoz na sever. 3l suhe kulture z daljšo praho farming"). Celo že v poupreč^ne^n medteranskem I«* f ■ V V* 1 ■ ■ v ■ ■ podrej z večmesečno pojetno suso so padavine pogosto preskromne, da bi omogočale vsakoletni pridelek enoletnih rasUn. Zato že od Homerji časv poznaj zorane, obdelano praho Obstoja v tem, da Leto ali dve pustijo njivo popolnoma v prah, le da jo po deževni dobi peojejo S tem obdra prst rezervo moče v globini. Pri primitivnem esenem plugu antike ta tehnika seveda še zdaleč ni bila tako učinkovita kakor je pri načinu „drv farmmg" kot ga poznamo v poaridnih področjih ZDA, kjer seže plug globoko in se moča boje konzervira Primitivni na-an s praho pa — poleg tega, da se zemlja nasploh spočije — le konzervira nekaj padavin, ki so v povprečni mediteranski zimi vendar preoejsnje. epoetnh popskh , rasan. Sem spada zlasti m, ki pa najde dovolj do^ vegetacjjs^ dobo tudi v severnih področjih Sredozemlja Neobhodnost umetnega namakanj kulturo riža močno omejuje, čeprav postaja vse važrejšL Tudi koruza, ki zahteva mnogo toplote, spada sem, toda zaradi krajše vegetacijske ccbe gre še dalje na sever izven pravega Sredozemlja kjer v "bolje namočaiih poletjih uspeva brez umetnega namakanja Pri umelnem namakanju uspeva v huertas seveda tudi vsaka zelenjava zmemotoplega podnebja zlasti pa še ona kipotrebuje mnogo toplote (paradižnik, melone). Pridelovanje je z namakanjem možno skozi vse leto. Tropske enoletne oljarice, kot srnam in arasidj, so se marsikje v huertas dobro uvejavile. Od tropskih rastlin se je razši-idi bombaž, ki zahteva po- i tudi ob' " ril v Sredozemlje tudi seb^ vr^če poletje in t^^ tudi obilo moče, čeprav v dobi zorenja potrebuje sušo. Rojši in bolj zahtevni dolgov laknati Loiibaž^^ v Sredozemlju sploh fe more ^^ ati brez ^ret^ga namakanja; toda slabše vrste uspevajo ponekod (Andaluzija Sicilija, Ciper) celo brez jiarnakanja prav _____________am, kjer je pozeba praktično izključena ter so zime izredno mile, poletja pa zelo vroča uspeva v določenih ožjih poAočjh celo sladkorni tas na namakalnih poljih (Ciper, huertas na južnev zhodnih oba^ Španije). Podobno je z ba^nami ki se pa slabše obnesejo. Poljedelstvo in živinoreja v mediteranskem prostoru. Drugače kot v severnejših delih Evrope, kjer sta, tesno .povezaia v kmetijskem prečesa se živinoreja in poljedelstvo v m^teranskem prostoru povezujeta samo redko in v težavnih okoliščinah. Razlogov za to je več. Res dobra tla za 90 njpve predstavljajo le majhen del vse pcvišihe, bodisi zaradi suše, relativne višine reliefa, bodisi zaradi sbmejših pobočij, ki imajo mn pregeEfmo kot v zmem ' se am bolj je mogoče iz^bDago za kulture. Najčbšh tepse ^cvism^ pa deja^ho zavzemajo pašniki, zlasti tam kjer je iz^kavanje gozdove zelo .izkrcila Na te li površinah živi živi-raj — in je še bolj v preteklosti — svoje po-^no ZivijehJe neodvisno od poljedelstva. Kot poljedelska je tudi ZiMhoreJskd izraba tal v Sredozemlju povsem svojska V arma temelji na ■ ■ ■ * Jb ■ ■ ■ ■ ■ aVi ■ ■ V <4| kombinaciji izrabe višinskih in nižinskih pašnikov. Niti prvi, se manj pa dmgi ne nudijo kvalitetne Poletna susa. — na jugu prej, na seveiu — vsako leto povsem aenogoča pašo i povsod v Sredozemlju (z edino izjemo redkh aluvialnih ravnic z neznatnim strmcem in dovolj talne vode). Prebivalci Sredozemlja seveda Jriao spregledali pomena goveda in konjev kot delovne sile in proizvajalcev gnoja za poljedelstvoL Toda veliko, ea|ro in ibjčešče nerešljivo je vprašanje kako jih prehramtL Piav ona področja, kjer je tu in tam tudi poleti moča in zelenje — aluvialne iav -nice v najnižjih Egah. — so najbolj primerne tudi za ^^ namakanje za ureditev „huerte", ki daje seveda neprimerno obilnejše pridelke kot seno ali travo za pašo, Sioer pa je mogoče gojiti nekatee redke krmilne iasUne Oucerno) rirez umetnega namakanja samo v h um i dni varianti mediteranskega podnebja. Uporaba umetnega namakanja za proizvod^ijo živilskih krmil je edina pot k iazšijanju ZMhbEDe Ras so že v antiki tako gojili proso in tudi lucema kasneje tudi koruzo, toda do daines je ,vse. ostalo v več. kot skromnem okviru. Pomanjkanje dobre zemlje in vodeje prehudo. Vloga žvroreje se je v Sredozemlju od antike do danes dejansko celo še zmanjšala Kraj mleko ponekod uporabljajo samo "kot zdravili Griejrao si sedaj |ra kratko kako se je iazvi-jalo .kmetijstvo Sredozemlja v tisočletjih njegove zgodovinske dobe. Kaznih tipov mediteranske "kulturne ^pokajne in načinov agrarne izrabe tal namiec nj mogoče pojasniti, ne da bi upoštevali ta zgodovinski razvoj. Pivi začetki kmetijstva z njegovimi kulturami in agrotehnika so se razširili od vzhoda — z Egipta in Kiete — proti zahodu Glavne poteze medteranskega kmetijstv a so se izoblikovale že v dobi rimskega imperija Domala vse sedaj po-^^^bn^^rasfSne r naa|hi izrabe tal, kakršne opazimo danda^^ so .bile tedaj v osnovnih potezah že znane. Arabska osvojitev je res prinesla nekaj novih iastUn toda — čeprav tu ali tam takano zelo.pomEm^ (agnm) — ne zavzemajo večjih površn Uve^ koruze je biEtviEno zajela le piav severri,rob Sredozemjja (Kantabrijska obaka, Padska niZiha)L V dobi od 14 do IG. stoletja so bile piav po-memtne industrijske k^ture (bombaž na Siciliji, sladkorni trs na Cipru, muiva za svilopiejko v Levantu). Ptekoooeanska trgovina po odkritju Amerike jih je domala povsem zatrla. Agrotehnika se je od časov, ko je Vario pisal sjBtihske traktate o poljedelstvu leprav malo spremenila Donosi so se e nekoliko dvignili pri ^suhih'' kulturah. Celo umetna gnojila v najnovejši dobi niso prinesla piav bistvEnih sprememb. Uporaba le-teh je v medfaadnskih^^□d^Teb^iih in pedoloških raziiierah veliko bolj kočjiva in še do danes ni povsem razčiščena Vse do sedaj še niso našli krmilne iastfhe, ki bi dobro uspevala brez umetnega namakanja, kar bi seveda omogoob več (n več hEvskera gnoja!). Vsekakor so v zadnjih letih v teku obšine raziskave piav v tej smeri. Uvedba dobokega oranja z modernimi plugi, ki je tako dvignila nivo kmetijstva drugje v Evropi, je v_ mediteranskem p»odnem okolju piav tako Kočljiva stv~ ~ ^ LJ gnjenem terenu stvar. Pist je na prevladujočem napo večni tako tanka, da bi glob- ordh^ sicer spravilo na dan hranlne snovi, a bi jih nalivi tudi za zmeraj odplaknil Do dare? je bil dejansko največji napredek ^B^eianske^ kmetijstva zvezan z gradnjo velikih jezov, kar je omogočlo bolj iedno pEsrato z nanHkdfclb vodo in razšjhie namakatih področj Mnogo bolj kot v zineniotopi Evropi se kažejo v Sredozemlju ostie in neradre razlike v izrabi tal od področja do področja Jz napol stepskE p^njdvE je samo nekaj korakov. v huenc, ieplej več vrst agrarnega izkorišča ja. Naslednja iaz-meja v kontrastih medteianskE kulturne pokrajine so pač samo najbolj pogosta: ekstenzivni pašniki in omka s piaho — skle- rjere obdelovalne površine naniakafcla področja — podila „suhih" kul-^ tur, žitna polja — drevesni nasadi. Vsa ta nasprotja ¡niSo vedno in pcvsod iziaz iamo razlik v priroiih pogojih (piedVEEm klimatskih), ki odločajo o dolžini prahe, o možnostih za umetno namakanje in po^to. Zbo^vma je pri tem piav tako mogočno odigrala svojo vlogo. Ista aluvialna ravnica je lahko močvaia ali pa "bujha hueit^ ^ tipa reliefa ravnra ih hribovje z gorami, sEstdv^|jdtd skoraj v^ obljudeni ih obdelari ^edi-teianski svet Pogejmo si, kako se je kmetijstvo priagodb po^b^^n prilikam enega ih drugega tipa. SE^^ tal ih l»!^«!^ prilike na iavnmah ^ piecE ^ake p^^ Na iobu hribovja ^ višaji, ki jih je lahko namakati — bodisi s hudo-uriško vodo, bodisi s kraško vo^ stalnih izvirkov. Nekaj nižje voda ponikne v nasutro ih tla so tam suha Ko se pa spet pimž^^^ najnižji to&i je — vsaj pozimi — talna voda spet visoko ter marsikje udari sploh na površno ih tvori periodična poplavna podio^ ali, ob obalah celo 91 pestra ferendacnaL Prvi stadij kuftiyacjje je bila obKajno izraba cbcbmEua pasu, kjer so izvirki ali vodotoki in kjer so (nastala naselja. Marsikje so ob malih virih vode že uredili tudi skromna namakam polja ali nasade Na pobočjih so nonnafcio oljčni gaji. To je tip klasičUega mešanega medterarEkega polje-ddstva Neka] nje ležeca s^ raivnina služi pozimi kot pašnik za dobnida predvsem ovce. ki pridejo takrat z gora; poleti /pa je prava suha pustinja. Poplavno področje lahko od zime zadrži se toliko vlage, da služi za pašo vdom in konjem. Prav |ra kraju so močvirna trstj v katerih se redijo moskin in malarija. NekatEra medteran-ska obalna ozem^ so obidla v tej fazi razum do danes (obalni pas Albanije in južne Male Azije). NasEdlj stadij se ^čn^ kadar,suhe površne spedj delov vis^ aCnOJzrdbjjdil ^ eksten-znvno, „suho" kulturo žita. Se niže v ravnini je ¡zsuševanjE gam izboljSavar ki prepreči poplave v zimski janški zoni in tam pridobi nove njiv-skepovšine (ki jih je mogoče splaneniti tudi v riži^^). Ce so vsa ta dEla izvedEna lahko pre-žj taka ravnica pri vnetnem namakanju zelo vESfcc ljudi, do 500 na km2 (na primer ravnica pri ValEnaji na JV španski obali). Razvoj mi bil povsod tako enakomerEn. Nekatere obalne ravnine so po razcvetu v antiki zapadle |rasj v prvi stadij, ker so zaranarii namakalne priprave Vojske vpadi piratov in malarija so imeli pri tem odločilno vloga Nekatere pokrajine, kot neapeljska Kampanja pa so oslae vseskozi cvetoča področja. Splošna znaanost gcldtih podrcčj je, da je gomramj kulturnih rastlin visoko 1500 do celo 2000 m. V jgorskih krajih je paj¡edesivp povsod mogoče, če je le kaj bolj potenih tal, kjer seje I^Et^a^ ali chldnild tudi dovolj prepe-reline Suša seveda tudi tu nastopa in zimski sneg V ■ I «V m ■■ 1 ■ ■ ■ A J «* nosu so 2 i s socialno rno ter z onsatasleimlji,i družbeno-ekonomskimi oko^sandml in s^da s prirodpim okojem Lc^ lahko intenzivne ^ ekstenzivne cblike izrabe tal. A. Intenzivne oblike. 1. „Suha" polikultura. Tu se prepletajo na njivah žita ^ zimska zEgnjava v^ pa so še ojke in vinske trtE. Tu pa tam so tudi še vrtovi, ki jih pa zafivi z votb iz malih izvirkov. To kcmbracjjo najdEmo v pokrajinah s humjcto yalidnta ljlEdli^ldnslkega RPdhEb^ in tam, kjer so tla tudi dovcj globoka in rodoMUna najpcgo-stEje v gričevju in kjEr so v prevladi mali obrati. Naselja so lahko sMEjna toda po večini so tu razložena (na primer Svetna Katalonija, sferni del apeninskega po^cka s Toskano in Umbrijc, Osledj Portugalska). 2. Suhe drevesne kulture. Ta tip je razoro-sbanjen brez ozira na kakovost tal in množino pada^L Z cgirom na ekonomi usmerjenost in družbEno-posestno strukturo pa lahko loamo tri glavne variante: a) drevesne kulture za živila. Te prEvladujejo nad jami ki so še tu ali tam pomešam vmes. _ » Va7 iiV ■ h p ■ VlV mm ■■ Tc so večji oljčni gaji, nasadi ražKEMa fig ali pcdobii dreves. Ta način je značilen za grčev-nata področja ki so gosto naseljena (Algaive na Portugalskem); b) drobni nasadi komercialnih drevesni kultur. Obrati so mali, piciz^^ pa predvsem za '-■=- ali razne sadEže in sadje), Tudi ta cesto obrnil v da so povsod v mju gorata ozemlid^ki so boje obljudena kakor nizaj pod njimi. Številne vasi v takih področjih žive od intenzivne pojkuturg, kjEr so glavno dr&esni nasadi. Strmino ^o^cč^ prema-s kulturnimi tErasami padavin pa je na i več kot v nižavjih in tudi izvirki so cbil-kar ¡zEnoj druge slabe strani take Kraške gore so pa povsod pecej na spišem kristaEnskg ki so v Sredozemlju mnogo gosteje obljudene j r\7_l V dobi stabilnih vlad, miru in relativne prosperitete mediteranskih področj ©e tok poseHv e in agrarnega izkoriščaj ^^^^^^ spet cbme v nižina Tako je bilo v Španiji po odhodu Mavrov in na Ra^anu po odhodu Turkov. i Oglejmo si končno katere so značilne oblike izrabe tal v kmetijske namrne in v kakšnem od- kultur. Uvejavja se le pri veleposestniškEm le-žimu v nekaterih višje razvitih pokrajinah (vno-gradi v La|nguedoc). 3. Namakalne kultura Področja teh kultur so edina v Sredozemlju, ki daj res visoke donose, oziroma obilen pndElekr pogosto tudi dve letini (zimsko in pokrno) na isti površini. RazEkcvati pa je treba po liku I turc pn skromnih površinah ■ ~ m m m _ _■ j ■ ■ ■ ■_____ ■ ■ mm m s preprostimi namakalnimi pripravami (kjer so zajeti samo izvirki ali pa celo črpajo vodo iz vodnjakov) in namakaj na veHikoi Prva omenjena oblika namakanega pajEdEllsiyd je tu in t^ na planem svetu med aričEjm n pledvsEm v humidni vdiidntl mEd^ranskega F^^^ebj^ Plava mediteranska pa znatna na-mdkdllne napla^ Gospoddiskd in socialnd struk-tula obratov se rdzlikujeia Ndse|jd so ldzlo^ndr toda maislkie je to kasnE^ga ^zvc^ R. Ekstenzivne oblike. 1. Žjind monokun^ Tu se ^^ie^i^^ pro-sildne površine polj pod pšenica ali ^^le^no^n z drugimi, ki so pod prabc in ki služijo kot skupni pašnik. PiEbiMdlsiyD je ndkop^na v velikih vaseh (Južni AlemtEjo na ^rtugalskem, deli Južne Italije, TESdljjd, Sferna Sirija). Njivske povr- 92 □ i ez3 2 cm s H 9 gS <0 ■ K j 4 CD s ES3 6 ES2 7 EZ3 e V, 112 SK13 B! 14 ¡na is i . <6 NAČINI IZKORIŠČANJA TAL V 1. Domala neposeljena in slabo kultivirana področja. li. Odprta polja (pšenica, ječmenj. praha). 3. Odprta polja brez prahe (pšeniea, sočivje). 4. Odprta polja, razen okrog vasi in na robu ravnic, kjer so specializirane, tudi drevesne kulture, žito prevladuje, praha je kratka. 5. Odprta polja, razen okrog vasi in na robu ravnic; prevladuje koruza. 6. Suha mediteranska polikultura. 7. Mediteranska polikultura v humidni varianti podnebja. 8. Specializirane drevesne mediteranske kulture (zlasti vinogradi). SREDOZEMSKIH DEŽELAH 'J. Izven mediteranska polikultura (osnovna rastlina koruza). 10. Izven mediteranska polikultura: žito in krmilne rastline; brez prahe. 11. Mediteranska huerta in namakalne kulture prevladujejo. 12. Področja s specializacijo v intenzivno živinorejo. 13. Področja prostranih rižišč. 14. Pridelovanje industrijskih rastlin na veliko. 15. Mešane kulture žita, krmilnih rastlin in sladkorne pese. 16. Področja, kjer ni skoraj nikakega agrarnega izkoriščanja. šine so odprte Q,openfeld") in pretežno prevla-^ue ^tepCsesl ! 2. Žilna mcnckultua v zvezi z drevesnimi kulturami, Med velike arontUare parcde vele-p^Eestev, kjer 90 ali žitna polja ali pašniki, se vrivajo zaplate ^evesanih kultur ali oeb inten- kulture, toda samo v bližini naselij. hi strukturi se prepleta releposesl z kmetskmi obrati. (Primeri: Trakjja, Bera Baixa na Fortugalskem). 3. Kulture v gajih. Tu so tla med ostanki prvotne vegetacije, med razkropljenim dtajjem iz- ■ lW <4'Vil ■ pV ■ » ■ 1.1 » ■■ kcnščena ter služijo penodicno za kutivabjo za v ostalem pa za paša Drevje, ki so ga ! je tako, ki daje določene koristne sadeže „ j puouae in pcdcbno). Gozdni sadeži iti paša so glavno kar ta tip nudi. Značilen pa je vendar za najbolj zaostale predele. 4. Ekstenzivna paša h nomadska žitna kultura. Ta tip srečamo na aridnem južnem in vzhodnem robu mediteranskih pokrajin, kjer pašniki domala povsem prevladujejo. žito nomad tudi ga pr najemrištvo na kratek rok; odprta agrarna pokrajina. Katere so notranje vezi ki družijo pojave značilne za prvi ali za drugi tip skupaj v ceOto? Zdi se, da so socialni faktorji, posestna struktura in dragom najmočnejši. Majhen obrat skuša pridelati sam čim več raznih potrebnih živil. Zato je tu naravna težnja, imeti dom blizu nasadov, sredi parceL Druga kombinacija skoraj sovpada s slabo izkoriščenimi področji. Obdelana površna predstav -lja tu le majhen del agrarne površine, ki je v ostalem predvsem pašnik. PcgOsb so bila področja. kjer ee je razvil ta tip zavojama področja, ozemlja z razredčenim prebivalstam (Južna Spanja proti koncu srednjega veka: področja balkanskih aflikov v polpretekli dob). Ekstenzivno pri-deHovanje žita na novo ustvarjenih vele posestvih skupaj z ekstenzivno živinorejo sta bila pač najhitrejši način dDučkonosnega izkoriščanja pri splošna» pomanjkanju delovne sle ^veča^ prebivalstva v naseljih kasneje samc po, sebi ne vpliva bistveno na preobrazbo oziroma intenzifi- a ga pravzaprav ne kultivirajo, ker ko je zrelo samo požet. Preživljajo pa se sicer z živinoreja 5. Pašrišbo na visokih gorah in planotah Td so področja nad gornjo mejo žitnih kultur. Razlikujemo pa lahko tu več variant, ki so si dOkaj različne: a) gorski pašnikL kamor nomadi poleti prižemo Vi ■ * m m ■■■ ■ ■ laV ■ živino, ki sicer prezimi z njimi vred v nižavju. Stalnih naselij nimajo in živijo vedno pod šotori: b) nomialro gorsko pašništvo; c) danine kamcr ženejo poleti živino pastirji iz stalnih naselij v nižavju; č) planine za poletno pašo živine iz bližnjih visoko ležečih gorskih dolin; To živino j» drugi strani vodijo čez zimo iz teh vasi v (nžavft da tam prezimi. d) komercia dna transhumancar ki jo imamo takrat, ko prevzamejo pastirji iz gorskih vasi os ■ ■ ■ Vi ■ Nekaj geografskih opažanj iz Grdeličke klisure mladina na najbolj neposreden način seznanila z naarom geografskega mišja nja .in s tj vsekakor mnogo prispevala k svoji splošni izotaazla. Razumljiv je, da sa pri tem pojavi vrsta problemov. O tem pa kedaj drugič Danes bi rad predvsem na kratko podal potaz pokra- jine, kjer sem v III. SDB „Pohorski Heroji" delal v juliju 1960 in kjer bo mladina delala še dva leti. Torej nekaj možnostj, da jih vsaj nekaj izmed njih segamo s pokrajina Na drugi strani pa bi s člankom rad poudari dejstvo, da ima ' ras. povsod priliko, da opazuje , poizva- Zdaj, ko ge vsako leto v eč mladic na delb v Mladinska delovne brigada, daleč po Jugoslaviji. bi lahko tudi profesorji in predavatelji gao-galija mnogo pripomogli k pravilnemu opazovanju in spoznavanju nove pokrajina. Kolikokrat sem letos julija, na delu v Grdalički Klisuri, slišal čisto geografska vprašanja, na katera bi edm od nas dokaj preprosto in lahko odgovoril njim pa so ostala nepojasnjena, če sa ni čisto suajno znašel kdo, Id je o stvari vsaj nekaj vadelResje. da predavatej dostikrat ne ve kam bodo šli ti mladi ljudje na delo vendar lahko vsaj pribižro ¡zve, kje bo dala kot na primer letos v Južni Srbiji in Makedoniji. Takojim lahko vsaj do reke, mere nakaže bistvene rrtFVP pokrajina n njeno gavno problematiko. Ce tega ni, prida brigadir, pa naj bo to delavec, dijak ali pa študent v to novo okollcb povsem nepripravjen. Je razočaral ali pa presenečen, kar njegova predstava ni bila pravilna. Zato si Mečkat tudi ne upa to novo okoje bolje spezhavat|r kar se boji še večjih zmelL a » V ■ p v ■■ * ■ » ■■ Opazovana kljub vedozajnosti raje zaneman in se posveti drugim stvarem. Toda geografsk inki ga ja mladi dovek, kljub vsemu vendarla prinesel iz tega dolgega potovanja domov, je pozij posethb še pri srednješolcu še možno izpopolniti in izobSkovati, če ne drugače s predavanjem, ki naj aa ima za sošolce. _______ je možnosti še vač. Stvar je nekoliko težja za ostalo mladim, debv sko in študentska Tako delo v brigadi ne bi imalo la materialni in predvsem vpojno politični pomen ampak bi se dj analizira in sklepa, če le ima vj in vese-je do dela. Sicer pa brez tega ne bi smelo biti geografa ! ! j | *' Kot sem že oman| smo delali v Grdalički KHsuri. Kot pove ima je to soteska, in to Južne Morave med" Leskovem in Vanjam, dolga približno 60 km. S tem pa je označen le makro-položaj. Naša naselje je bilo v Marojjah 7 km S od Vadičinega Hana Ker pa ja soteska v vsej dolžini dokaj enaka, smem govoriti o speclliCho- stih okolice Manj kot o specifičnostih Kisura Soteska je prav tipična z ozko dan j o ravnico, v nadmorski višini 250—300 m, tako da ponekod * Tu objavljamo članek, ki ga je sestavil tov. Zupančič na podlagi svojih opažanj ob priliki dela v III. študentov-ski delovni brigadi. Kakor pravi mladi avtor v uvodu, naj bo v vzpodbudo tudi drugim, ko ob takih ali podobnih prilikah zaidejo v neznane pokrajine. 95 »e cesta in železnica nimata dovolj prostora in »ta se zalo [imakfri v pobočje. Toje dokaj strmo saj dosega ponekod do 30° in vec naklona, njegova relativna višina pa. znaša le kakšnih dve slo metrov^vendar se z o^^^van^m od JUžne Moravč veča Na primer Suraiica 1500 m, Kukavica 1100 m. Ge pogajamo na zemlji Jugoslavije, se nam zdi smer doline precej enostavna V zgornjem delu od JJZ prob SSV nato pa se obrne proti SSZ V podoben pa v pokrajini temu sploh ni tako. Južna Morava teče v velikih dolinskih itraidnh in takopride ta tipična smer le zelo redko do veljave. Pliocenska Južna Morava je morala še močno maandrirati — imela je zelo majhen strmec in tako, da se je zajaila ob tektonskih prebmnicahr ali pa je. tekla proti lokalnim udonhem ki so v tej dobi nastale Teren ob ' n tako so nastali neke zaradi tega zelo majh-Južna Morava zelo počasi skoraj v vsem omajanem Momn Kamnu in šr del rečnem toka vsekakor presenetljvoL Soteska ni poM»oa enako tesna ampak se tu in tam razširi kot na primer pri Vladičniem Ham pri Džapu itd. Tam mamo opraviti z kotlinami, ki se moro razlikujejo od okolte. Predel je grajen pretežno iz knstalastih skrilavcev (filiti, in eruptivnih kamenin (ande- Prvih ja okoli 80 qo drugih pa kakšnih 8o/o Kotfine in širši deli doline pa so izpolnjeni s tErdarnimi glinami, ki so zEo dober gradben material. Tako je gline zlasti mnogo ob obeh vhodih v soteske, kjer so že tipične gorice. SEveda pa jo ja dosti tudi v samam dnu doline in v tem jE tudi vzrok močne kalnosti in rumene barve Južna Moravč Nekateri avtorji domin^j da so skrilavci arhajske starosti, vendar je prav tako možno, da so nastali pri večjih zapaECMih intru-zjah vse do pfocena Skrilavci v Južnem delu Grde ličke KEsure so naloženi v obliki velike dislo-kaj ki ima skoraj natanko smer S—J. Kadar mamo v Sloveniji opravka s skrilavci, vedno poudarjamo blage obrne reliefa. Nikjer ni ostrih robov in strmih sten Pričakovali bi tudi tu nekaj I jot oljnega. Vendar temu ni tako. Zelo pogosto namreč srečamo poleg rahlo valovitega površja zelo ostre objjkE, da. odo prepadna stene povsem golih pobočij. tarok tam oblikam je izredno morno preparevanjE: ki je tu vErjetno najmočnei-še v vsej Jugoslaviji material in pa hudoumikl To daje močan pečat fizioqnamjjj pokrajina Hudourniki, ki jih je več kot pet na kilomEter so poleti več ali manj suhi. Kljub majhni vodni množini pa ustvarjajo zEovEika više da ne račem ceIo skalo vi taga materi_________ ljivo ja. da tako povzročajo zelo veliko ško^ saj zaspano cesto in železni^ prekrijj tisto malo polj, kar jih je v dolini in "potiskajo Južno Mo-ravo proti drugemu bregu. Poleg tEga rušijo cela pokoj pri čarne- jim pomagajo še usadi. "Proces staranja reiafa je mnogo hitrejši kot drugod po naši domovin, Erozija, "ki je tu zaradi klimatskih ter refiefhih razmer (strmina in nago razpada ije skrilavcev) tu že itak močnar je zaradi pomanj- ■ ■ * I V VB A ■ <* ■ ■ ■ iVaif kanja cjozda se vaja Odplakova!« je v višjih prepe^ najmočnEjŠE: nasipanje v dojini pa kljub veliki množin materiala ni koristno, ker je material povečn narodovitan Med tipi prsti prevladuje prst, ki je na prehodu iz gaj-njače v podzoL Podnebja vGida lički Klisuri sEm že nekoliko nakazal. Po podatkih Zavoda za borbo proti eroziji tal v VHadičinem Hanu je srednja letna tem- peatura za 20-Etno obdobja 11°. O cEinskosti podnebja nam še več pove podatek ta ja povprečna januarska temperatura —4° G povprečna julijska pa 22° G. Za dnamo kolEbian^ temperature žal nieEm mo/jEl dobiti podatkov, vendar pa (mo to zelo močno holEbai^E med dnevmjhi in nočnimi tempEraturam občutili najbolje samlL Saj je bilo podnavi včasih tudi do 38° G medtEm ko nas je ponoči zebla Vse nas je preseneti precej kratek mrak Najtoplejši mesec je vsekakor julij, sledita avgust in junij. Slana nastopa že zgodaj v jeseni, pa tudi pozno pomladi, tako so pov-prečki od"2& IX. te 13LXII. in od 9. lilVdo 6. V. Za padavinE bi lahko ^k^ da so. dokaj enatanano razporejala skozi vse lEtoi Tako je povprečak za dvajsEtano razdobje 620 mm. I 63 II 42 III 44 IV 62 V 68 VI 56 VIIVIII 50 46 IX 21 X 70 XI 41 XII 57 Letno 620 mm Vačna padavin pade v obliki nalivov. O vzrokih majhne možna padavin pa ne bi govoril. Vendar ne smarno pozabiti, da tudi tu množim padavin z višino raste. Na našam področju tudi sneg ni neznan saj zapada včasih že novahbl^ vendar običajno kmalu skopni in sa trajno uveljavi ŠEE v a^Embr^ tako da pokriva svet potem vse tja do marca. V zvezi z elazjja ki je tod res izredno hocrl^ pa bi povedal še nEkaj o vegetaciji, saj prav ona v največji meri varuje tla pred nalivi, odplako- vanjem itd. Kolikor sploh lahko govorimo o gozdu, ga predstavljata hrast in bukev. Lepih sraenjenh gozdov, kakršnih smo navajeni doma v SloMenij nismo vidaH. Res dobri gozdovi so namač la visoko v hribih. V dolini in na pobočjih pa prevladuje slab gozd in pa šikara. PrBoajje tudi povsEm .golega ali" pa le zelo slabo poraš^ ne____. odpada na polja in travnike. Velik obseg z^zama^ tako 96 ■leiicvane „puste ledine", to so površne, kjer ■ ■■ - | ■■ mm* ■■■ 1 W * so bila ¡nekoč polja, seda] pa jih zarašča grmovje. Kjer je tega grmO] malb Ima erozija PjoSiD pOt, tako da se obseg gojav stalno veča Pokrajina trpi zaradi po manjkanja gozd^,. vendar je paša v njem zaenkrat še večno dovoljena. Listje in vejevje uporabljajo za krmo in stejo in tako se zopet veča delež goljav. Najvažnejši faktor pri tem, da. se je obseg gozda tako zdo zmanjšal, je prav gotovo napol nomadsko pašništvi ki je še ■ I ■ ■ 1 Vi ■ ■ 1 ■■ Vi i » ■ sedaj precej razširjeno, saj gonijo živino vsako leto |ra bolj ali manj oddaljene pašnike v hribih. Drug vzrok pa sta rudarstvo in fužnarstvoL Rudo so tod kopal že Rimljani (magneti;), pa tudi več krajevnih imen opozarja na nekdanje rudarstvo (Bakaran). Danes je pridobivanje rud močno razvito v Mačka tiči (molibden} dvenem bregu (galenit), Carevi Bari in Mrtvici (premog). K uničenju grprn je precej pripomogla tudi ž^iicp Beo- V sami soteski ni večjega ubanskega centra pač pa sta ob vhodh vanjo Leskovac in Vranje. Vsa malha naselja so pomaknjena v višje tega Ce gledamo samo dofino imamo občutek zao redke otijudenosti. Naselja so se pomaknBa v višje lege iz dveh vzrokov: zaradi bega pred Turki in pa zato, ker je v višjih področjih več nežnosti za kmetijstvo; tam je namreč več položnega sveta. Kjer je svet najbolj raven so nastala reke vrste razfažaia gnučasta naseja sicer pa prevlaruje]D tipična razložena naseja. Vasi so razfičro velike (od tipičnih zaselkov [4—5 hiš] do nasej ki štejejo do 30 in vbč hiš). Kmetije nimajo gospodarskih poslopij; ograjene so z ogradami v katerih je živina. Gradbeni material sta les in gEna kateri primešajo slamo, da je bolj trdna. Stavbe so grajene zeb preprosto. Najprej napravijo skelet iz lesenih hodov,, ki jih potem izpolnijo z glino Tu in tam suše doma tudi opeko. Kmečke družine so običajno dokaj števUe n sedem otrok ini posebna redkost Majhno število hiš še ne poceni nizke aritmetične gostote ki znaša tod okoli do 80 jud/km2. Kmetijstvo je tipično pofikutumo (za dom} Za odprodajo goje več prostora imajo polja drugačno obliko. To so pretežno vrtičkaske parcele kjer sade največ povrtnino papriko čebulo in zelje. Pridelek je navadno precej poran, ker je večina teh parcel na aluvialni ravnici, ki je še pozno v pomlad poplavljena Ker se boje zasipaj hudoamikov in pozno naraslih voda Južne MoTave, jih ograde s kamenjem. Te ograde so precej podobne onim, ki jih srečamo na Krasu, le zemlja je drugačna. Hektarski donos je povsod, razen v dolini, precej nizek. Zaradi nizke stopnje pojedelstva pnodne rodovitnosti ne znajo v polni meri izkoristiti, saj obdelujejo polja in pospravljajo pridelke še vedno na zelo preprost način. Tako na primer mlatijo še vedno z živina ki tepta snope na glinastih tleh. Koliko pridelka gre na tak način v izgubo ni potrebno posebej poudarjati. Pač pa je zelo mpgo sadja in to predvsem sliv. Vendar je, tudi sadho drevje zelo slabo negovano. Nekaj je še jablan, hrušk in marelic. Nekoč je bilo zao razvito sviarstvo, murv je še danes povsod kar precej, vendar služijo le še kot krma za svinje. Edina neagrama dejavnost sta ©pekarstvo in pa kamnolomi; jne smrno pa pozabiti tudi na vejemo izselila. Tudi potem, ko bo oesta dograjena bo dajala mnogim delo, saj bo treba paziti na vrsto stvari, da se bo promet lahko odvijal nemoteno Kot sem že omenil povzročajo največ sitnosti hudourniki. Avtocesta bo spremenila tudi zunanjo podobo soteske, kjer pride izgradnja tako velikega ob" '¡ta še posebno močno do veljave. Zdaj je po-nekako zatišna vendar zelo slikovita in drpDnj^]e]D vlak, ki drvi skoraj vsake pol ure, cesta, stara in slaba, vendar z mogočnimi le svinje in ovoe OstaEh vrst živine je precej manj. Posebnost so bivoli. Za J^oU3 so značke dokaj velke parcele, zasejane pretežno z žitari- cami, to je s koruzo in pšenico. V dolini, kjer je ■-- v_j i ___ - perspekUvami in pa tiha Južna ■ v' V ■ ■ I ■ v ■■■ Vh se že čuti rahel utrip nečesa novega, bolj živega. Morda so to mladinska naselja graditeljev, ali pa sami domačni, ki s strahom in obo rova jem ogledujejo spremembe v njihovi stari, divje tihi dolini. P. s. Edini vir 90 mi bili 9kromni podatki „Urada za boj proti eroziji" v Vladi finem Hanu. V ladimir Kokole Nigerija - največja afriška država Zadnje v vrsti afriških ozeme!]r ki so leta 1960 za prebiva^tvo> so oenitve za leto 1960) živi tu tako rekoč čez noč postala iz kolonij neodvisne na 878447 km2 površne, kar da gostoto 41 ljudi države, je bila Nigerija. Ni pa ta država zadnja pa km2. To pa je za Afriko že kar lepa številka po pomenu Dejansko je sedaj Nigerija po številu saj znaša povprečje samo 9 ljudi na km2. Tudi prebivalstva največja samostojna afriška država narodni dohodek je za spoznanje nad povprečkom Nič manj kot 34 mijonov prebivalcev (števike Vse to uvršča Nigerijo med najpomembnejše nove afriške države. Prav gotovo pa je ¡najpomembnejša dhžava v ZahodT Afriki. S tem pa seveda ni iečere, da Njgerija ne bi bila nerazvita dežeja, kot so več ali manj vse druge v tem področju, dežela ki jo čaka se dolga in verjetno ne prelahka pet k večjemu ¡napredku Nigerija je tipična zahodnoafriSka dižava. Od obal Gvnejskega zaliva se zajeda skozi tri klimat-skovegetacjske .pasove vse do ioba Sahare na seveiu Kot diugje je seveda tudi tu ta lega odlaz kolonialnega prodira^ija od morja v notranjost zahodne Afrike. V Nigeriji je bila fronta prodiranja najsirSa, saj meri dežela od zahoda proti v zhodu okrog 1000 km približno toliko kolikor je tudi od moja do severnih meja Nigerija je geografski pojem šale Sto let Kot mnoge droge nove afriške države dežele je prad prihodom Evropejcev ni ničesar vezalo v cena Tudi danas so vezi med posameznimi deli Se rahle in se v marsikaterem pogledu šele bolj pletejo kot pa dejansko obstojajo Sever in jugzivita vsak svoje » ■ » ■■■ ■ » «V Vb ■■ ■ jf v premnogih ozmli zelo razEr» živjenje. To Stanje ni samo posledica podedovane kolonialne ipavpe razdelitve, marveč segajo razlike Se da-lec nazaj v zgodovino in so v bistvu odraz geografske zD|rem£i zahodne Afrike. Kajti, kakorkoli je vsa Nigerija tropska dežela, tako Sta si zverin jug po prirodnih značilnostih različna, kot Švedska in ¡Madžarska v Evropi, in nemara prav tako, ali pa še bolj po prebiValstvu in na-anu žMjenja. Južni del je dobo ^ameCener z ^z^n poraslo nizko ppjotaSto ozemlje s skoraj Se ekva-to uin 1X1^^3911 ki ga široka dolina Niga de na dva dela vzhodnega in zalednega. Dalje proti seveiu je ob Nigru in njegovem velikem r a. | _ V ># Vi Vi « ■ m pritoku Bmue še precej širši pas tako ■nenovare gvraske savane, kjer gozd postane sprva I isto«* ■ VV» ■ V f^lVB ■ ■ ■ I ■ ■■ paden z naraščajočo dolžino suhe dobe pa tudi v edro bolj omejen na rečne doline ter prepusti v es ostali svet odprti travnati ali grmičasti savani. Na severu v tako imenovanem su danSkem pasu, postane savana ^ piav borna ^ na znatnih področjih preide v prave tropske stepi; suha doba pa je Jako dolga, da daje pečat vsemu agrarnemu izkoriščanju. Odprto StepSko, pa tudi deloma s^ vanSko ozemlja je o^^^^^ vpade 6 saveia ki so temeljito premešali sprva vajetno mnogo bolj enotno črnsko prebivalstvo (pHenienSka Sk^ro 1 lausa prevladuje) in ga dopolnili tudi z več ali manj čistimi hamtskimi elementi (Fubni). Vpadi so prinesli tudi islam in fevdalno družbeno stiuk-tuo ter so se ustavili šele na robu južnih gozdov. Južne nigerijske pokrajine pa so bile bolj izpo-stavjene ko je z tropskimi kotonizaftorj prišel naval od moiSke strani. Čeprav se je kotanjalizeiii zasidral na obali že zelo zgodaj, je zajel sprva te ožji obalni pas. Severno Nigerijo so Britanci zasedli šete v začetku tega Stoletja. Moderni vplivi so torej pronicali v deželo z obale. Tam so se v zadnjih 10-letjih zarele že močno razbijati nekdaj tare rodovne n plemen&e skupnosti; tam se je uveljavil kapitalizem, bodisi s trgovino bodisi s kaiieiciaizacjjo doMačega agamega pospodar-stva Afričanov; tam je naStaa tenka plaSt domača male bužuazje, ki si pod vplivom razmer deli z Veleposestniki s severa oblast v državi. Ne preseneča zato dejstvo, da je Nigerija zvezna država (Nigerijska federacija), ki jo sestavljajo tri ozemlja od katerih ima vsako svojo pokrajinsko vlado in parlament poleg zvezne vlade in zveznega parlamenta v Lagosu, ki je gavno mesto vse države. Trije sestavni deli soe zahodna Nigerija (1175242 km2, 70 m stota 108na km.gavno mestoEnugu) n Severna Nigej (648400. km2, 187 mili]. prebivaj, goStota 28 aa kmr, gaR/no mesto računa). Vzhodna in zahodna Nigerija << lajata obalni gozdni pas in segata nekoliko šs v gvinejski savanSk pas, Sferna Nigerija pa obsega večino gvnejskega in ves sudanSk pas, kofikorla ne sega še čez r^eje dežele Do progastve neodvisnosti je bil z Nigerijo pravno združen še tako imenovan Britanski Kamaun (zahodni tlel bivše nemške kolonje, ki ga v imenu OZN upravja Velika Britanija). To I* __g 1 Vb Vb m » Vbb * je ponekod širši, drugje, ožji pas ozemlja ob država Meri prebivaj, kar da vzhodnih 88270 gostoto 20 na km2. Ker poteče britanski mandat spomladi leta 1061, se bo moralo prebiva^vo do takrat odlečili ali postane StUiobtojia država ali b B VB . .■ ■ ■■ * pa se pridruži Nigeriji. je predvsem dežela kmetovalcev in » ■ *mm m V b Vk b večini znana sadežev — kakava arašidov. oljnih semm in palmovega olja — tako so glavni proizvodi kmetijstva vendar namenjeni domači porabi, predvsem za živila. Podrobne ekonomSke anafize so pokazal da je vrednost kmetijskih proizvodov, ki se porabijo izključno doma, kai šestkrat veča kot vrednost onih ki jih gojijo pretežno ali tudi samo deloma za izvoz. Glavni pridelki v prvi skupini so cassava (ali mamok; in jam, ki Sta osnovni hranili na jugu, v bolje namočenem področju in pa proso ter podobne domača žitarice na saveiu, v bolj sušnih savanah in Stepah. Pridelujejo se koruzo, sladkorni trs, sladki tropski krompir (batate), fižol, banane, riž in povsod še iazno zElEnjava Doma^ v^ to gojijo na t^icionalni na-čn v okviru salhiega pož^iiška^ kmetijstva fiz^ma so sta^ njive ^erie^)d okiog Kana n drugih mest na sj^ eru). To zaht^. za preživijanje ^ dTuž^ znatno površino, kajti tro^ika pr^ na spošno ni kajprida rodovitna in se zelb hitro iz^pava. Najboljša je piSt v delih ^veme Nig^ rije s polstepskim pod^ialj^^^ Ločimo tri ^ivna pediocjar ki ^ za afriške pojme zalo dobo obdelana ozioma izkoriščena. Pivo obsega zahodni in srednji del zahodne Nigerije — ozemje plemenske skupine Joruba; duro jevečji zahodni dol ^^dne Nigerija, ki je .izkoiiš^ ^ boU, to je ozemlje plemen&e sk^p^ Ibo; tretje j^^ go^ 98 ste naselitve in dobe izrabe tal pa je na severu v osrednjem delu med Kanom in Katsro- To so czemjar kjer se dvigne .gostota prebivalstva na HO do 100 ljudi na "kmr ali_ celo še veš Večina ^nigerijskega prebivalstva živi v enem izmed teh treh podibčij, ki spadajo med redka jedra res dobre poselitve v Afriki. Ta tri področja obsegajo komaj kako šestino vsega nigerijskega ozemlja- K ločjo prav klimatsko nosti za Ker se po priredi ne od sosednih poaroaj v istem » še velike rejeiarijskem pasu so še notranjo kObniEacjo Ta je že zelo aktualjna, kajti vsa tri področja goste naselitve so pri sedaTj agrotehniki — ki je ne bo mogoče kmalu bsvero spreneniti — namreč že močno agrarno prenase|jen^ Dosedanji naCin ob-deiave je res dokaj. ekstenziven toda smotrno je pasu gvineiske savane med Žarijo in so padavine obinejše kot prav na severu paiKiibai je še k^C^o^ ki uspeva po v pasu oljne, pamia Dandanes so vsi nasadi iz drevja he&a n so domače vrste, ki so vCasih da- ■ ■ ■ i v j * _a HB _ m m m mcž- proizvodnja preje im pogojem in : je vzdržuje vsaj zmerno rbdovithbst tal-V širjenju živilskih kultur za domačo porabo je tedaj pričakovati napredek le z naseljevianjem n ■ ■.«' ■ ■■ v ■ ■ 1 iw ■ ■■ ■ ■ 4 ■ vvv m kultivacjo še neEkOnščenih ali slabo izkoriščenih tal eue|n sedanjih jeder _pose8ve- Tako jc področje na severozahodu Zahodne Nigerije, področje sedanjega bilanslkega Kamenina (če se bo prikjudlo "Nigerijski federacj, in zlasti prostrana ozemlja na zahodu in vzhodu Sferne Nigerije. Komer□alhe kulture so samo dodatek k tradi-clonalhim živilskim kulturam- So pa postale lokalno marsikje zelo pomembne, ker predstavljajo skoraj edini vir denarnih dohodkov za prebivalstvo Tudi te kulture gojijo nameč skoraj brez izjeme v okviru ^m^nsKe^ kmetijstva- Plantaže so v Nigeriji namreč domala neznane, ker je nek zakon prepovedo^! odtujitev domaanske zemlja Nekaj jih je pa v sosedi jem britanskem Kamaunu (nekdaj nemške plantaže), ki jih izkorišča sedaj poa&rra družba- Ker Nigerija izvaža razmeroma velike množine arašidov, semm oljne palme in olje iz njih ter zlasti kakava, poleg ■ iVig ■ i f V ■ ■ V ■ ■ ' ■ | manjših kobčrn bombaža in kavčuka, je v mednarodni trgovini znana predvsem po teh pridelkihL Domala vse trgovaj s komerdatimi pridelki je v rokah države, oziroma njenih organizacij (marketing boards, ki so jih prevzeli od britanske kolOnlalhe uprave)- Komercialne kulture pridelujejo v nekaterih dokaj ostro omejeni področjih i v skladu s klimatskimi pogoji- rakao je glavna kultura v obalnem pasu in zaledju Zahodne Nigerije, med La-gosom in Ibadanom; to je v področju, ki prejema še obiloi a |ne peveč padavn in ima zelo kratko eLijno dobo Pndeovano področje (je pam je v vzhodnem obalnem pasu Zahodne Nigerije in v vsm južnem delu Vzhodne Nigerije; to je v ročju kjer je razvit pravi tropski pragozd-ia palma raste pretežno divje in ne v poseIL-nasadih- Arašidi uspevjo najbolje prav na Geveru Nigerije, v bolj sunem sudarakem pasu, čeprav niso neznani tudi v pasu gvineske savane Kano je veEko središče kulture arašidov- To so tri najpomembnejše komercialhe kultura Važen Živinoreja je res pomembna v Nigeriji samo |a severu in to je nomadska žMnoreja- V južnih delih Nigerije je veike živine zelo noh Pač pa, redijo precej skromnih koz- OdločUni faktor, ki zavita govedorejo je muha ce-ce ki se drži gozdnatih in grmičastih predeov Cenijo, da je v Nigeriji kakih 10—15 rajonov koz, kakih 3—4 milijonov ovac in 8—9 milijonov govedi- Ta goveja živina in tudi ovce so skoraj vse na severu To je raz^^^^o^^^ vejko število, čeprav je kvaliteta goveje živine slaba- Ker se menjavajo s^ letne dobe z namočenimi, stalnih pašnikov praktično ni- Živinorejska plemena zlasti Fuani, pos svojimi čredami neprestano od severa jugu in obratno in so torej pavd ¡nomadL periodcnih pašnikov uporabljajo tudi polja vprahi, ki jim jih obdobno prepustijo kmetovalci zato, da jih živina pognojl Zaradi nomadskega enačaja živinoreje živine ne uporabljajo kot delovno silo, kar je gotovo veSka škoda za kmetijstvo- Izjeme sicer tu in tam obstojajo, toda so zelo redke- V zadnjih letih se oblasti zeo prizadevajo da bi vpeljale stalno žvnorj v vaseh na kmetijah- S severa gonijo žvino na, prodal v mesta Ha jugu, toda za izvoz so najvažnejše kože, ki predstavljajo v njem kar važno postavko Znaten dej^Nigerje je po prirodj gumlo ozemlja Izkoriščana oce^ za les pa je razm^ roma zelb skromno- Od kakih 350000 km2teo- kmetjstva- Poleg tega, zavra Izkoriščanje tudi visokega gozda pestra ^^sna sestt^v^ Največ esa i^vožadb — toda skoraj samo hOdovino in žagan les — iz področja v in okoli Ngrove dete w Izkoriščanje gozdov, kakor tudi komer cializa-cjo kmetijstva so o^^TOgočia šele modema metna sredstva; tako, kot pov Afriki- P»ed pro; tako, kot povsod drugje v tropski "KO in pamikom je sla trgovina na dajavo samo iz severne Ngerjepo karavanskih poteh čEe Saharo- Kano je baze pred tisoč mesto izhodišče karavan Z in slonovina- Ko uvedli plovbo rokavih v veliki leti . važno trgovsko .____ obale pa so šli v gavnem ® proti koncu prejšnjega s pariniki po Nigru in po n delti, ter, ko so v začetku tega stoletja tudi prve železnice od obale v notranjost, se je šele začelo pridelovanje komer catih kultur za ¡zvcE-Danes gresta od obeh najpomembnejših pri-stanšč, Lagosa in Pot Ilarcourta ^ važni ^ na sever. Prva veže obalo in gostD naseljeno ozemje Jorubov s srednjim tigrom in z gosto iiaseifei^» """ ' V ! V I j vese dežel Bauč) in z KadUnoL enim izma kjer se ta proga združi s prej i gosa. Niger je prav tako zelD vež edšc severa ■ _ ■ m * imenovano iz La- uo dOslej raziskano. Najvažnejši je tre kositer, ki ga kopljejo na pjanoti Jos krajih, bodisi v aluvialnih odkUadrirah Najvažnj , krajih b rudnikih tudi nafto in Oloibiri v obalnem Nigerije blizu POrt Ilaroourta. tudi kialek naftovod v prista- osa. Niger je prav tako zelD važna prometna pol, j je dO izliva reke .Benue stalno ploven Više saj je navzgor so del leta težave, ker je vOda prenizka. Zato se pogosta kljub preklaaanjju kombinira rami in železniški prevoz. VEdno važnejše pa postajajo ceste, ki jih ^daj jg^dijo s pospešen im tempOm sag so tudi cenejše kot železnice. Cest, ki bi bile uporabne tudi v deževni dDbi za sedaj še ni mnogo. Na najbojšem jepodtočje kakavo-vih kultur v Zahodni Nigeriji. Tudi na severu so nekatere dobre glavne ceste. Toda asfaltiranih je dO sedaj samo šele nekaj nad4QOO km cest (dOžria železnic znaša pa samo 3200 km). SOdObna prometna sredstva so omogočila tudi ■W ■ ■ I I _ lf I. Jos na več bodisi v v niaUaii kameninah. Proizvodnja niha med deset in petnajst tisoč ton na leto kar je okrog SjD svetovne proizvodnje. V Vzhodni Nigeriji, okrDa mesta Enugu so na površni pribfžno 4000 kmr premogonosne plasti. Letna proizvodnja še ne < ■ seže .povsem en milijon ton Nekaj je bojšega, toda vetra je, to eooensk rjavi premog, vse kakDr v Afriki tudi dragocen Blizu Kana so odkrili uranovo rudD dObre kakovosti, ■ ■ iW ■ _ V V p I ' izkoriščajo. Pac pa so začeli nedavno izkonscam kolumbit, ki daje za sodobn te^i^iologijo zelo važno kovino V zadnjem desetletju so odkrili o pri krajih Akata podlog Vzhodne Ni strije in izdelave nekaterih najbolj splošnih po-troanih dObrin kot milo, cigarete, posodi pohištvo Velike, modEme tovarne je mogoče prešteti na prste (tekstilna tovarna v Kadun, tovarna vezanih plošč v Sapde v delti Ngra, tovarna konzerv v Kanu). Pač pa še zelo cvete dOmača obrt vseh vst, ki ima celo v ¡zdEDvanju železa že staro tradicijo. Pri tako neznatni industrializaciji ne preseneča, da je urbanizacija države šele v prvih povojih; vsaj urbanizacija v sodobnan smisluL \ ostalem pa v Nigeriji — v nasprotju z mnogimi ■ ■ ■ ■ rn bVb ■ # V ■ ■ ■ w m mm ^ m drugimi afriškimi deželami — urbanizacja ni povsOd plDd šele kolDnjajne dObe V sudarckem pasu na seveiu šo nekatera obzidam na starodavna mesta sedEži nekdaj samostojnih emratov ki so že pred stoletji posedOvalb trgovino preko Sahare dO sredozemskih obal. Najbolj znana so SokDD Katsra in Kano. Nekaj ubanske tradi-cje imajo tudi Jorubi v Zahodni Nigeriji, kjer so obstDjala že pred prihodOm EvropOev velika tržna in obrtniška ter sejrana središča ki so se razvila v mesta Zato živi danes v ZahOdT Nigeriji v mestih nič manj kot 35 Q0 prebivalstva te pokajne. V vzhodni Nigeriji živi v mestih samo ugotovi, da je 16 mest z nad 50000 v Zahodni Nigeriji. rijije Ibadan (4 manj kot od tega ponvica mesto v vse, ), kjer je uraverza ibadan je celo morje nizkih hiš, jenih ob ulicah ozioma cestah brez vsa- reda. Visokih stavb je komaj nekaj, toda vendar je Ibadan sedaj največje mesto v vsej tropski Afriki. Taka kot Ibadan so tudi druga manjša mesta v Zahodni Nigeriji. Ogbomošo in Iffe štejeta .čez. 100000 pebvalcev. in čez50000 Ileša, OjO in O^bD. jih tudi ob ima mnogo Do tam je speljan ■W _ ' ■ ■ I« ■ ■ V ■ v ■ ■ nšče ProzvDdnja pa se je šele prav začela r .......... če inDšteiamoir da ira Nigerija v Obanem V VzhodnNigenjMmaPOrtHarcourt72.000pre- pasu in na Nigrutudi znatne vodTe silE, domda ^va^vv^n^ ^500 vSiEh.jEria^ajOE AbaD■r(1E3r^!UQ pOvsEm neizrabljene, so torej perspektive za ener- N3 seveiu je E e"0 večje mestD' KanD G30000 getko v bližnji ^^^ž^^eti kar dObe. Do sedaj pa so bile potrebe zaradi splošne zaostalosti zelo skromne, kajjti.vmdustrije je v novi državi I malO, skoraj nič v primeri s števiniim prebiv stvom. Nekaj je manjših podjetij živilske indu- dDl^ središče kolonialne upr ijiima POrt Harcourt 72.0001 , nad 50000 jih imata še Ab ru je lE eno večje mesto, Kan Kadun^ Katsira in Maiduguri. Vse p^ bivalstvD nigerijskih mest seveda po s ' klicu ni p^^ cestno. Precejšen del so tudi mali kmetje in vrtičkarji eiu ^ e eno vetje ^esto, Ka^ (130.000 Toda nad 50000 prebivalcev, imajo še Vilko Finžgar Današnja Afrika Afrika danes doživlja svoj „kvaka", to je jutro n^e^ svobodnega dne. Svojo svObodD je pO drugi svetovni vojni doslej izbOjevalo štiriin-afriških držav, ^mo v let0S^rJe^n ^,letu Nekdaj, v dDbi kDDn lid^zma ^ si dOmala v^ Afriko ^zdElle evropske kDbnialhe s^ Edino ■ ■ ■ ■ ■ ■ ___ ■ ® ■ _ ■ ___ ■ ■ ■___ m Afrike" — njih 18. ^.AfriškD ljudstvo se danes ne ■ ■ V VM ^ I ■ ■■ bori več s kDpji in pušacam, ampak z znanjem" — tako se je izrazil dr. Hastrgs Band^ vodja Afriškega n^ionajhe^ kongresa ini vsega kontUentaL Na njih živi štiri petine prebivalstva Afrike, oe oeni^ da je vsEh prebivalcev 2133 miijDnov in ^ed njimi ckrcdo 5 qb tujerodcev; Povprečm gostota posEje psu se je danes povzpela na osem prebivalcev na kvadratni kilometer. Države, ki sedaj ubirajo svojo lastno pot, so bile rekoč iziezane iz afriškega telesa po nakjuč ju kolonialnih osvajanj; Njih meje so umetno začrtane n take so ostale še danes; Znotraj pieneka-teie od njih zdlajat lelj obstojdlo zelo veliki lasni, plemenski, jezikovni in verski kontrasti; Posamezne zdiužujejo tudi po več sto rodov, od katerih vsBk ima svoje narečje in običaje- Samo v zahodni Afriki na primer lahko i rajno 15CD etničnih skupil Gospodarstvo v teh dežela i je . - . ^----------— afriških inSvazi; večje mesto je ^^^sb^ ki šteje cares že okrog en milijon prebivalcev; Belci, ki jih je 2£DDDCD in torej predstavljajo inanjaior map v popotnoma brezpravnem položaju. tu ne ^ore^ govoriti o narodnostno sv^ bodni dižavi, marveč le o samostojni drižavni tvorbi brez sode^/an^ večine črnskih S vključiti v svoj državni teritorij tudi tvorbi brez scdebvBrjB večine črnskih pemen. agresivno poEtiko si Južnoafriška unija vključiti v svoj državni teritorij tudi profektorale Beč^i^ in deželi Basuto silno _ zaostalo; Vsega tega se voditelji narodov Gledajo ^ si ^ prizadevajo dos^ enotno^ vseh Afričanov. Leta 19EB je bila v Akri, glavnem mestu republike Gane, ustanov-jena stalna „Konferenca afriških držav", kij obsodila kolonializem in rasizem in priporočila ZDRUŽENA ARABSKA REPUBLIKA (ZAR). Njen afTi^ki del Egipt je ^odvisna drava od leta 1922 Do leta 1& je bil kraljevina; Tedaj Njen sklep rapvem zasedanju je bil, da se še istega leta 1958) skliče tudi „Konferenca afriških narodov", katere namen je posvetovanje o skupni borbi za emancpaqjbr neodv^^ in svobodo vsega afriškega korti1lenla Poudarjen je bil tudi končni cilj ^afriškega gibanja: ustanovitev Unije afriških držav po vzoru ZDA. Osnovali so tudi stalen sekretariat z naloge, da skrbi za pospeševanje tega procesa. doslej odvijala, v kakšnem položaju so ncvcriB-stale ^arne bile nekoč in v ^^em so danes; svobodna država, v še iz dobe prebivalcev. Prve tri afriške države so bile ^odv^ že pred prvo svet^no voJra Po drugi svetovni vojni je bila bivša italijan-skd kolonija LIBIJA prva, ki je 2. januarja 1952 s pomočjo Organizacije združenih narodov dosegla neodvisrost Od 24. decembiB 1952 je pro-glašerB za dedro ustavno n^lBl^^ijb, ki s pokrajinami T r i p o I i t b n i j o, Cirenaiko in pa Fe z zdino m tvori federacija jujozB^b pokrajina Fezzan je trenutno še pod francosko okUpBc|jb; Libija se lBzplbstilB na 175954D km2 površine kjer živi samo 1f1B6DCDPlebivBcev; Glavni m^sti sta Tri pol i (17DDC0 in Ben-gazi (71^)D prebivalcev); ETIOPIJA je najstarejša svobodn Afriki. Svba nebCvEncst¿_ k datira pred rBŠb eio je, izvzema kratkotrajno italijansko fBSlstiCrb okupacijo (1936—41), ohranila vse do dares. Po politični ureditvi je ustavna monar- Bivši Arglb-eJiptbvsk Sudan je bil 1 janu- hija s cesarjem na čelu Od leta 1952ji pripada -1-----J-n~ a - tudi bivša italijanska kolonija Erit2reja. Z njo vred bbseJg,E6bpJB ,1.1^320 km2 na katerih ~ prebivalcev; Gavro , ^sto je živi I ID 11 1 26. ju-L3D0DCD ima Addis Abeba s 4D0DCD prebivala Diujb najstarejša svclbcdra Afriška dižavB je LIBERIJA. Osnima je bila leta 1B2C kot zemlja osvobojenih čmih sužnjev, prepejBnih iz ZDA. Zb irecdvisrc republiko je bila proglašen ib 26. lija 1847. Meri 111^0 km2 in " šteje 1,3 prebivalcev, gbvro mesto MbnrbvlB pa 42DCD prebivalcev. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA, od leta 19C9 do nedavno še blilBrski dbmnbn se je po referendumu v letošnjem oktobru proglasila za republiko jn s tem pretrgala dižavniške veri z Veliko Britanijo, vendar pa zaenkrat še ostala članica britanske skupnosti (Commbm/veBlha) Obsega pa 12234CI9 km2 in ima 149QQQCD prek SEdež vlade je v Pretoriji (34QDC0prebl), parlamenta pa v Cape Tbvvnu (71QQCD) pEh). Naj- povišine TUNIZIJA je bila protektorat Francije, ki ji je 2C marca 1956 priznala neodvisnost 25. julija 1957 pa je.bilB proglašen zBrepubEko; Ima km2 pcvišine in 396DQCDprebivBlcEv; V glavnem mestu Tunisu živi 365QCD ljudi. Današnji MAROKO je nastal iz protektorata, ki je bil ukinjen 2. mediBrodB svobo^ cme Tanger, ■ - ■ . ___ ■ v ■ _ _ «4 ' oktobra 1956 in maica ukinjene ki je bil pri- pojen 7. aprild 1957. MBlbkb je ^^^ndi^iija s suiarom na ^ Gavro ^sto Rabat šteje 171^ prebivalcEv; Dižbvb meii 443680 km2 n ima 11(9Q0QCD prebivalcEv Bivša angleška kolonija Zlata obala protek-tOBt AšB^ Sevemi tEritorij in ^hcdri del 101 Toga, ki je bil pod skrbništvom OZN so se zdru- VIIKI' i ■ ■ v ■ žili in bili 6. marca za suv eeno ■ ■ v ■ jme je že v sred- 1957 proglašen : republiko z imenom GANA. to- ime j njem veku nosila dižava domačinov ob siecnem Nigru Gara ki se je v letošnjan aprilu piDglasila za republi ko, 237873 l^mr, Ha katerih živi 4.980000 prebivalcev. Glavno mesto Akia (Accra) jih šteje 165000 Ta afriška dlžava je največji pridelOvalec kakava na svetu svetovne proizvodnje). GVINEJA je piva bivša francoska kODnja ki je že takoj po ustanovitvi „FancoskD-afnšfce skupnosti" iziabila pravico, se odligala od nje in 3. Dkloba 1958 proglasila .samostojno iepu-biko Po velikosti (245857 kmr) je domala enaka Jugoslaviji, P^obno kol Gana, piebivalcev pa, 680000 Glasno mesto Konakn šteje okiog 401000 piebivalCevL remora [Coinacry izvedene ponovne volitve, na katerih je judstvo izglasovalo neodvisnost, kljub opornimi Francozov, da samostojnosti he bodo mogli obdržati, ..ker je dežela pranajhjia" (ma obseg skoiaj tieh Sbvenj), Togo je agrarna dežela velikih plantaž m Wr » «*■ ■ . n VkVV in gozdov z dragocenim lesom Bogata so ležišča boksilar fosfate in železne iude. Biilanski del Toga je bil j» ljudskem plebiscitu pripojen ie-publiki Gani, ki je tedaj dobila neodvisnost : že 14L oklobia 1958 proglasilo malgasKO "REPUBLIKO v sklopu nancojskofške skupiosti. Gibanje za popolno neDdvsrast pa se je nadajjevalD PiDulasilev samostojne iepuiike v konfederaciji s FrancijD je bila izvreena 26L junija letos. Na Madagaskapu je že v 17. stoletju bilo Ustarovjeno MalgaškD kraljestva Frandja je šele leta 1885 izsilila svoje gospostvo iti 1894jnevzela vso kobnialno oblast nad otokom. Današnja iepublika s 5,2102000 pie-bivalci (80000 tujcev) meii 590000 km2 V glavnem mestu Tanananvi živi 200000 judi. v zgodovino kot leto afriškega preporoda. Piva jrrna svobodna afriška država ki se je afriška dežela, ki je po težkih dosega neodvisnost 30. junija 196Q a KONGO. Zaiadi zdrah med doma- pogajan je repu ami politiki, ki so postedcs. zunanjih interesnih ^ava ¡niti politično niti gospodarsko ■ Vh ■ 1 . « ■ ■ ■■ V d leta 1884 do 1919r ko sla si ga lili Velika Britanija in Franqja ki sta Dd takratnega Diuštva narodov sprejeli iiicIilIUIid Upravo vsaka nad svojim podiDcjan Kamenina. Leta 1946 sta oba dela piešla pod statrištvo OZN in ipavo istih dveh dižav. FiancDski del, id zaživela. tango je bil kraja leta PD velikosti tretja največja dizaiva v Afriki s vala (90000 belcev) j i čas za- je 165CC0 Evropcev Glavno mesto J a un dé štj 381000 prebivalcev. Dežela je v glavnem pojedelska in žMnorejska z začetki industrije (aluminij). V Britanskem delu Kamerunar ki ga je Velika Britanija upravno pripojila Nigeriji, bo 11. fe-bruaja 1961 izveden pexsatT na katerem se bo prebivalstvD izreklo ali je za zBdinjaije s federa- pridružita V republiki dela Kamenina znaša prebivalCeM. TOGO, ki je dosegel neodvisnost 27. aprila 199) je najmanjša afriška republika s 57.000 kmr površne in 1,128.999 prebivalci (3000 je T64U000 je po rodnem bogastvu med prvimi na svetu saj daje tudi najponcnilb-rejš6.. povode kot so . uran baker, kobalt, germain^ zlato, damante itd. Za rudarstvom je po-mamino tudi kmetijstvo, živiinaj in eksploata-cija obšimih gozdov. 13.500 km plovnih poti na številnih rekah 120.000 km deloma zelo modernih cest, 4800 km železnic in razvit letalski promet zelo dobro podpirajo žvahino gospodarsko dejavnost Konga. Razdeljen je na šest pokrajin: K a t a n g a , K i v u , Vzhodna pokrajina, Equateur, L e o p o I d v i 11 e in K a s a i. V glavnem mestu L e o p o 1 d v i 11 e - u živi 300000 Kongožanov in lO.OOO Belcev. Drugo pomembno mesto Bizabethville s 150000 domačn in 14000 Btici je središče rudarske pokrajine Katange. SOMALIJA. Obstajale so tri Somaj: francoska britanska in italijanska Somaija pa žive tudi v etiopski pokrajini Ogaden in severnem delu Kelnne. Britanci so v svojem pfatEktafatu izročili oblast ^^T^no^n 25. junija 1960. Bivša površine in 1,128.999 kolonistov). Glavno mesto je Lomé ■ ■ I X V ■ I* I ■■ ■ je pre- dragi svetovni vojni postajna pod OZN. Francija je svoj del proglasila za avtonomno republiko v okviru francoske skupnosti, vendar so na zahtevo in pod kontrolo OZN leta J9E8 bile dobila samostoiost 1 julija. Somaliji. združili v republiko s g a2d i š u (75000. pret).). Draa kmr in šj 20; 11 m 11 ^Ino živino^jska s^t^^proizvod' ki so bojda zelo i julija. Tedaj sta se obe Tko s pr estolnico M o -Držav a obsega 637661 prebivalcev. To je pre-dežela. Pridelajo ^polovico kadila. Našli so ležiš« a nafte, a. 102 Primer Madagaskarja iti bivše kratkotrajne federacije Mali je francosko vlado prisili!, da je 4 junija HQs ..Francosko-afriški skupnosti" dala oliliko Konfederacije kar pomen, da drave ča- dil nice po poprejšnjem sporazumu s Francijo lahko poslan j neodvisne tudi v pogledu sv oje zunanje politike in diplomacije, da pa pri tem vendarle ostanejo članice nove -Francoske skupnosti". Na drugi strani pa se tudi popolnoma suverene države lahko vključno v Frahcosko skupnost, ne da > pri tem izgubile svojo suverenosti To je torej francoska oblika Commomvcaftha, Neposredno po tej sprernanbi so štiri dežele Francoske zahode Afrike: Obala sinove kosti, Zgornja Vbita, Nger in Dahomej prišle z zahtevo po popolni neodvisnosti, povrh pa še z namero, da se ne vkSuajo, vsaj začasno ne, v Francosko skupnosti S to svojo zahtevo so tudi podrle. ' ko je i, avgusta dobil neodvisnost Dahomj Prva francoska naselbina je nastala okrog leta 1700, v začetku 19. stoletja pa Francoz pričenjajo zaspati notranjost dpžple in koncem stoletja že določijo njene meje Te so z nadaljnjim prodiranjem na severa zajele tudi Zgornjo Vato. ki je pozneje med prvo svetovno vojno izsilila avtonomno upravo, ea 1933 pa priključena Obali slonove kosti, da se leta vno vojno i pa je Dila poroto odcepi od nje. Današnja republika Obala stanove kosti ima pretežno agrarni značaj. Poglavitno bogastvo dežele so pragozdovi, ki pokrivajo četrtino dežele in dajejo plemenite vrste lesa za izvoz. Pridobi- vajo le nekaj zlata in diamantov, odkrili so dokaj ■ W m m VkW ■ ■ ■■■ * v ■ ■ * izdatna ležišča ina^a ki jih pa še ne izko- ■w ■ racajo. gusta H_l-«I daj t Ta-pmj 3. r, 5. avgusta Zgornja Volta in 7. av-sbnove kos^ Te dežele tvorijo se-tako ■nenovano Unijo SaheH-Bem. Republika DAHOMEJ je poljedelska država s 1151762 km2 in 1,8051000 prebivate. Evropoev je samo 3000. Glavno mesto, Porto Novo šteje 30SC00 ljudi, upravno središče pa je A b o m e v. Dahomeja, kije v davnini bila ^lastiči^ia kraje-vina, je sredi 19. stoletja prišla pod francoski \ piv in leta 1880 postala francoska kolonija. NIGER je postal republika že decembra 1958 v sklopu RancoskoafrEke skupnost, letos pa je dobil popolno neodvisnost V nekdanji koloniji —1,188794 krajine Cemtralnoafriška republika in Srednji Kbngo (ob siedhjem toku reke Kongo). Četrta ..ekvatoriaiha" pa je sklenila ostati izv en te zveze, toda gospodar- sko v tetam sodelovat iju z njo. To je republika Cabon. Povezavo treh republik so poimenoval Zveza centralno afriških republik. CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA. To sla pokrajini Ubangi in Sari. nekdanji kolonialni teritorij bivše Francoske ekvatorialne Afrike. Neodvisnost je dosega dne 13. avgusta letos. Meri 6262000 km2 in preživlja 1170000 prebivalcev, mej 6000 tujcev. Glavno mesto je Ban g i no mesto Niamey jih ima 17200 (od tega 1400 tujcev). PojedeKovo trpi zaradi pomanjkanja vode in je^rnje razvito le na jugu ob reki Niger. V popuscayskem srednjem deluje razvita pastirska živinoreja. Severni del je puščava. Država dobro zasluži tudi z aganEiamii ovom na divje živali (levi ¿stani, bivoli itd.). Glavno pleme predstavlja 850000so_hamteho-se-mrkega porekla s staro kulturo in boga^ literaturo v arabščini. Njihova hamteko-suaanska govorica je občevan jezik petih mijonov zadanih Afričanov, kar mnogo pomeni spričo etnične razdrobljenosti Afrike. Republika ZGORNJA VOLTA obsega 274122 kmr in ima 3588000 prebivalcev (4000 tujcev). u a g a D o prav načrt ČAD (i: 5000 tujCev). bila 14 Lamy !83.| 11 km2 in 2745000 prebivalcev, PtogasRev neodvisne repubfike je Fort nejša dežela Zveze _ Vi ■■ ■ V st^ar. idi sušmcEti je najev-ia pa največp^ ^^^lodsko živinorejo. V gav nem mestu U a g a d u g u i g o u) prebiva 33000 ljudi. Poljec skromno razvita je živinoreja. Gos v glavnem mestu Zaradi ima se z nomaffiko zivn^orejo. Do Cada so prvi prodrli Britanci začetkom 19. Tekma za osvojita se je koncem stoletja korcala z razdelitvijo dežele okrog jezera Cad med Britance. Nema in Francoza Slednjim je po„prv svetovni vojni pripadel tudi nemški deL Veliko zamnanje ko|pniamihsil za sicer neplodno, deželo, je„mo-cpče razumeti po tem, da so jo v strateškem smislu smatrali za „ključ Afrike". u - romno predvidi SREDNJI KONGO je postal neodvisen dne 15. kolonialni teritorij. Francoske ekvatorialne Afrike meri 3491000 km2 Prebival- avgusta i960. Bivši stva ima 8 žela ICIH z 11.000 Francozi. De-izkoriščanje ze- OBALA SLONOVE KOSTI meri 322063 km2 žela je poljedelska. Gospodarsko Ekonštarne ze-in poživlja 2r760u000 domorodcev in 12000 Ev- metiskih bogastev je v povojih (diamant, zlato, ropoev. V glavnem mestu Abidžanu, ki se inangav titan, baker). V srednjem veku je tu nago razvija, živi danes 130000 prebivalcev. obali v 10. deželo^že in sužnji _____Tv_. ___je tu oljrioala mo^^ črnska država Loango „ Francosko prodnj se je prijelo šele leta 1839. Leta 1880 je bil vzpostavljen protektorat, ki je v povezavi z Nemajo trajal do prve svetovne vojne. 103 Leta 1£40 je mesto BrazzavU finenonaio po proem francoskem raziskovalcu fCores) postalo oj^TD mesto Francoske ekv. Afrike. Glavno meSto današnje lepUblike je Pointe Noire, kjer VB ■ pa ■ * » » živi 35000 preibivalbev. GABON je poslal neodvisna republika 17. avgusta. S svojimi 420000 prebivalci na 265000 kmr sodi med najslabše obljudene afriške republike. Evrapcev je štiri tisoč V davnem mestu Libreville živi 18 000 preb. Francoska koo-nija je postal leta 1903, poti koonaha /godovi« šla isto Centranoafriške zveze Gäben je po naravi zelo bogata dežela^ za sedaj so mero hü bogastvo bujni tropski, a zelo vlažni gozdovi (gradbeni Es) in pojedelteke kulture. Zemlja pa Krije v sebi obilje važnih rud: mangana, bakra, cinka, svinca in zlata Pri Lambareneiu ob reki O^nve deluje edini evropski zdravnik, ki se je " valno posvetil zdravljenju ^bo^kB^ poznan dr. Albert Schweizer. V gabonskr je Pad du Chaillu leta 1856 odkril gorilo. Bivši francoski teritoriji Sudan Senegal, Zgornja Volta in Dahom^ so se prvotno nameravaj povezati v poRjcho in gospodarsko skupnost, ki naj bi tvorila federacijo z imenom Mali. Jme spo-mirja na nekdanje siav^ afriško cesarstvo iz dobe od 14. do 17. stoleij^ 5e pred skjehjtvj|D pogodbe sta Zgornja Veta in pahomej odpove-^ala pristop k federaciji. Pri pogajanjih ^ Stanom in Senegalom ne eri ter Francijo na drugi strani je prvič bila sprotna misel, naj bi Francosko-afriška skupnost dobila obliko korfe-deracjje da bi tako rgerim čldhjcam bila zagotovljena veja svoboda in neodvisnost FEdeíddjd Mah je dobila neodvisnost 20. junija letos, po dveh mesecih obstoja pa je 19. avgusta že razpada Takrat je namreč Senegal proglasi odcepitev. Nastali sta dve dravi: repubika Senegal in rep^bCka Mali (prejšnji francoski Sudan). km2 in šteje cev. Glavno Ker ima dežela predvsem agrarni značaj, je zarjo vekega pomrna dograditev namakal «ga sistema z jezom na reki Niger. Prav tolikšnega pomena za njeno . '-i Ibodoaiost so še povsem rezkotišcaia boksitai KojOhjjd Francoski Sudan je ndStaja1Bld 1898. v tovarnah fosfatnih gnojil in ribjih konzerv. Glavni pridelek poijedei&lva pa sa pravtakD kot v Malju, zemeljski oreški (arašidi). V tem sta obe republiki na četrtem mestu na svetu Izvažajo tudi velike koHčne palmovega olja. NIGERIJA vilom mo Republika SENEGAL, je razvita odjepublike Mali. Meri 491000 Evrot ^ugajejša in bolj ai 197161 kmr in z 491000 Evropci vred 2412000 prebivalcev. Glavno mesto je Saint Louis s 701000 prebivalce dočim je največji in najpomembnejši Dakar, ^^^^ z evropskim Scem velika pohorska luka in vozno vozišče ^etovne^ letal- meri in jbo v rudarstvu, trgovini, transportu ter ugekua je afriška dižava z največjim šte-ri prebivalstva. 342001000 domorodcev, a sa-10000 Belcev živi ¡na 878.447 kmr pov na 8781447 km povraine. Po gostoti jo na afriški čelni prekaša le Ruanda Urundi z 90 pieb. na kmr. Glavno mesto repu- blike je L a g os s 260000 prebivala Nekdanjo obalo sužnjev so Portugalci odkrili v 15 stoletju. Za |njm so prišli Nizozemci in Britanci, ki so do leta 1833 odtod dobavljali sužnje. Leta 1900 je poslala britanski protektorat Od leta 1953 je razdeljena na Vzradro Zahodno in Severno pod-Vsako od teh ima danes svoj parlament in . Vse tri skupaj pa federalni parla^^^nt in federalno vlado. Nigerija je torej federativna ^sava, ki jje dobila neodvisnost dne 1. oktobra — kot donimi Njen generalni guverner je Afri- V ■ ■ «* - ■ * ■ ■ ■ can — prvi domačn na tem položaju v zgodovin Gommonvvealha. V državi je okrog 250 etničnih skupin, Tri so najštevilnejše: na severu pleme Hjausa s 6,0001000, na vzhodu So s 6,200.000 in ■ 1 ' ■ ■ — iAA nrin ■ ■ 0001000 pripadnikov. ni državami Afrike, etežno tudi raazvtar v izvozu na zaho^ Jereba z Dasravno med je Nigerija agrarna de v prva na svetu, dede goveda šte^jo 5 glav. Največje njeno bogastro pa je_ v rudah, V " s na petem m^stu jia svetu svinca n zlata je se posebno važna redka ruda~kolumbit, ki daje elementa robj in tantal za proizvodnjo specialnih jekel za reaktivna letala n rakete. Nigerja daje 75 qo svetovne pro-dukcje kolumbita. Tudi urana in zelo bogatih ležišč nafte ji ne manjka. Kopljejo ceb premog, kar je v Afriki redkost Efektno» energijo daje reka Niger. Poleg vodnih poti na Nigru in Benui eza dežeb 1050 km železnic in 50000 km V Nigeriji izhaja dvanajst dnevnikov. V Iba-danu ^e^ z domala pol milijona prebivalcev pa od leta 1958 deluje najbolj znana črnska Univerza v Afriki. MAVRITANIJA je zaradi skoraj docela po- W ■ ■ Vb m ■ p* ■ k scaMskBgp zn^ajP naj redkeienase^na pokrajina Afrike, saj živi na 1,085.805 km2 le 690000 ljudi, pretežno nomadskih Mavrov in 1700 ne- ljudi, pret afriškega prebiValsl^ Gl^lno mesto Nouak-c h o 11 s 4000 prebivalci, ki je bijo ustanovje» šee pred c^ema jEtom^ ^ 9Bdaj n^^ razvija. De^ daje goMedo in kavč^ obala pa sol in ribe. Odkrili so tudi ležišča ^Bzo^ rudeL Portugalci so bili prvi, ki so posegli po Mavritaniji ^ v 15. slDlBlJUl Leta 1903 je bila ptodjaše^na za france9kiprelBkteial, neodvisna republika pa je postala 28. novembra lBt09L postala S .tem je afriških držav la v letu 1960 osvobojenih 104 Od dežel, ki se niso dosegle neodvisnastj, so tri še pad skrbnjštvam Organizacije združenih narodov: TANGANJJKA. Tu živi na 907061 km2 sredno francoskemu ministrstvu za Saharo — 910601000 Afričanov, 25000 Evropcev 721500 Indijcev, 16999 Arabcev in 9000 drugih neafnških prebivalCBv. Črnskih plemenje prekosto. Glavno mesto Dar es Sala a m šteje 70000 prebivalcev. jon EvropCev. Glavno mesto AI z i r šteje 590000 prebivalcev. Z 2381741 km2 je za Sudanom druga največja afriška dežela. Francija sije Alžirijo ^jo^lre^lilH z vojaško sito že leta 1830T i prve svetovne vojne. narodov povevib mia^idai V gaj** ljudstva bo četam leta 1961. V Tanganjiki pridelajo največ konoplje na svetu. Glavni izvozni produkti ■ 1 ■ V ■ ■ V K .1 ■ ■ Vk 3 vojni je I Veliki Britaniji. Del iini Ruanda in . Urundi pa "" l Na enotno zaN^o dj neodvisnost za- so še kava, bombaž in kože. Dve petini površine ■ v zemlji je mnogo rud. razen ROD 1262986 , je bila britanske Afiiikancev in 21 Južne Belcev), britan- zeleza in svinca je dovolj premoga in boksita. Odprli so tudi največji damami rudnik v Afriki. RUANDA-URUNDIj s 4.870 000 prebralti (8000 tujcev) na 54172 km2, kot Ze omenjeno, na ¡gosteje naseljena afriškapokrajjhaL Glavno meso Usumbura ima 48L000 prebvalcevL Bivša nemška kolonjja je od konca prve svetovne vojhe ' belgijsko upravo. Do neodvisnosti soj šteli za njegovo sedmo provinco. OZN pomeri da je Belgija pievzela na- protektorata Severne Rodej ncev in 73000 Belcev) ter britanskega pro-tektorata jse (2750000 Afrikancev in 9000 Belcev). Glavno mesto Salisbury štj 175000 prebivala. Britanci so si to ozEmlJe prisvojili koncem preteklega stoletja Rasna segregacija ima tukaj Dbika „pannership"-a (^^I^iJE med navidez enak^ravnimi partnerji). Belci, ki drže v rokah vro o^jlast/ si prizadevajo doseči stati s plemeni tutsi in Bdnutu je o kdaj bo pokrajina Ruanda-Urundi postala stojna država scT^ domačega prebivalstva se seveda taki obliki države, v kateri bi bili v podobnem položj kot Črnci v Južnoafriški uniji, odDarb upaj in zal tej papalhD neodvisrost Zavoljo tega je že priš» do krvavih nemirov. V Londonu pa so bila že začeta pogajaj o Inrbčngsti teh treh dežel. Tudi britanska kDDnijd KENIJA je področje kjer so se že bili spopadli beli posestniki s pripadniki gibanja za sd^^^tojiobt (Mdu-Mdu). Iz- T^jižava pod .skrbništvom OZN je JU- čEtrtmo vse dežEe o^i^^ 1 GOZAHODNA AFRIKA. Nekddnjd nemška koto- tej četrtini živigd vs nidlnd.posest jelEfa 1919 postald mBndatnopod- (6500000). Pogajaj za neonh/i je ni nfH za celo "582645 km2. Nd nate.posest je leta 1919postala man^tnopod-račje JužnoafriškE unije/ ki ga je leta 1949 sa-proglasild za integralni del svoje države Združeni narodi tega ne priznavajo Tako je mednarodni status Jugozahodne Afrike zaenkrat še sporen. Dežela obsega 823.976 km3 in ima 5630)00 prebivdlcev (50000 je Belcev). PolGvicd od 25000 BJElNdlcev (Javnega mesta \V i n d h o e k so pa Omenili je treba še tri deželer kjer se je borba za nEGdvisnGSl zaostrila do krvavih spopadov. v Najbolj dramatično Dbika je dosegla v ALŽIRIJI, .kjer žePEm let trj aborD^ boj med vsega prebivalstva n^j^^no^ so v teku. K afriški iški_p^bblematiKi Je treba dodat, tld sta in Portugalska v ^^em času zavzeli v v «*■ ■ . ■ <+ m ■■ ■ ■ — češ, Francozi in Alžirsko 5alDdrbasvGbadinD Francijd smatra AlZiriJD za svoj sestavin deL dlnE silE um Leta 1958^ je razdelila |id pet avtonomnih teri- -prekomoiskE pokrajniE" (pr^ince), ki da se sestavini deli niaUaih držav. Afriške države so, ob podpori azijski^ |ra letošnjem zasedanju GeneralnE skupščne zahtevale dd OZN proglasi. te ..province" za 5esamG^prav5a ozeml^ "ki jim morata Španija in Portugalska takoj omogaati NEGdvisnast bo sprostila druZbeno-pollriani in Ekonomski napredek zastalih in izkoriščanih po- torijev departe^ent^, Južni Saharski teri- tDr|j tvorita dva de par temen ta, podrejena nepo- krajin. Zato jE n^^ino potrEbno, dd ^ kolDnl-B5e silE ^n^nejo iz še .preostalih zasedenih pod-rojin priznajo afriškim narodom pravih do 105 Ljubimko B. Shetenovič Izdelava in uporaba šolskega pantografa Zaradi detajlnega in preglednega grafičnega prikaza je pogosto treba povečati ali pomanjšati atež ali del karte. To je posebno važno pri sodobnem pouku. Pri praktičnem pouku geogaf fje je zaradi nazornosti in lažjega razumevanja snov} ki se predava, nujno uvesti v to tudi dijake in, učence. Tako ^grafično. povečevanje ali pomanjševanje je mo^ izvesti na več načinov, toda za uaereBje šolski pantograf najbolj pripraven. Zato bomo na kratko opisali njegovo izdelavo in uporaba Deli ih dimenzije pautogiafa. Velikost panto-grafa določa dolžina. Pantogaf je tembolj precizen in omogoča risanje tem večjih črtežev čim daljši so vzvodi. Dolžina šolskega pa^ito^afa je med 30 in 50 cm. Sestoji iz desetih delov. Ti so: 1. Štirje vzvodi (si. la). Lahko so iz lesa — letve, iz .plastične .mase iz aluminija ali podob- nega materiala Pri šolskem uaitografu je dolžina teh vzvodov navadno 40 ali 50 cm. To je dolžina skrajnih točk na vzvodih. Vendar je celotna dolžina 42 oziroma 52 cm, to je po en centimeter več ta vsaki strani (si. 2). Dedeha vzvoda — letve je 4—5 mm in širina 15—2 cm. Navadno je debelina 4 mm in širina 18 cm 2 Glava panhogkfa — držaj (si- lb). To je kovinski del pantografa in je sestavljen iz okvira za pritrjevane (dolžina 45 cm, iz osi na katero se postavi pantograf in iz vijaka za pritrjevanje na mizo (dolžina 6 cm). 3. Silo ali igla z dolžino 4 cm (si. 1). .Da je "' ' sme oi^JH svinčnik. Vendar je bolj praktično, če pritrdimo " ntni svinčnik iz kovne . v katerega je po- 3. Slo ali igla z dolžino 4 cm (si. 1). d boli predznaje igla navadno iz kovine. Ne pa oti preveč priosbma, da ne trga papij 4. Svinčnik (si. Id). Pritrdimo Bhko nav ■ V ■ _ _ ■ V a ■ # n I .IV V I mogoče vstavljati mine zaželene trate. takega svinčnika je 4 cm 5. Nasb|nka ali podstavek z dolžino 4 cm (si. le). Navadho je iz kovine. Spaja na koncih (v točki F) dve letvi in podpira pantpgld^/ da ostane v določeni viš^^ to je v horizontaln ravnini pri v sakem položaju pa^tpgrd^dr kadar se pri risanju premika. Dolžine osi, igle, svinčnika in podstavka na rodj strani Mantografa (pod vv odi) so navadno cm Tako obdržimo horizontalnost pri kakršni koli legi pa^itografa nad mizo To omogoča pregled nad .prečkanjem igle in svin^ika na risbi med prerisovaTjem 6. Dva kovinska vijaka z dolžino 1.5 do 2 cm si. lf). Pritrjujeta vsak po dva vzvoda — letvi, a sta prekrižani v obliki rimske številke deset (X). Shematski videz vsega pantogkfa pa je oblika rimske številke dvajset (XX)T Kolnstrukcija in izdelava. Pri konstruiranju pantografe je najvažnejše, da točno izračunamo in naneseno na vzvode razdelitev skale za v na- prej določene velikosti razmerij po veča vanj a ali manjševanja. Najprej je treba določb!, za ekšna razmerja povečevanja ali pomanjševanja roemo pantograf napraviti. To se pravi, na ko-iko delov Ua| se vzvodi razdej; na primer, dvakratno .povečanj ali pomanjšanie povečanje ali pomanjšanje za 21/* 3, 31/:, 4 5 in tako dalje. Ce ee odborno da bo šolski pa^ito^af v velikosti 40 cm bo .potem dolžina vzvodov AB (si. 3). Izračunavanje in nanašanje razdelkov na vzvode napravimo na ta-Ie na^: Razdelek vzvoda a povečevanje ali pomanjševanje bo oddajen od točke A za v elkost AB/2 to se prav 40/2 = 20 centimetrov, za trikratno bo 40/3 = 1313 cm, za štirikratno 4C/4 =10 cm, in tako dalje. Za mat dijaški pai^ito^af takšna točnost povsem zadošča. Tako dotjejn razdelki za velikost njihove izračunane dolžine pri posamezni raiz^^^ji^i se nanašaj Ha v zvode vedno od točke A v smeri proti točki B. vRazdeBev vzvodov, na razdelke razmerij po-večevana ali pomanjševanja je enaka na vseh vzvodih. Številke rastejo od sredine proti kraju; 2/3 4 itd. pantografa je treba posebej paziti na naslednje: 1. če so vzvodi — letv e lesene, mora biti les sifr da se ne bo krivil, kar bi precej vplivalo na točnost pantografa; 2 treba je točno izmeriti razdelke na vzvodih in dobro cenbiati luknjicE^ da bo zagotovljena vzporednost posaneaii točk pa^iloyrdfd z oziom na ldvnihp mize in da bo tudi premikanje lažje; 3. vskladiti je treba širino luknjic in vijakov, da se bo v teku dela obdržalo izračunano razmerje med posameznimi točkami udn^pgld^d; 4. višina pdlltpgldfd mora biti na vseh točkah da se tako zagotovi horizontalnost To je pomena za vzdrževanje danih razmerij med točkami v vsaki legi med premikanjem. Sicer so možne precejšnje napake. Osnovne točke pantoglafa Ali se bo poveče- ■ ■■ «v ■ I ■ ■ ■ V ■ ■ Mm k(sii osnovnih točk pa^ltp^dfa. Zaradi tega je na pan-toglafu posebno važnih šest osnovnih točk (a 4). Te so naslednje: 1. točka A — os gave pantografa V tej točki ' pritrjen na nsalno mizo Okrog te ___! ee premika ves pd^tog|^ toda sama ostane vedno nepremična tako z oziram na mizo, kot z oziram la pantograf (vzvode). Z ozirom na lego risaja si je neba zapomiitiT da je ta točka vedno na njegovi levi strani: 2. točki B in C v katerih sta ¡zmeneno igla alijvinčnik (kar je odvisno, od tega ali črtež povečujemo ali ga pomanJš^^). T dve točki se 106 premikata z ozimni na mizo in vzvode pantografa. Vedno pa sta na premici a: 3. točki D in E v katerih sa križata po dva vzvoda v obliki rimske številke deset (X). Obe točki sta na vzvodih pantografa premični, kajti z njimi spre^^^i^ija^^io razmerja porečeuanja oziroma pomanjš^anja Z njihovim prem^an^m na vzvodih sa spre^^ii^ija razmarje dajc AB in JiC na premici a; to pomeni, spreminja se vEHkost ^^ vi ■ ■■ *_____i «v * m ^ 4 a vfr ■__ povečevana ali pomBnjš^^ Ti dve točki se pri premikanju pd^itogjdfd premikata tudi na mizi; 4 točka F v kateri se spajata konca dveh vzvodov. Ta točka se premika po mizi. a ta vzvodih pd^logjafd je nepremična in ne vpliva na velikost razmerij povEČía/ahja oziroma pomanjševanja čtaža. V tej točki se paitograf naslanja na mizo. Razmerja poveraija ali pomanjševanja Od lage igle in svinčnika proti osi pantografa je odvisno ali bomo atež povečali ali pomanjšal. Ce se igla nahaja v točki B. to je med osjo in ■ J^j _ V , V _ V _■_ J* ■ V m m _ <% m m svinčnikom, se črtaz povečuje Svinčnikje tedaj na desnem koncu pantografa v točki C (sli. 5. lega I). Karta ali črtež. ki ga prerisujemo je pod iglo v sredini, a povečana karta ali ataž je pod svinčnikom na desni strani Dantogafa Pri po-mahjša/ahju je narobe v točki Bje namesb igle svinchik, a na koncu, v točki C je igla (si. 5,' lega II). Povečati ali zllla1ljjaU je mogoče dvakrat, trikrat, štirikrat, to je 1 :2, 1:3, 1:4, in tako daje To d^ižeaio z razdelki ta vzvodih, o katerih smo že ^pisali Ce želimo na primer karto ali črtaž povečati v razmerju 1 : ~ ' ! bo po dolžini dvakrat ~~~~ bomo zvezali oziroma jajoča vzvoda v vseh razdelkih — številkah 2. V tem primeru je igla v točki B, a svinčnik v točki C (si. 6). Ce žalimo povečati v razmer >_ ■ ■ ■_____________■ -v ■■ yj razmerje 1 :3 Se na primer vseh šfevjkah 3. Ko tako gcvarjajoca vzvoda v nja ali pomanj vzvodi v po dva od- togla vilno razmerja povača-dva nasprouia vzvoda med seboj vzporedna. 3. Pri prekrižanju vzvodov in sklapjanju pan-lafa je treba paziti, da dobi vsak vzvod pra-o lego, to je Jako. da številke razdelkov rastejo v smeri pušace kot na si. 8. 4. Ce žeUmo atež Dovečati je treba iglo prestaviti v sredino (točka .B) svinčnik pa na desni korrc (točka C). Ce žeJmo pomanjševati svinčnik, in igla menjata mesto svinčnik je v sre^n, igla pa na desnem koncu. 5. Karto ali ^Iež, ki ga hočemo povečati ali JJb^ldnjšdtl postavmo pod iglo, a papir pa pod 1 :3, to je trikrat, tomo vzvode prek^zali v vilkah 3 (si. 7). Ce pa hočemo pomanjšati, bomo samo sprana ni ego igle in svinčnika: svinčnik pride tedaj v lego točke B in igla v lego C namesto svinčnika Na elrak način ravnamo pri katerem koli raz- ■ V ■ ■■ ■ iV ■ merju povečevanja ali pomanjševanja S sklopUanjem oziroma prekriževajaii vzvodov na cfcločenii številkah — razdelkih za zaže- í—dobimo J2je- jafa pri njegovem prečkanju med risanjem. To pomeni, da je točka B ha polovici dajce AC (si. 5). Za razmerje 1 :3 je daljica AB; 13 AC. To pomenf, da je na eni tretjini daNke AC. Uporaba pantografa. razporeditev priprave in dela s paragrafom je takšna: 1. Glavo pantografa ^pritrdimo na levi strani mize pri oglu. Na ta Irečnje večji del mize prost za karto in papir desno od glave pantografa. 2 Vzvode prekrižamo v številkah za odgovarjajoče razmerje povečanja ali po manjšanja Za kjer prerisujemo. Papir in karto pritr-dmo !a m®0 z risalnimi žebljički Pri tem je treba paziti na to, da lazpoh premikanja igle zajame vso površino karte, ki jo hočEmo prerisatl, a svinčnik mora zajeti potrebno veliko površino risalnega papirja. Rob okvira karte in rab pravokotno naezanEga risalnega papirja morata bili vzporedna. 6. Igo postavmo na točko, s katere želim > vtačamo ga ho- ^ efemante, ki so na karti prikazani površmsko in linearna Za objekte pa, ki so .na karti prikazani v obliki raznih znakov, postavmo iglo v n^^vo grnm^ trimo tago in na risalnem papirju fiksiramo isto točko. Tako obdržimo medsebojno razmerje geometrijske lege objektov. 7. Pri prestavljanju igle z ene točke na dkugo je potrebno svinčnik privzdigniti Sorazmerje prarisanih objektov. To je odvisno po eni strani od njihovih naravnih značilnosti in velikosti, po drugi strani .pa od grafične ponazoritve na prerisani karti ali črtežu. in sicer tako-le: 1. objekti, ki so na karti predstavljeni površinsko (kot jezera, gozdovi itd.) so povsem v sorazmerju. Pri prensavanju teh objEktov večamo iglo pantografa po črti, oziroma meji njihove površine (razprostranjenost;. Zato jih bomo povsčaf ■ ■ » ■ iV p ' ■ ■ m* ■ * J ■ ■ I ali pomanjšal na risbi v oakEm razmerju in jl-Injhove površine mogoče izmeriti; 2. pri objektih, ki so na karti predstavljeni Eneamo (kot rEke, pota itd) pri prerisavanju — _ ■ V i» ■ m ^ ■ # I ■ iV ■ » bodisi povačavanjur bodisi pomahj9&ahju — se njUova širina spre^^^ii^ij^ Iglo večamo po eni črti ali pa po sredini med dv me vzporednima 2e na karti niso v ustreznem marilu in tako tudi ne bodo na novi risbi. Ca pieiisujemb na primer (nto cesto, to pomeni da bo njena širina tudi na prerisahi karti ostala ista. biez ozira na to ali so sicer povišine povečane ali pomanjšane (V nekaterih posebnih primerih postopamo drugače!) Š-rina tEh objektov ni v ustreznem razmerju in je M mogoče meriti. Samo na kartah v vaSkEm rilu je pri večjih rekah njihova širina predstav -jena v ustreznem merilu in omajanega pri pe-nsavanju ni treba upoštevati Pri teh rekah je 107 t mogoče meriti i njihovo širino i rH^ovo dolžino; IHEtrijske toč^E itd.) in s objEkti, k ■ -------- ■ . . .---^ . se pri prerisavarjM tudi ki so po^iazoijje^ii s tipografskimi ne spreiiijajo Pri prerisavanju vseh teh objek-ali kartografskimi znaki (kot so stavbe, naseja, tov ih točk s partografom se prenaša samo nji-itd.) tudi niso v ustreznem merilu Pli prerisava- hova medseboj^ lega. To napravimo tako, da nju se njihova velikost ne spreminja. To pomeni, postavimo iglo na njihovo geometrijsko lego na da niso v ustreznem merilu in se njihova velikost karti in da jo s točko zabeležimo na risalnem ne more spremeniti. Tako tudi niso v pravem papirju, merilu znaki raznih točk na karti (kote, trigono- 108 Vefikost h mEiiia črtasa Po dolžini je novi čltežaicljkdddjavdli krajši, kcikckratse pač pcvEčujE ali pcmanjšu^ Če povečujemo v razmerju 1 : 2 bo pač dvakrat daljši in narobe če pomanjšujemo, bc za 1/2 manjši, krajši. ČE na primer pri povečevanju premaknemo iglo za en ^^^ter, do svinčnik napravil dva, centimetra dolgo črto; pri pomanjš^aj pa bo črta s svinčnikom doga le 0.5 cm. Pri razmerju 1 :3 bo novi atež trikrat daljši, oziroma za 2/3 krajši. Po površini je novi črtež večji ali manjši za razmeje povečavaj oziroma pomanjševanja na kvadrat Pri povečaj 1 :2 bo ^jnKlat večji, pri razmerju f :3 pa dEvetkrat večji. Pri pomanjkanj pa bo pri istih lazmEjh šiiiikidt, oziroma devetkrat manjši. ČE poMačugrac pri razmerju 1 :2 bo 1 cm2 povečan na 4 cm2, če pa pomanjšujemo, bc zmanjšan na 0125 cm2, to jE 1/4 cm2. To pomeni da bo povečaj oziroma pcrnanjšanje pri razmerju 1:2, 1:3 itd. potem prešlo v razmerje 1:4, 1:9 itd. Merilo novega ateža se prav tako splaiinja v istem razmerju kot Eneamo povečaj ali po- manjšanja Ce jgr raprimer, meric karte, ki jo pgrisujemo 1 150.000, bo potem meric novega atežd pri razmerju 1:2 — 50000 :2, to je 1 :25j00Q pri .pom lajanju pa 50000 X 2, to je 1:100.000. Pri povečanju karte v merilu 1:50 tisoč bo pri razmerju 1 : 4 meric 1 :12500, pri ■v ■ ■ . — — — * ■ pc^Ud^ijšd^ijju pa 1 200000. Ce na karti dli črtesa^ ki ga jrerisujemo ni merila, ga lahko na ta način cnloamo na novem čltežu. Meijld nov aga črtgža moremo v tem primeru dol^^ če poznamo neko razdj v na-ravj, med dvEma določenn^^ia točkama .na tem črtEžu, na primer dE^poti med dvema objektoma, ki std prikazana na črtežu. To razdj gmahio na črtežu v mHimeHrih in ga primerjamo z znano razdaljo v naravi. Če je na primer dolžina poti med dvema obgiktoma 2000 m ^ znašd na , črtEžu id razdj 500 mm bo melild tako: 2500 m = 2500000 mmi 2,500.000:50 = 50000; merilo bo toda 150.000, Spoznano melilo dbbmo torej tako, dd dolžino v naravi demo z dolžino ldzddljE med dvema točkama na črtEžu, v^ izraženo v miEmEbih. (PrevedE dr. V. Kokole) Prof. Mavricjj Zgonik Nekaj napotkov za sestavo sodobnega geografskega učben i ka Pc ^^ob^^tvi smo dobili ^Slovenci že lepo število geografskih učbenikov. Če jih primerjamo Vfe m «t ■ ■ V «r | » v z učbeniki iz predvojnega časa, opazno določen napredek. Pvo je, dd niso več tako pen natrpan in dd se skuj izogniti nomenkdtumega in velbalno-^lov^mga kopčEnja kar je bilo za starje geografska učbenike pogosto tako značUno. V zadnjih letih je opazna tudi tendEnca sestav jakev, krepkj uvajati učence v geografsko mejej in ztaso v vzročno in kGrelpleksnd^razlmcliriyal^je pojmov. Mar pismo ^ upravičeni trditi, dd pisci že upoštEvajo bistvene zahteve moderne gEografje? Vsekakor! .Drugo, kar je |rE^ač|ln^ je, ddvnašj po- Uvodoma naj opozorim pri tem le na nekatere ugotovitve Se vedho plemalo upoštevamo domoznanski in lokalno-gEografski princip Pama-o je tudi nEcdap in smiselho pemišjenega povezovaj z dlugimi predmeti. Se vohc se dlžimo stajE razvrstitve snovi po precej togem „klasičnem" sistemu. Vse preveč je naš vojni geografski učberijkj tudi . metcd^, boljE odgovarjajo od predvojnih. Princip aktivizacje uo^ in princip nazornosti std mnogo bcj upoštevana kot včasih. Kljub temu pa čutimo v vsakdajm peda- osjp v dbfcočaEti pogledu za našim revolu-caplnim razvojEm obveznega n ostalega šolstva. Članek je povzet po referatu na geografskem seminarju v (Novem mestu junija 1960. ski učbenik le sredstvo za učenje in spo-i u trj evanjg Na.sPoš11ell smo bcj naplEdovali pri geo" ^ učbenikih ^ osnovnc šo^ SEstavjaki tu imeti pred očmi zahteve modErne ,psi-hologije ^ pedagogik^ zldsi po ostri pa ndčelni in vsekakor upravičeni kritikijgeoglafskega učba-nika za prejšnji I. razre2d nižje gimnazije, ki jo je podal dr. S. Gogala.2 vse premalo smo pa do sedaj storili v modernizacj geografskih učbenikov ^ šole II. stcpj in sbckovmE šcte To je le nekaj splošnih ugotovitev. Namen tega članka ni, dd bi kritično in podlobp analiziral naše povojne geografske učbenike. O tem je bilo že precej napisan nega s strani recezentov in dlugjh avtorjev v naši sipokovni in padagoški 2 Dr. S. Gogala je podal podrobno analizo tega urnega načrta in učbenika v Poročilu Zavoda za proučevanje šolstva pri Svetu PK Ljudske republike Slovenije, 1957. 109 litEratui.8 S člankom želim E vzbuditi kritično brezpotje imeti, da bi odgov ajal sodobi geo-^rafski znanosti in moderni padagodkL Poskušajmo odkriti nekaj znatnih tez, "rabi bila kažipot pri sestavljanju in recenziji bodočih geografskih učbenikov. V članku sa bom pri tam oziral v garam na zaht^ ki jih postavlja višja stopnja obvezne šole I. spouiaj o bistvu učbenika je odvisen calotEn koncept Kot ja splošno znano, ni učbenik samo učni pripomočEk s katerim učena geografska dejstva oziroma spoznanja, ki jim jih ja v soli "posredoval učHej doma utrdija temveč tudi njegova da-lovna knjiga. Tako učbenik ni le sredstvo, da sa v ■ r vka v ■ i * učana doma naučjo v šok obravnavano snov, temveč da sa ob njem tudi aktivno razvijajo k _ ■ ■ i llaV iVka ■ _ 4 » samostojnemu in kritičnemu mišjenju To ja ponovna ugotovitev tudi ddbordta Zavoda za naprej šolstva pri LliS.1 To mora upoštevati slEherni sestav ljafec kakor tudi sleherni recenzent učne knjige 1 Geografski učbenik za osnovno šolo bi naj bil torej tak o sestv ljen, da bi dajal tudi poburto za aktivno sodelovanje uEnc^ v umovzgojnem procesa V s a k a lekcij a v učbeniku naj najprej vsebuje razne naloge, ki jih učenci rešujEjo na osnovi lastnega opazovaj prroda — zlasti na nižji stopnji osnovna šole — in zehjjavdev, kartic, skic in drugega ilustrativnega materiala — zlasti na višji stopnji omare šole. "Nova lekcija naj izhaja tudi iz znanja, ki so si ga pridobili učenci pri pouku geografije ali drugih predmetov, kakor iz hladihške knjžev-nosfi in lastnih doživetij. Nova lekcija bi sa naj nasonia njej na to in šEE iz tega naj sladi nova snov, ta naj uredi pridobljeno znanje in do- Opozorim naj na nekatere ocene v Geografskem vestniku in Geografskem obzorniku: Jože Kosmatin, Ob naaih novih geografskih učbenikih (G. V. — 1947); T. Oblak, Dva nova geografska učbenika za srednje šole (G. \ . — 1950); M. Vreča, Zemljepis za I. razred nižje gimnazije in Zemljepisni pregled zemljin (G. V. — J953); O. Radinja, ocena mojega učbenika — Zemljepisni pregled Evrope in izvenevropskih zemljin (G. V. — 1954); M. /gonik, Marginalije k „Zemljepisu Jugoslavije za 4. razred gimnazije" (G. O. - 1957); F. Planina. M. Zgonik — Nazornost v geografiji (G. O. — 1958); 1). lladinja, Zemljepis Jugoslavije za gimnazije (G. O. — 1959). Od ostalih člankov na jomenim lc načelni članek dr. S. Ilešiča, Geografska znanost in šola, v Sodobni pedagogiki, 1955/1—2. 4 ..Splošni kriterij za presojanje učnih knjig za osnovno šolo", elaborat Zavoda za napredek šolstva LllS — Ljubljana 1960. ponjuja to, česar učenci sami ne morEjo spoznati Npasnov bo tateteohan geografsko novfr ko bo na osnovi tega poten poudarjala zakohKostv p^ rezanost, tompteksnost n ftakconafost geo- gfhjovh procEsov. Radapoška zahtahost terja od sastavljaka naj korcaptia geografski učbenk za oromo šob tako, da bo sposoben angažirati n aktivzirati urna k določehi djlvnošar umisto miseH kot romo grafični. Za to so pouebje _ dobčene _opa-z^ahe nalogE ki naj u^ao usnca ne sa^ k ■ » ■ * ■ J* V . ■■ I ■ opazovanju in pnme^ivi tEmveč tudi k novim asoriadjam ih apfkacj|amr skratka k razmišljanju- Le tako bo geografski učbenik sposoben ne-vsljjiVo pa vendar dovolj trdno postopoma uvajati učence h geografskemu mišliahju^ k kakor va^ ec^h od osnovnih principov modEme geografija. 2 Iz te pedagoške zahteve izhaja in u j n o s t povzetkov, r e s i m e j e v , nalog, v a j i n vprašanj na koncu lekcij ali pa na koncu večjega zakjučnega poglavja. _ Glede na to smo precej napredoval, vendar naj poudarim, tla ne smj biti ti povzetki, naloge ali vprašanja toliko naraovnega kot mnogo boj sugestivnaga značaji Bili bi naj na steieat^ljr te vzpodbujajo učence k razmšljr nim zajčkom na osnovi obravnavana snov. Povzetki, vprašaiIpE naloge in vaje so polEg tega zelo koristjjni tudi za uspešno preverjanja učenčevega znanja za uStElja _ n za uspešno preglEdno ponavljanje hi utrjevanje obravnavana snovi za učenca. Tem pomagajo k lažjemu pomnenju obrnem pa jih angažirajo k samodEjavnosti in domačemu delu. Modemi geografski učbeniki Jih imajo mnogo. Geografski učbEnik za os^^ šolo al tudi bi naj vseboval obravnavane snovi. kratek pa zgoščeni povzetek bi Glade povzetkov, vaje ¡halog in vprašanj dal sugestijo, naj bi bili bolj v obliki grafičnega malenalar grafikonov, dagramov in karfcgramov. Tako silijo učence k intanzivnEjšemu ih samostoj-namu razmišljahju. Ni težko ugotoviti, kaj ima v^jo didaktično vrednost, če sa glasi naloga aH vpraša-__ ^ podnEbna — nja „Katera so glavna Evrope?", ah pa Evrope gavna po , ^ primer: „Ugotovi po velikosti vrstni red zamjih!" ali pa „Prikaži grafično veikost zemljin!" 3. Besimajl povzetki, naloge ih vaje moj biti seveda take narava, da jih zmore rešiti slEherni povprečni učenec in ne smejo biti prettežk^ Biti morajo psihološko ustrezni. To ne valja le za lekcijo samo, temveč tudi za to. Izogibajno sa kat^^rska^ viso^]znan^ ^ nega jezika in s^oparha šolskE fraz^togij^Te^ je v matih učbenikih ša v^^ prcvEči Učeh^ ima na primer zelo malo od tega, če sa gjasi stavek tako« „Zalivski tok vpliva^da morje ne za-mrene, ali pa ^^^rafski anitalji so takšni, da sa ^3spo^i^vo ni ^o^ dovolj razviti". ^astav- ilo Ijalec učbenika nora imeti. stano pred očmi sp^ sobnost ^ zungjlvosl učEnc^ ki mu Je knjiga namenjena. Čim nižji stopnji Je učbenik namenjen lem preprostejša moia pili obravnava in lem erostavrejšB ^ konkiElnEjšB mora bili snov. I^giba^^^ se zdlo vsake toge sistema -tlke, četudi mora učbenik ohiBnifl e 1 e m e 11 -farno slstEmBllko; To s^to od sebe laz-um|jivb zahtevo omenjam zBbo, ker je lavno pri geografi velika nevBrrasl, da zabjEdeMP v zamešan konf^en n ^ težko sprejemljiv tekst, saj vemo, da operiramo lu s kompleksnim prikazom geografskih fenomenov. Učenci žEjo JBsrb in pregEdro fbrmUlaciJcv razumjivb ugotBvjB-nje in pojasnitEv ter vrEdnoti razSčnh geografskih. pojavov in procEsov.. EfonenlBinB siste-matika še nikakor n nezrarctvera. 4. Kateri kriterij naj prevladujE pri razporeditvi uč|ne snovi? Mislim dB smo si Edini, da moie bili to na osnovni šoli le regionalni kriterij. Zavedamo se, da pa to ni ravno lahka stvar. Mnenja sei da Je lavno v lEm^ibkEj^očkB naših scdCblil geografskih . učbenikov. Cnča^ se držimo pri obravnavi snovi vedro vse preveč toJeJB vrstnega reda od lege, položaja reliefa klime, hidi^^Biskih razmer do prebivalsfva ^gospodarstva itd., in to pri vsaki pokrajini, deželi ali dižavL To licence dogočBsi in pasivizira; Piedmel postaja nEzanimiv .učbenik neprivlačen, da ne govorimo o tem ^ lak načn obravnavaj ^E^^jBfske snovi ne vodi dovolj h geografskemu mišljenju in geografski kulturi; Zakaj ne bi že pri obravnavi reliefa ali hidrografskih razmer omenili tudi za gcspcdalstvb? ZBkaj o lem govoriti šEE pri poglavju o gospodBislvu? Ali ni ^^^^ boje efemEribe povezati! Na primer pri obravnavi .reliefa o Švici: „ .... visbkoJO|ski svet je mado naguban ^ strmih olLGk ^ bolj reven z rudBml _P^EbblikbVBll soga nekoč ledeniki, zBto imajo vode obilen padec Švica Je lako ena najbogatEjših dežel s hidroener-gija Velik del goiSkeJB sveta je zaradi velike všne precej vlažen lako so zanj zna- Vil ■ Vb* V J ■ ■ ■ V f ■ alni sccni gorski pašniki in pBrcarSlvb je v Švici ^3CJbStB gospodarska oblika.'' Teksl naj da v lahkem slogu plastično kompleksno pbdbba geografskih, fe- Kaj pa splošno geografski poj m i ? Te obravnavamo ob prikazu pbsamefliil rEgij. posrEdovali primerih lEga^io geografskem obsegu o. Postne znaalrasti posb^^^^i^i reg j pri-kažmo v krajših vmesnih sestavkih. ^^^p m m m m m 4 ■ m m m \fm m ^^m mm m Ti nj bodb plastični, sočn in živi. Tak opis naj zbudi v učencih pravo predstavo o njih, pa naj so to priredn, družbeno .potitimi ali ekonomskL Plastični opis marše na Nmaemskem pomaga k osvojitvi prave podobE rizdaEmske pokrajine in njenega zra^1eJB kmetijstva Živi in sani ops španske MezEne nudi pravo sliko visokih pldrotv Kastilm. ki so značilne za dokajšnji del Spanijel Opis modernega lova na poenovke v norveških vodah bo prispeval k osvojitvi prave predstave o veliki gospodarski vednosti ribolova na Norveškem VcZrja v mislih skozi Sueško ožno bo vzbudila v učencih pravilno vredrotenje te oži^ za Egipt in svelovro lrgcviro ter gospodarstvo. Kol vema lake tekstne urrkE učenci zelo radi bero; Ob ¡ran se jim duh odpočije, zai je to oddih; ¡nepeta miselna poainobl v kompleksnem prikazovanju pokrajine se ob njih sprosti v op-učrojn. čustven smer. Menim, da ni napačno, ^ dBmo lake vmesne tekste, ki so dobio dopol-rilb obveznega teksta v sami lekciji v droben tisk, iz enostavnega lazlcJBr ker je to za učEnce opCzblil^ da ni obvezEn tEksl za učenje Sestav -Udi takih krajših vmesnih tekstov ^hteva se-ve^ od avtoi^ da . ^vzbie pravUEn ^^os .do ^Eo^rBfske dtanki^ ki rBi obstc^ poiEg učfaen^ sicer je lak ^^vek ^hko prEddgl 6l ^ž^ vprašanj za sestavijalcB je, kolik naj bo obseg in kaj vse naj o h s e g a gEografski učbenik. Vsekakor naj bo ^ pB^Efno premišije^ ^z^^ se, ^ ^ ^ ia^ okvirno držati predpisanega učnega načrta, nikakor naj pa bi ne bil prEnallpBr z različnimi geografskimi in topografskimi, vrednostnimi in šfEvKnimi podatki; NB drugi strani pa ^ei^ tla vsaj zaenkratram ne "bic^^j^aijBlB tudi amerikanizacija učbEn^ v po^e^i preskoiFe vs^ binel To bi bila druga skrB^nostl nbmEnbv bdnbsnb pokrBjinE, pri čE^er pa se Je treba izogibati gob dEskriptiVnbsti, našte- ^ n ioje sisfeniatikEl Omejiti se je frEba na „ ^ . _ . ne pojavE in zraCllnbsfi vprašanja misim tla je prav, tla i^e^ iaz^ avnava fako frimo, kakšni naj bo^ bdnbsl m e ti učbe- Toda kako najti pravo mero, ko pa ^^^e^io bbr^^^arJe lako lahko zaidE v razSč^B zna^ stverB podjo^ in ko je ^m gEogiafski jnvenlar lako bogati PlE^^ ^^^ odgovoriti ¡ra to ________lostlL Tekst naj skladno bbr^ravB priodne kakor družben^pbllliCne in eko^^^ značilnosti pokrajine ali področja. ^]Jbce bi Ho piav, dB ne bi pričenjala vsaka lekcija posameznih regij. na isti načn. Zanmanje bi se pri ^e^ dvig^o, če bi pogosto izhajali iz naj pri učencih dvlgn■a če bi pogoslo izhajali ribolj tipičnE notEzp pokrajlneL Torej ne Ijenega vrstnEga reda pri obrav - ustaljenega vrstnega inju! To bi pestr^ ^benika dvigrila navBnju! To bi, pestrost in vrednost geogiaf- nlkom in BtlBsom oz. kBrtb; Tu, ^Eni^ je ključ ^ pravilen obseg; Kakor ve^ Je alte najvBžrejšl geografski ^H plipombCek, ^lo naj gEografski ucberik d^ poinjijE lislo, kdr iz allBsa ali s karte . ni dovo|j ali je sploh nerazvidno- V ^bEnem primeru ne ^ učbenik nadomestili karte ali dUBsa! Pojavja pa se proble^ do kolike meie naj ^benik ^ošlEva atlas, ali do kolike meie naj 111 modificira vsebino atlasa v navaden opis. Mnenja sem da se učbenik ne sme omejiti v navaden jezikovni prevod topografske nomenkattue in njenih simbolov. V nobenem primeru naj ne bi bil tekst v učbeniku le nomenklatLimi opis teh simbolov oziroma kartografske vsebine To je ena stran Druga skrajnost, ravno tako avlna bi bila, če bi se hoteli izogibati sle- nepr le na nekatera fragmentarna, kratka vprašanja in opozorila. Takšna opozorila in takšni namigi so didaktično le premalo vredni. Takšni prii.azi v obliki kratkih in vsebinsko revnih vprašanj in opozoril so le preskromni. Omenim naj nekaj takih pogostih didaktično premalo stimulativnih opozori, vprašanj in namigov: „Glej atlas! Opazuj karto! Poglej. risbo! Kod teče reka V Kakšna je obala V Opiši zaliv! Položaj? Opiši jord Opazuj površje! Kako poteka glavni greben? Katero j glavno mesto? Ugotovi razlke med to in rfugo deželo! itd.". Učbenik mora torej vsebovati kljub obstoju karte oziroma attlasa tudi določen nomenklaturi in topografski inventar! Se nekaj. Logbajip se tistega nama pripo-vedovaniia v lekciji, ki ga učitelj običajno upo-rabja pri svoji razlagi v šoli, na primer: ,„... Ce pogedamp |ra karto, potem vidimo..." Takšen stil" prehaja i^gato v navadno šolsko fraz^to-gijo, ki malo pove. Dosedanji geografski učbeniki pomagal učencem h < pomanjkljivost. Po te bi sestavjaki maj ne hodili! Kaj in koliko naj ima geografski učbenik? Kakšni ¡raj, bodo odnosi med.umenicm in atlasom? Menim _ ^ naj učbenik dDPO^ljUjE tisto, kar s karte ^ dovolj razvidno Vsebovati mora torej poleg najpotrebnejšega inventarja zlasti to: razEne pri^e^i^ vzročne zreae, prikaz prepletenosti soodočujočih arateljev, proces razvoja, furkcDlarlost in vrednotenje raznih geografskih fenomenov, znaCirlDStjr tipičnosti in fiziognomijo pokrajjrer številčne in druge vrednostne podatke, irafčri prikaz fenomenov in njihovega razvoja o ¡naj bi bil osnovni del vsebine lekaje, Tu naj bo poudarek. Pri tem uporabimo od elementov kale le tisto, kar je res potrebno za boljše razumevanje prepletenosti in kompleksnosti jo Za vse ostalo navajajmo ' " na delamo v šoli pri učni uri, tako naj ima to tudi učbenik,, izliodšiče za djdaktično uspešno primerjavo naj bosta Slovenija in Jugoslavija to naj ne velja le za podatke o velikosti in ilu prebivalstva temveč tudi za podnebne, hidrograrsks in gospodarske razmere. Primerjava pa nima tolike vrednosti, če jo po^ja^^^ v absolutnih številkah. Mnogo vrednejša je primerjava če jo na-kažemo v obliki domkov ali mnogokratnikov znanih dejstev n vrednostnih podatkov- Izogibati se je treba primerjav na osnovi primerjav. To povzroča veliko konfuznost in didaktičnega smotra ne doseže. Zelo uspešna je zlasti grafična primerjava Številčni podatki naj ne bi bili le navadni, to je brez grafičnega prikaza ali pa v saj re nrez primerjave z znanimi koCarami in vrednostnimi podatki. & Iz tega kar smo do sedaj rekli, je razvidna tla se mora učbenik ravnati p o atlas 11 ali k a rti. Tiste geografske in kartografske elemente, ki jih nujno zahteva tohtiačaije geografskih fenomenov na doočenem prostoru ali pa kompleksni prikaz pokrajine, bi pa naj učenci v svojem atlasu oziroma aa kartah tudi resnično našli I Pisci geograflških učbenikov bi moai torej biti pozorni pri odbiri nomenkatunega inventarja ne samo vsebinsko temveč tudi metoda io Pri tem pa se nam vsiljuje nujno vprašanj p o k a k šn e m atlasu naj se ravna u č ben i k ? Ali imamo takšen atlas, ki bi zadovolji tako vsebinsko kakor metodčno? Zal, tega še ni^^^^^ Misliti bi bilo torej treba na izdajo kal standardnega atlasa kot je bil na primer Kocenov anas. Kartice,""!^ bi bile v atlasu, ¡naj ne bi bile v učbeniku in narobe Učbenik bi načeto naj imel le specane karte oziroma skice in kartograme, nanje bi naj bile nastajale tudi opazovalne naloge v lekcji. 9. Na ustreznih mestih naj opozarja učbenik na primerna književna dela, ki obravnavajo učno snov, n iz njih bi lahko bile tudi 5rimeme naloge. Modemi geografski učbeniki na apadu zlasti francoski, imajo pogosto navedena najvažnejša in ¡ajdostopnejša ter tudi estetsko mišljenju, raz- vijal v njih geograffski čut in le tako bomo v skladu z zahtevami moderne pogledu moramo prelomiti s že dokaj zastarelim načrom pisanja geografskega učbenika 7. Pri posredovanju jjamo pogosto metodo to vrednejša dela na "koncu lekcij. Mogoče ne bi bilo odveč, opremiti jih v dveh treh stavkih s kratko vsebina Naša in svetovna mtadnska pntopsna literatura nudi danes obilo primernega čtiva Na uvajanje književnih del opozarjam tudi zaradi potrebe po daiačem delu učencev. Gede strokovne terminol j i j e smo mnenja da bi moala biti dana prednost staven-skemu izrazoslovju, ne da bi se izogibali tujih strokovnih izrazov, če so v javnosti splošno v rabi. Seveda bi se morali sporazumeti preje o enotni rabi posameznih termnov, zlasti tistih, ki 5 O didaktičnem principu in metodiki konipa Jati e* pri pouku geografije več v moji Metodiki geografskega pouka, Ljubljana 1960. 112 »o problematični.6 Nima smela ^iddo^^^at^ na primer izraze tropski pas izključno z vročim pasom, paralele in mailana le z vzporedniki in poldnevnikL ak^lutno višino le z nadmorsko višino itd. Učenci morajo poznati ene kot druge. Pri tujkah v geografski ali drugi strokovni literaturi bi priporočal poleg pravilne transkripcije in naglasa v okle naju tudi etimobSko razlago pod črto. To velja zlasti za tiste izraze n imena, ki izhajajo iz gšane in ^inšan^ saj je naši mladini omogočen danes le v Skopem obsegu vpogled v antično duhovno zakladnicoL To bi veljalo Seveda le tam, kjer se pied mladino tak izraz ali takšno me prvič pojavi v bistveni zahtevni obliki. Od piavine eH^^oškie razlage termna, ^ali sploh, tujke k- p učenec prvič osv] ko ^^ na ¡nje je mnogokrat še doigo odvisna pravilna, napačna ali poMišna predstava pojma in ^en^ 10. MiSUm, da ni tieba posebej podčrtati zah-tao, ^ moia avtor 1 viti knjigo v smislu vzgojnih vrednosti in napredne idejnosti, tako v duhu socialistične ^^^oki^cija^ paltiiOliz^ll^ ¡ntemaciona-lzma, enakopravnosti ^ naredi ^ mirne ko-cksiStence. zasledovati je tieba idejno^ v duhu napredka, znanosti. r tehnike, . spoštovanja do dela in napoiov {j^s!^ in narodov ter razvijanja osebnosti. V knjigi mora biti razvidna potreba po mednarodnem sodelovanju. Na zadnjem med-n gorilen zboru gaogafov v Biuxelesu je bil med drugim sprejet zanimiv Sklep da je tieba revidirati v tem smislu vsa geografske priročnike in šolske atlase, ker so geogafi dolžni, da prispe-~ u in natStvu med narodi8 navadnim besadioiv je tieba podati z ilustracijo v najširšan pomrnu tessde Ta pa ne sma biti nikdar sama sebi namen Njan namen ni dvigniti predvsem estetSko stran knjige in napraviti jo privlačnejšo, temveč mora tvoriti osnovo za sa-^osto^u9otavljanje-i" -u dejstvo vanje učencev ter s tem dopolnjevati vtis in opazovalne naloge v lekciji. Mislim, da ctctd sv atovati bodočim sestav-gacem čim več skic, črte že v, grafikonov, diagramov, k a r t o g r a m o v in pa profilov, to se pravi ves tisti grafični material, ki sili učence k razmišljanju o prepletenosti in Tunkcionalno^ prirodhih in družbeno-ekonom-skih elementov na določenem prostoru. Zlasti takšnega grafičnega mateiiaa bi naj bilo dovolj v učbeniku! Skice in kartice naj vsebujejo vsa tiste objekte obravnavanega ozemlja ali področja, ki so navedeni v tekstu opisov, razlage in nalog ter na j ne bodo obema ijene z diugo vsebino To je tieba posebej poudariti, sicer izgubijo svoj di- ■ ■ .aV* ■ » ■ m Vil ' ■ i . v » » V daktičn pomen Služijo naj kot .osnova za reševanje. raznih na^ in ni saz^^lijo učencejudi z naani kartografskega prikazovanja Hvaležne so tudi preprosta pa di^dlktia1O premišljene skice in črteži. četudi so enostavni in le strukturne ali reducirane risbe. Dosedanji učbeniki jih imajo precej v primeri s predvOjnimir bile bi naj pa solidno obrazi e v tekstu, zlasti v kolikor so ski ■ ■ ■ * Vb- ■ ■ vajo k mirnemu sožitju Ce to danas poudarjajo celo v __ pedagoški literatun in če se to kot zahteva postavlja na mednarodnih kongeSh in zborih kako še bolj nujno je to v naši družbeni stvarnosti. II. 1 Vsak geografski učbenikT zlasti za osnovno šob, moia maksimalno ^ošl^ati osnovno didaktično načelo nazornosti, poleg konkretnosti, mislim zlasti še optično ali grafično nazornost. VSaka gngafška kn^^ za osnovno Sob bi naj bila zato tudi dobo ilustrirana. Kot ilustracije je tieba uporabiti risbe, skice in črteže' kartice, grafikone, diagrame, profile^ blokovne dagiane, slike in fotografije. Nekakšen indikator za sastd^jd>lca bi naj bilo načela vsa tisto, kar si učena iz teksta le težko predstavljajo, ali kar je grafično mnogo laže in didaktično uspeSnj prikazati kakor z Glej več tozadevnih člankov o geografskem izrazoslovju v Geografskem obzorniku. 7 Zelo poučen je članek profesorja S. Kranjca, Geografska imena v šoli, Sodobna |>edagogika VI — 3/4. 8 Scmainc internationale de geographie — Rapport — Uriixelle9, Aont 1950. Učbeniki za osnovno šob bi ngjjmeli obilo viš^sk^ globinskih, ,gfflbSkh rečnih in vzročnih profilov ter zlasti še blokovnih diagramov kar vse znatno o]] razumna] zgradbe ^efa, povišinskih obik ter n^^ve^ razvoja Glede grafikonov n dajanov ^ že rekli, da so potrebni zlasti tam-jr naj učena dou-mejo razmerja med količinami in geografsko razprostranjenostjo diagramov, ki jih v lakajah podajam o s StevlkamL VednoStni podatki na] ne bi bili navedeni biez grafičnega prikaza in pravilne primerjave. Kot vemoMni ^ atia^iti v fi- zično- in po^čno-g^giafskE karte premalo pa je v njih stranskih in dopolnil kait za posamezne tipičnosti in značinoSli pokrajine ali področja. Tako bi bilo tieba učbenike opremiti tudi s skicami in karticami, ki dopolnjuiejo fizično-geografske elemente dalje za gostoto nas in migracije —! panog, razmestitev, za pio^ n proi^^ie zvez^ za strukturo in usmerjenost zunaj trgovine. Primerne so za bkacjo in koncentragjo priiodnih virov, hidiocEntiar in vodilnih indu-st^skih podjeIijL Take in ^^bne skice ni optično ndzomo.poma^^ ^a^em boje doumeli ^e^IS^oiI, vzIočSosI. m kompleksnost iazUčnih ^o^afških dejstev ^ po^vov. Najju ocenim S^ da na] bo tak g^fični m^ terial am bolj i^Entan. ^ ^ih skic in risb! V naših učbenMh se 124 kllšejl pu^iavljajo leto za etom, mnogi že od leta 1£tf6 daje-Tb velja zlasti za področje gospodarske strukture in rast industrje posamezni i dežEL BOdme tu previdni in scdebnir 2- Glede fotografij, barvlnlh slik in različnih reprodukcij naj poudarim, da jse didaktično tako nujne kot prej anej« grafični materiaL V kolikor pa opremimo učbe-Sk z njimi, naj pa, »odo jasne, estetsko učinkujoče in naj prikažejo samo značiiosU pojavov in pokrajine ki so poudarjene v učni snovi lekcija Za tehniCno epo fotografijo in bogato ilustrirane opreme knjige se pegasto skriva vsebinska rev-nost! Ce pa jih v učbeniku že imamc, naj nekaj tudi poved^ dppbrjp naj pravihp predstavo ^ bstvEre lastnosti pokrajine Ker je kBrtB pravzaprav abstrakcijB pokrajine ali dOOčaieaa ozem-Jb, priporočam Zlasti fotografije in slike za tipične pokrajine, površinske oblike, vegetacijske pasove in pejsažE, kot na primer za stepe, savane, tundre, tropski pragOzd tajgo, sredozemske pokrajine, tipične visoko pBnOte, rečne terase, za tipični zBliv, terasaste kulture, plantažno pokrajine, EhBCllhbsli nasejo itd- m Se b tehhlChl opremi in b tisku geografskega uCbehlkBL KBkor vsak uč-behk, ima še ppKbne geografski uCLehik dbp-Cme zahteve tudi do celOlne tehnične opreme h še posELeJ do tiska- Res, da te ni bstveno za deiEr učbEhk(, vendar marame imeti tudi do tega doloCere želje in zahteve. Modemi geografski učbeniki poznaj koordl-nacijb roZlCnega tiska- Nb prvi pedled se zdi, da je te le formama stran Te pa ni tBko- Ker se v raziCnem tisku skriva tudi dbočena didaktična vredhoslL Enoličen tisk utruja učenca in ga ne more dovolj pritegniti- Zate je treba napraviti razliko v tisku- V lekciji gptpvb ni vse enako važno- \mero lektire v obliki krajših povzetkov je prav, CE natisnemo drugače kot osnovno vse-bno v lekciji; za tb je priprav droben tisk, za vodne misli in tehtne podatke izberimo zOpet drugačen tisk- Povzetki izvleCki, epazevalhe in ^^ nBbge na koncu lekcij naj bodo zopet drugače razvidni- Kratke ir bstvere pripe^^ibe je možne podati ob robu ah vmes v posebrn okvir-Misliti bi bilo treba da uvedemo, kjer je treba, tudi raznobarvni tisk, kakor ga imBje v učbenikih na zapackl Načeto marame raZlkovati že s tiskom vsa kar je bstveno h važno od tistega, kar je le depbhlO Glede celotne tEhnične opreme geografskih učnih knjig moremo biti v zadnjih letih kar za-dovojnL Naše eBOžItp se precej trudja, do jih opre^^iijb sedebp zadovOjivb Seveda mie še zElb dBEC za Bmerikanskim načinom tiskanja h opremljanja knjig, kjer mrgoli barvnih ilustracij h risb kBr pa po mcjem še ni bistv me za dober geografski učbEnlk Menim da jih ne bi smeli v ceHco pesranati BOgastvc in pre^^uB^^st ilustrativnega materijo nikakor ne ctc iti na račun fantazije in be9edne, jezikovne kuKure, ki mie jo tudi dolžni posredovati mladini- Tb vejja zlasti za majhne narode, kot je naš- Podal ^m nekaj najvažnejših sugestj 'h na-petkov za sestave in recenzijo gerOhiegB O^graf-^¡go uCberikB za osnovne šCE Iz mlh inJz pripomL,,vki bcde sledile bema megli izjušati najvažnejše teze tako ^ pisca kakcr za recenzenta Marakaj, kar otp ugotovi kot potrebno ^ deLjO geografske ^ knjigo ^ pgpvno šCO vejo ^ edB tudi eb šoe II- stopnja Osnovne šCjb^m lzbral-Zatoi ker jeJu poide bOjj probje-matičen uCberik zahtevnejši h je ^ecgp večji Poudarek na didaktične-mEtodični ustreznosti kB-kor na ostalih špjah- Na kancu naj poudarim še enp miseL SE take dober učbenik ne mcre nademestiti udteja- Po-sredevalec geografskih spoznanj in njihovih izobrazbenih ier vzgojnih vrednosti je in ostane prvenstveno učitej- Učbenik ¡ne sme nadomestiti učitelja- Učbenik je tudi prvep-stvenc i^^^ije^i učencem zato ne me biti edini vir uateju- Pri sestovijanju geografskega učbenika mera kot izhodišče prevjBdovati učenec nj^ ^vc za^i^^^i^ in njEgpvB zmpdljl^^ Učbenik naj zato nastaja „sub sp^^' Ustih, ki jim je DROBNE NOVICE JUGOSLAVIJA IN UVOZ ¡NAFTE Vse tako kaze. da bo Jugoslavija lela 1961 prenehala uvažati nafto. Do sedaj smo jo uvažali iz Sovjetske Zveze 400.000 ton letno) ter iz Romuuije (od koder pa jo že več lot leto dni ne uvažamo); V Iraku jo kupimo 120.000 ton, v Egiptu 20.000 ton in v Vcnecueli 6000 ton. Naslonitev na lastno energetsko hazo pri nafti bo mogoča zato, ker lahko optimistično gledamo na velike izbruhe zemeljskega plina pri Stružen v Moslavini. To nam da misliti, da imamo tukaj naše najbogatejše nahajališče nafte (Stružec, Volodcc, Mramor, Brdo, Gojlo, Janja Lipa). Novo odkrita nahajališča pri Cabunu in Ferdinanovcu ob madžarski meji kažejo ogromne zaloge, enake onim v Moslavini. Važna so še nova nahajališča ob Tisi pri Elcmiru v Banani in pri krajih Boka, Jermenovci in Lokve. To nam bo omogočilo veliko povečanje proizvodnje. Ze leta 1959 se jc proizvodnja z ozirom na leto 1955 povečala za 30o,o (od 460.000 ton na 600.000 ton), v naslednjih letih pa bo še znatno porasla. Sorazmerni» s tem pa uvoz upada in naj hi prenehal leta 1961 ali 1962. 114 PROMET V JUGOSLOVANSKIH LUKAH Promet v Jugoslovanskih pristaniščih se razvija vzporedno z razvojem naše zunanje trgovine. Od leta 1958 do 1959 vidimo, da se je povečal za 8.2«/» ali od 5.454.108 ton na 5.907.694 ton. Največji napredek zaznamujejo Split (241.325 ton), lleka (145.134 ton) in Sihenik (118.270 ton). Koper ima za 25«'o večji promet ali za 14.509 ton. Proti koncu letošnjega (1960) leta bo promet tam narasel že na 140.000 ton. Lahko bi bil še večji, če se pristanišče ne bi specializiralo v opravljanje prometa s hitro pokvarljivim blagom (južno sadje). Zaradi tega se je moralo odreči nekaterim tovorom večjega obsega, kajti ladja natovorjena z južnim sadjem ne sine čakati pred pristaniščem, tla pride na vrsto, a do sedaj je zgrajene samo 135 m operativne obale. Ko bodo zagotovljena denarna sredstva in ko bo dograjenih 400 m obale, bo mogoče opraviti preko tri sto petdeset tisoč ton prometa letno. S tem v zvezi je tudi gradnja zaprtih skladišč, ki bi jih bilo proti koncu leta 1961 že 23.000 m-. Odprta skladišča pa bi se povečala na 40.000 m-. V nekaterih pristaniščih pa je promet nazadoval. Tako v Pločah, Baru, Zclcniki in Zadru. IZVOZ HMELJA IZ JUGOSLAVIJE Po podatkih inštituta za zunanjo trgovino je izvoz jugoslovanskega hmelja v letu 1959 dosegel 3309 ton. Največ te surovine za izdelavo piva smo prodali v ZDA (1405 ton), v Zahodno Nemčijo (362 ton), v Španijo (248 ton), v Veliko Britanijo (214 ton), ostalo pa v Nizozemsko, Švico, Argentino, Brazilijo, Alžirijo, Maroko. Tunizijo, Vzh. Nemčijo, Bolgarijo in Madžarsko. PETROLEJ IN JEKLO V ITALIJI Leta 1959 so v Italiji pridobili skoraj 20«/o več petroleja kakor leta 1958, to je 1,8 milijona ton. Poleg tega pa še preko pet milijard kubičnih metrov plina. Napravili so tudi načrt, da bodo produkcijo jekla do leta 1965 povečali na 7.2 milijona ton. Sedaj ga jeklarne proizvedejo okoli šest milijonov ton letno. Proizvodnja surovega železa se bo zvišala od 1,8 na 4.4 milij. ton. To bodo uspeli z novimi postopki in novimi jeklarnami. ROMUNIJA Romunija se dobro zaveda, da še vedno spada med agrarne države Jugovzhodne Evrope, saj živi od kmetijstva okoli 75o/o celotnega prebivalstva. Zato posveča država največjo važnost industriji. Do leta 1965 nameravajo dvigniti industrijsko proizvodnjo za IlOo/o, do 1975 celo za 5011"o. Najbolj se bo povečala težka industrija in to za 120 o/o. lahka za lOOo/o itd. Od vseh investicij bo šlo 55o/o za industrializacijo. Proizvodnja jekla se mora dvigniti do leta 1965 od 1.5 milij. ton (1959) na 3.3 milij. ton. Do leta 1975 na 7.5 milij. ton. To bo mogoče zaradi tega, ker bodo zgradili ogromno jeklarno v Galacu, katere zmogljivost bo znašala 4 milij. ton letno. V bodoče naj bo proizvodnja petroleja manjša (12 milij. ton) kakor leta 1960 (13.5 milij. ton). To pa zalo, ker so nekatera nahajališča žc izčrpana, na drugi strani pa je Sovjetska Zveza povečala proizvodnjo in to upoštevajo pri načrtih Sveta za vzajemno pomoč Vzhodnoevropskih držav (SEV). Za kmetijstvo je namenjenih samo 13o/o celotnih investicij, V planu je, da se produkcija pšenice do leta 1965 ne dvigne in ostane na višini štirinajst milijonov ton. Šele do leta 1975 naj se pridelek dvigne do 22 milijonov ton. Za boljšo prometno povezavo nameravajo zgraditi ogromen most čez Donavo pri Orsovi. NOVA LUKA TARTUS Jugoslovanska podjetja (v glavnem Pomgrad iz Splita) gradijo po svetu več Ink. Najbolj poznana so dela v domači Inki Bar, ter v lukah Assab v Etiopiji in Latakiji v Siriji. Sedaj bodo gradili še eno luko v ZAR. Tartus (v Siriji'. Poleg samih pristaniških naprav, bo luka pridobila še na pomenu zaradi novega 1260 km dolgega naftovoda, ki bo vodil iz Kirkuka v Tartus in bo imel 23 milijonov ton letne zmogljivosti. Zato ni čudno, da ZAll hoče imeti poleg petrolejskega. tudi pravo trgovsko in civilno pristanišče. Podjetje bo moralo zgraditi dva valoloma v dolžini 3860 metrov (v Latakiji 1425 m). Zgradili bodo še 600 m pristaniške obale. Dela morajo biti končana v šestih letih. Na gradbišču bo delalo sedemdeset jugoslovanskih strokovnjakov in okoli šest sto Sirijccv, ki so po večini že delali v Latakiji. INDIJSKE JEKLARNE Vemo. da je Indija razmeroma kasno dobila prve železarne in jeklarne. Leta 1907 je bila zgrajena prva sodobna železarna v Džamšcdpuru (last Tata Iron and Steel Co.), kasneje pa še v Bhadravati, Bumpuiu, Asansolu, Sa-lemu itd. V glavnem so vse SZ od Kalkute. kjer so tudi bogata ležišča železove rude. Toda vsi obrati so dali nekaj več kakor en milijon ton surovega železa in približno toliko jekla, kar je pet kg na prebivalca. (V ZDA 568, Zapadni Nemčiji 393, Angliji 372, Franciji 302 kg.) Zato si država upravičeno prizadeva povečati proizvodnjo do leta 1961 na šest milijonov ton. 1966 na 16 milij. ton in do konca stoletja na 100 milijonov ton, kar je povprečno 240 kg na prebivalca. To je mogoč* s povečano proizvodnjo sedanjih obratov in izgradnjo novih kombinatov v državnih rokah (sedaj v privatnih). Gradijo že tri velike kombinate, ki W vsak proizvajal čez en milijon ton jekla na leto. LATINSKOAMERISKE DRŽAVE SO USTANOVILE SKUPNI TRG V eni zadnjih številk smo govorili o poizkusih nekaterih držav Latinske Amerike, ustanoviti nekako združenje za svobodno izmenjavo. Do ustanovitve je prišlo 16. februarja 1960. Sedež Združenja je v Montevideu. Članice so: ABG države. Mehika. Paragvaj. Peru in Urugvaj. Prvotno je na |>ogajanja hodila tudi delegacija Bolivije, ki pa je kasneje odstop'la. a na njeno mesto je prišla Mehika. Glavni namen združenja je odprava carin, ki hromijo izmenjavo proizvodov med državami. Odpravili bi jih postopoma v dvanajstih letih (v štirih razdobjih po tri leta). Da je tako hitro prišlo do te zveze je vzrok bojazen pred ustanovitvijo Evropski' gospodarske skupnosti, ki bi lahko prizadela izvoz surovin iz Južne Amerike, to se pravi 115 v tistega, od česar živijo (nafta, baker, kositer, soliter, kava, kakao, pšenica, kože itd.). Združenje hoče sodelovati z gospodarsko komisijo OZN in Mednarodnim denarnim skladom. BRASILIA Od 21. aprila 1960 dalje ni več glavno mesto Brazilije Bio de Janciro, temveč Brasilia. Gospodarsko in politično življenje Brazilije se je razvijalo največ v obrežnem pasu in le malo v notranjosti. Tako vidimo v notranjosti le rudarska mesta in krajevna tržišča za agrarno okolico. Kakih trdnih središč z industrijsko osnovo pa notranjost ne pozna. Da bi politično, gospodarsko in kulturno življenje prenesli bolj v notranjost, na ncobljudena področja, ki skrivajo v sebi ogromna rudna bogastva, se je država odločila, da prestavi prestolico daleč v središče dežele. Da je mnenje o tem, kje naj bi bilo glavno mesto, zelo kolcbalo, vidimo že iz kratkega zgodovinskega pregleda. V dobi kolonialnih posesti je bil sedež v Salvadoru, leta 1763 v Rio de Janeiru. Leta 1823 se je že pokazala potreba po mestu, ki bi bilo geografsko bolj centralno kakor sedanje, ki leži ob obali in je nastalo bolj zaradi ugodnega zaliva. Leta 1899 so začrtali meje v provinci Goias, kjer naj bi kasneje gradili prestolico. šele 55 let kasneje so pričeli z delom. Delalo je blizu 40.000 delavcev. Dela so bila otežko-čena zaradi tega, ker do gradbišča ne vodi cesta ali železnica. Gradivo so vozili od Rio de Janeria do Bello Horizonta, od tam pa po ozkotirni progi do Anapolisa. Tukaj so preložili na tovornjake in še naprej do delovnega mesta. Istočasno z mestom so gradili in še gradijo železnice, ki bodo mesto povezovale z vsemi važnejšimi pristanišči. Brasilija nastaja na planoti visoki 900 do 1000 metrov, 940 km SZ od Rio de Janeria in 1030 km Z od Sao Salvadora, ter 1650 km S od mesta Porto Alegre. Do sedaj ima že preko sto tisoč prebivalcev. Da bo razvoj šel resnično dalje, nam ne pričajo samo rudna ležišča, ampak tudi prijava več tisoč trgovinskih podjetij, ki bodo skrbela za vedno nove ljudi, ki prihajajo sem. Stane Košnik KNJIŽEVNOST KNJIŽNO POROČILO KARTOGRAFIJA II. del. Avtor ing. Alojz PODPEČAN. Univerzitetna založba je izdala KARTOGRAFIJO, II. del (ali praktična kartografija, I. del je v pripravi in obsega matematični del kartografije). Avtor je izredni profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo univerze v Ljubljani. V tej knjigi podaja avtor razvoj svetovne in domače kartografije. V začetku nazorno obravnava teoretične osnove splošne kartografije, nato opisuje redakcijsko pripravljalna dela, izdelavo kartografskega in založniškega originala. Nadalje obravnava še specialne karte, analizo ter oceno kart. Nato obravnava kartometrijo, to je določanje dolžin, višin, kotov, ploščin in prostornin na kartah. Na koncu opisuje v zgoščeni obliki nekatere tehnološke postopke pri redukciji kart. V dodatku so kartografske tabele za računanje matematične osnove karte. To je prvi visokošolski učbenik praktične kartografije v naši državi. S tem učbenikom je avtor opravil pionirsko delo na področju kartografije. Posebno važna je slovenska terminologija, uporabljal je nove pojme in izraze v duhu slovenskega pravopisa. Vsekakor je to pomembno znanstveno — strokovno delo, ki bo pospešilo razvoj slovenske in jugoslovanske praktične kartografije. Učbenik je namenjen slušateljem kartografije na geo-dctsko-komunalnem oddelku FAGG, dobrodošel pripomoček pa bodo tudi vsem, ki se ukvarjajo s kartografijo (predvsem geografi) in ki uporabljajo geografske karte v svoji dejavnosti. Kartografija II. del obsega 180 strani, cena je 500.— dinarjev in je na razpolago interesentom na FAGG, Ljubljana, Aškerčeva cesta št. 18. A. M. P. ZBORNIK KOROŠKE Za 40-letnico Zveze Komunistov Jugoslavije izdal Klub koroških študentov Ljubljana 1959 — 120 strani, broširano Publikacija, ki so jo za razliko od Koroškega zbornika (leta 1946) imenovali Zbornik Koroške, prikazuje obrambni in narodno osvobodilni boj koroških Slovencev od prve svetovne vojne dalje. Zbornik objavlja prispevke devetih avtorjev, od katerih jih je nekaj geografov. Peter Ficko je prispeval dva član k.t in sicer Geografski pregled Koroške" in „Gospodarska podoba Mežiške doline". O partijskem delovanju v Mežiški dolini po prvi svetovni vojni do leta 1932 poroča Ivo Kobal-Imre, o študentskih narodnoobrambnih taborih na naši severni meji pa Alojz Krivograd. V članku iz|>od peresa Olge Kastelic zvemo za kratek pregled protifašističnega boja na Koroškem. Koroški študent na Dunaju Pavle Apovnik poroča o odnosu koroških študentov do avstrijskih političnih strank, Lojze Ude pa o terorju nad koroškimi Slovenci po plebiscitu. („Po plebiscitu 10. oktobra 1920 — Kartner Heimatdienst, Heimatbund".) Najobsežnejši je članek dr. VI. Klemenčiča („Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934—1951"), ki je na osnovi statističnega gradiva prikazal izseljevanje domačinov iz južne Koroške in doseljevanje Nemcev. Ta proces — leta 1951 je bil v južnokoroških srezih povprečno vsak četrti prebivalec rojen drugod, to je doseljeni Nemec — je tako intenziven, da se moramo ob njem resno zamisliti. Janko Pleterski nakazuje v članku z naslovom „Materin-ščina otrok in pouk na koroških osnovnih šolah" posledicc odprave obveznega dvojezičnega šolstva v narodnostno mešanih krajih. Poleg teh objavlja Zbornik še dva krajša članka z naslovom „Iz spomenice koroških Slovencev Avstrijski zvezni vladi" in „Dinamit in zločinski atentati so sredstva pobesnelih nacionalistov na Koroškem". I. G. 116 VESTI RAZSTAVA GEOGRAFSKIH UČIL V ¡NOVEM MESTU Svet za šolstvo OLO Novo mesto je organiziral razstavo učil za vse razrede in predmete osnovne šole. Razstava je bila odprta za občinski praznik občine Novo mesto, 29. oktobra, hkrati pa tudi kot uvod v Pedagoški teden, ki se je končal 5. novembra. Učila so bila razstavljena po posameznih predmetih. Močan poudarek je bil na učilih in učnih pripomočkih, ki jih lahko izdelajo iičitelji sami ali pa učenci poti vodstvom učitelja. Brez dvoma je razstava dosegla svoj namen po zaslugi vseh tistih, ki so leto dni marljivo zbirali in sami izdelovali učila, ne da bi zato prejeli kakršno koli nagrado. Zadržal bi se samo pri učilih, ki so bila razstavljena v zvezi s predmetnim poukom zemljepisa na višji stopnji osnovne šole in v okviru spoznavanja družbe na nižji stopnji in v petem razredu. Pripomnim naj, da je bilo zaradi pomanjkanja prostora zemljepisu odmerjenega zelo malo prostora in to celo na hodniku. Zato vseh učil — predvsem zemljevidov — ni bilo mogoče razstaviti. Kot sem že omenil je bil poudarek na učilih, ki jih lahko učitelj ali učenci sami izdelajo. O tem se je lahko obiskovalec razstave prepričal tudi na Zemljepisnem oddelku. To je bila bistvena razlika od razstave geografskih učil, ki je bila v okviru geografskega seminarja konec junija v Šmihelu pri Novem mestu. Oglejmo si razstavljena učila. Pred vhodom v zemljepisni oddelek si je obiskovalec lahko ogledal velik stenski zemljevid okraja Novo mesto, izdelan v zelo živih barvah na osnovi izohips. Mogoče je bila zelena barva za oznako nižinskih, ravninskih predelov Krške kotline preveč temna, zato prekričeča in izstopajoča. Vendar se je iz zemljevida dobro odražala reliefna struktura v okraju Novo mesto. Pred vhodom je bila razstavljena tudi gospodarska karta Slovenije v velikosti stenskega zemljevida z oznako glavnih gospodarskih panog in središč. Osnova zemljevida je bila prometna mreža in vodni tokovi. Na hodniku zemljepisnega oddelka so bila razstavljena učila za vse nižje razrede osnovne šole: 1. „Hlajenje zemeljske skorje" v reliefni izdelavi. Novo učilo, ki ga prodaja DZS v Ljubljani. 2. „Relief Slovenije" (DZS). 3. „Boj proti hudournikom" (erozija tal) v reliefni izdelavi. Učilo je izdelala tehnična ekipa po zamisli prof. Dobovška. 4. „Delovanje moija ob strmi obali" (abrazija). Izdelala ista ekipa po zamisli prof. Dobovška. 5. „Vrste oblakov v primerjavi z višinsko sestavo atmosfere in najvišjimi vzpetinami". Izdelala ista ekipa po zamisli prof. Dobovška. C. „Regulacija potoka Prečne" v reliefni izdelavi. Relief lepo prikaže tok Prečne in regulacijski kanal, ki naj bi pripomogel k odpravi oziroma zmanjšanju poplav. Izdelala tehniška ekipa po zamisli prof. Dobovška. 7. „Kroženje vetra in padavine ob obali" (skica), po zamisli prof. Dobovška izdelala tehniška ekipa. 8. „Afrika — politični pregled" (skica). Izdelek učenca pod vodstvom prof. Zupančiča. 9. „Rastlinski pasovi v Afriki" (skica). Izdelek učenca poti vodstvom prof. Zupančiča. 10. „Relief Šmarne gore". Izdelek prof. Serajnika. 11. „Relief obale Kvarnera". Izdelek prof. Dobovška. Za ponazoritev prebivalstva in proizvodnje FLRJ v osmem razredu so bila izdelana naslednja učila po zamisli profesorja Kovača: 1. „Izraba tal v Sloveniji in Jugoslaviji". Grafikon izdelan z različnim barvnim papirjem. 2. „Površina različnih kultur v hektarjih" (grafikon). 3. „Uporaba umetnih gnojil" (diagram). 4. „Število rodnega drevja in pridelek" (grafikon). 5. ..Proizvodnja industrijskih rastlin" (diagram). C. „Nacionalni sestav prebivalstva" (grafikon). 7. ..Proizvodnja električne energije v hidrocentralah in termocentralah" (diagram). 8. „Zaloge in proizvodnja premoga" (diagram). 9. „Proizvodnja rud" (diagram). 10. „Kovinska in kemična industrija" (diagram). Za spoznavanje družbe v tretjem razredu so bila izdelana učila pod vodstvom tov. učiteljice Golmajerjeve: 1. „Gospodarski zemljevid OLO Novo mesto". 2. „Relief Dolenjske" (DZS). 3. „Les iz naših gozdov" (razne vrste lesa izbrala učiteljica). 4. „Relief ozemlja Bele Krajine" (risba s fotografijami). 5. „Mirenska dolina" (risba). 6. „Posavje" (mapa — opis krajev s številnimi razglednicami). 7. „Tloris razreda, šole, okolice, Novega mesta". 8. „Strani neba" (skica). Za spoznavanje družbe v 4. razredu izdelki učiteljice Godnik Marije: 1. „Alpski svet" (risba reliefa z vodnimi barvami). 2. „Kraški svet" (risba reliefa z vodnimi barvami). 3. ..Panonski svet" (risba reliefa z vodnimi barvami). 4. „Notranjski kras" (risba reliefa z vodnimi barvami); 5. „Elektrarne in tov arne v LRS". Za spoznavanje družbe v 5. razredu je napravila učila tov. učiteljica Jereb Majda: 1. „Jugoslavija — gospodarski pregled". V velikosti stenskega zemljevida. Posamezne panoge so označene s ]>o-sebnimi barvnimi znaki. 2. „FLRJ — noše" (izdelek učenca). 3. „Relief pristanišča" (izdelek tehniške ekipe). 4. „Prekop Donava — Tisa — Donava" (skica). 5. „Soška dolina" (risba reliefa s fotografijami). Tako je obiskovalec lahko dobil vtis o trudu in prizadevanju učiteljev, da bi z uporabo preprostih učil pri pouku zemljepisa dosegli čim več uspeha. Prof. Bago Kovač ŠE O NOVOMEŠKEM SEMINARJU SLOVENSKIH GEOGRAFOV V zadnji številki Geografskega obzornika je v poročilu o novomeškem seminarju v letu 1960 navedeno, da žal ni bilo sprejetih sklepov. To drži le v toliko, v kolikor zaključke diskusije na zadnjem plenarnem sestanku dne 27. junnija 1960 v internatski dvorani ne smatramo za sklepe ampak samo za priporočila Upravnemu odboru Geografskega društva Slovenije. Glasijo se: 117 1. Seminar slovenskih geografov v Novem mestu priporoča slovenskim geografom, da se lotijo sistematičnega kartiranja in raziskovanja površinskih kraških oblik na Dolenjskem in v Beli Krajini. Menimo, da bi raziskava prehodnega ozemlja na stiku nekraškega in kraškega ozemlja dala posebno pomembne rezultate za znanost in prakso. 2. Mnenja smo, da so v času med zveznimi kongresi nujno [lOtrebna republiška zborovanja slovenskih geografov. 3. Tudi prihodnje republiško zborovanje naj bo posvečeno manj znanim slovenskim |>okrajinam. Menimo, da bi bilo Cerkno primeren kraj za prihodnje zborovanje. Cas med 27. in 30. junijem se vkljub zadržkom posameznikov kaže za najugodnejšega za republiške seminarje. 4. Pozdravljamo objavo referatov o Dolenjski in lieli Krajini ter izsledkov krajevnih raziskovanj v namene seminarja v obliki posebne publikacije, katere razpošiljanje seminaristom naj prevzame Geografsko društvo Slovenije. L redništvu Geografskega obzornika priporočamo objavo pedagoških referatov, prebranih na tem seminarju. V poročilu o seminarju, objavljenem v zadnji številki tega lista, je navedeno, da geografska društva ostalih jugoslovanskih republik niso bila pravočasno povabljena k udeležbi. Dejansko so ta društva sprejela povabilo že marca 1960. Svojega delegata je prijavilo le hrvatsko geografsko društvo, a je bil med seminarjem tudi ta zadržan. je imel tov'. Ivan Novšak, načelnik gospodarskega odseka Heferat o ekonomski problematiti novomeškega okraja novomeškega okraja, in ne tov. ltamšak, kot je v poročilu o seminarju napačno navedeno. V Prosvetnem delavcu X., št. 19 z dne 23. nov. 1960 objavljeno poročilo o republiškem seminarju v Novem mestu navaja na strani 3, da je Janez Novšak predaval o temi: Novejši geomorfološki razvoj Bele Krajine in Krške kotline ter njega učinki na pokrajino. O tej temi jc dejansko referiral pisec teh vrstic. Za bivši odbor novomeški seminar Ivan Gams POROČILO O GEOGRAFSKEM KROŽKU na celjski gimnaziji v šolskem letu 195!)—1960 V šolskem letu 1959—1960 je geografski krožek na celjski gimnaziji imel naslednja predavanja: OZN in Gana (zvočni iilm) — Dani Podpečan, 4.d. Norveška — Bogdan Šalej, 2.d in Adolf Berglez, 2.f. Finska, Švedska in Danska v sliki — Ludvik Kranjc, Jolanda Jakelj in Friderik Kralj, vsi iz 2.f. Združene države ameriške (dva diafilma) — Peter Testen in Milan Jakhel, oba iz 4.d. Popotni vtisi iz Anglije — Aleš Pestotnik, 2.d. Kanada v slikah — Drago Kuzman, 4.d. S poti po Sloveniji in Istri (trije diaCilmi) — Herman Tkalčič, 4.d. Po transverzali od Maribora do Kopra — Vitko Roš, 4.d, prvi del. V Indiji — prof. Branko Perko iz Ljubljane. Po transverzali od Maribora do Kopra — Vitko Boš, 4.d, drugi del. Ceylon — Rudolf Avguštin, 3.c. Kitajska na poti v svobodo — Ivan Špes, 3.e. Egipt — Janko Prunk, 3.f. Indonezija — Rudolf Avguštin, 3.e. Java 5— Rudolf Avguštin, 3.e. Popotni vtisi iz Poljske (prvi in drugi del) — Zvone Dragan. predsednik občinskega komiteja LMS. Beneluks — Milan Gorjanc in Anton Mikeln. oba iz 2.e. Vzhodna Nemčija — Franc Pivec, 2.f. Zahodna Nemčija —• Ludvik Kranjc, 2.f. Vtisi iz Bližnjega vzhoda — Jože Piano, jurist. Burma in Siam — Rudolf Avguštin, 3.e, Nova Zelandija — Franc Brglez. 4.d. Jadransko Primorje v luči turizma — Vitko Roš. 4.d. Belgijski Kongo — Friderik Kralj, 2.f. Avstrija — Marija Ilonigmaim in Aleš Pestotnik. oba iz 2.d. Golorado in drugi nacionalni parki v ZDA — Vitko Roš in Herman Tkalčič, oba iz 4.d. Dijaški odl>or geografskega krožka so sestavljali dijaki: Peter Testen — podpredsednik 4.d, Marjeta Logar, 4.d, tajnik, Dani Podpečan in Herman Tkalčič, kinoopera-terja. oba iz 4.d in Pavel Šifer. 4.d. referent z.a propagando. Odbor je uspešno in požrtvovalno pomagal poverjeniku. Geografski krožek se je sestajal redno ob petkih zjutraj ob 6.30 uri v fizikalni predavalnici. Predavatelji so predavanja vedno ilustrirali s slikami, ]>o večini z barvn;!tni. z diafilmi in enkrat z zvočnim filmom. Predavanj se je udeleževalo povprečno 50 dijakov (30—ilO). Poverjenik geografskega krožka: prof. Zvezdami Knez-Šterbene EKSKURZIJE GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V LETU 1961 V letu 1961 namerava prirediti Geografsko društvo štiri strokovne ekskurzije, tri v manj znane pokrajine Slovenije tostran meje in eno na Slovensko Koroško. Prijave za ekskurzije sprejema v imenu društva tov. dr. Vladimir Kokole, Ljubljana, Zemljepisni oddelek Narodnega muzeja, Trg Francoske revolucije 7, in sicer že takoj po Novem letu 1961. Prijave se smatrajo za definitivne, če jih interesenti ne od|>ovedo vsaj tri tedne pred spodaj navedenim datumom za tisto ekskurzijo. Za enodnevne ekskurzije se plačajo stroški |>o prihodu avtobusa v Ljubljano. Za ekskurzijo na Slovensko Koroško pa je zadnji prijavni rok 30. marec 1951, zadnji rok za plačilo vseh stroškov pa jc 15. maj 1961. Organizacijsko bo to ekskurzijo prevzelo eno naših potovalnih podjetij. Ostale organizira društvo samo. Ase ekskurzije bo sicer vodil strokovno dr. Vladimir Kokole, na katerega se izvolite tudi obračati v vsem dopisovanju in poslovanju v zvezi z ekskurzijami. Kavcije v naprej ne bom ozahtevali, ker se je to izkazalo nepraktično; pač pa prosimo vse interesente, da se ne premislijo v zadnjem času in tik pred odhodom udeležbo odj>ovedo. ker to povzroča organizaciji velike in neprijetne težave. 1. Enodnevna ekskurzija na Zahodno Dolenjsko in v Suho Krajino (z avtobusom). Ruta: Ljubljana — Turjak — Rašica — Ponikve — Kompolje — Zvirče — Ambrus Zagradec — Muljava — Stična — Ljubljana. Predvideni stroški prevoza: okoli 600 din. Čas: nedelja 15. aprila (odhod ob 8. uri izpred Zemljepisnega oddelka, povratek pa ob 19. uri). 2. Enodnevna ekskurzija v Selško dolino in na Jelovico (z avtobusom). Ruta: Ljubljana — Skofja Loka — Železniki — Sorica — Jelovica — Kropa — Kranj — Ljub- 118 liana. Čas: ne delja 15. aprila (odhod ob uri izpred Žem-ljepisnega oddelka, povratek ob 19.30 uri). Predvideni stroški prevoza: okoli 900 din. 3. Enodnevna ekskurzija po manj znani Primorski (z avtobusom). Ruta: Ljubljana — Postojna — Javorniki — Knežak — Ilarska Bistrica — Harije — Tatre v Brkinih — Markovščina — Hrpelje — Lipica — Sežana — Komen — Ajdovščina — Ljubljana. Cas: nedelja 17. junija (odhod izpred Zemljepisnega oddelka ob 6.30 uri, povratek ob 20. uri). Predvideni stroški prevoza: okoli 1300 dinarjev. 4. Tridnevna ekskurzija na Slovensko Koroško, lluta: prvi dan: Ljubljana — Ljubelj — Borovlje —• Baško jezero Beljak — Plajberk — Bistrica v Zilji — Podklo- ster — Beljak. Drugi dan: Beljak — Poreče — Celovec — Gospasveta — Cclovee — (popoldan) — Vctrinj — Loga ves — Bilčovs — Kotmara ves — Celovec. Tretji dan: Celovec — Velikovec — Djekše — Pliberk — Dobrla ves — Železna Kapln — Jezerski vrh — Jezersko — Ljubljana. Cas: v dneh od 27. do 29. junija. Odhod na vse zgodaj zjutraj prvi dan in povratek pozno zvečer zadnji dan. Predvideni stroški (prevoz, prenočišči, prehrana in režijski stroški): okoli enajst do dvanajst tisoč dinarjev. O podrobnostih bodo interesenti (prijavljenci) za to ekskurzijo še posel>ej obveščeni. Potrebne dokumente za nabavo potnega lista — ki bo po možnosti kolektiven — naj si interesenti nabavijo najkasneje do konca aprila. Zavod za napredek šolstva L R S je v letu 1960 izdal dve publikaciji, ki sta zelo zanimivi, še prav posebno pa zlasti za geografe. UCILA IN UCNI PRIPOMOČKI ZA POUK V OSNOVNI SOLI, snopič L Poročilo št 3. — 1960. PRIROČNI SEZNAM V SLOVENŠČINI NATISNJENE LITERATURE ZA POUK GEOGRAFIJE NA OSNOVNIH IN DRUGIH ŠOLAH. Prva „publikacija seznanja učitelja z raznimi učili in učnimi pripomočki za vse predmete, ki se poučujejo v osnovnih šolah. Posebno poglavje obravnava one, ki se uporabljajo pri pouku zem-hepisne snovi, bodisi pri spoznavanju priode bodisi pri spoznavanju družbe. Poglavje ima uvod o geografskih učnih sredstvih na sploh, osUd pa obravnavajo razne vrste teh učnih sredstev. Ta poglavja so naslednja: 1. Neposredni stik z resničnostjo. 2. Zemljevidi. 3. Ilustracije. 0. Globusi. 5. Telurij, zenitarij, planetam. Pritožen je seznam vseh učil, kjer je posebej označeno katere Zavod smatra, da so nBoUiodp potrebna, in onih ki so tudi potrebni a manj nujni. Druga publikacija je naMlBi!jala samo učiteljem zemljepisa posebej To je v bistvu bibliografija vse naše gfflyrafske Iterat^^ za katero je Zavod mnenja, da je primiema za pomoč učiteljem v strokovnem izpopolnjevanju in mu tudi sicer lahko mnogo koristi v šoli in izven nje pri hjegovem vzgojnem delu. Omenjene so samostojh ne publikacije, kakor tudi članki in razprave po časopisih. Ta publikacija, čeprav bHografsko he povsem popolna, je „prvi tak priročnik, ki je bil sestavljen za geografe 6. Učbeniki — priročniki 7. Potopisi. Publikacija je.posebno dragocena, ker navaja predvsem najnovejšo literaturo To sta: 1960 — 4 september. 3. Jugoslavija.