V Gorici, dne 25. novembra 1898. Izhaja dvakrat na teden t Štirih kdanjih, in r.ber: vsak torek in potek, ^j utrnil je izdanje opoldne, večerno izdauje pa ob 5. uri popoldne, iu stane z „Gosuodnrskini Listom" ms kako dmgo uredniSko izredno prilogo vred po pošti prejetmum ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3 ~ četrt leta . ....... » 1-50 Posamične številk^ stanejo ft kr. '».»*k Naročnino sprejema upravnLstvo v Gosposki ulici '•_ Stv. i) v Gorici v (Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. 3ia naročila bre» doposlime naročnine se ne oziramo. „PRIM0!lEC" izhaja neodvisno od «Soee» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1-20. »Soča* iu «Primoree» se prodajata v Gorici"Vto-" bakarni Sehwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčiu na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Tečžtf XXVIII. (Večerno izdanje). Uredništvo in oi^ravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 9 v Gorici v H-nadstr. zadej. ~ Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. tire predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. v. J Neplačanih, pisem ne sprejemlje no uredništvo ne upravmštvo. ______ Oglasi in poslanica se računijo po potit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Naročnino in oglase je #*!«8ati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. Gabršeefc tiska in zalaga razen «Soče» m .Primorca* še »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do C pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrsticar----------- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Zahvaia in prošnja. .Šolski do in", ki ima pričati poznim rodovom o udanosti in zvestobi slovenskega naroda ob državni meji do avstrijske- države in Habsburške cesarske hiše ter o požrtovalnt vneav, s katero preskrbuje potrebni šolski pouk svojim otrokom, se ponosno dviga v Križni ulici v Gorici, spominjajoc na 50-ietno vladanje cesarja Franca Jožefa L, ter se blagoslovi dne 2. decembra t. 1. brez posebne slavnosti. V prostornem šolskem poslopju se nahajajo zdaj štiri razredi mestne ljudske šole. pet razredov zasebne društvene ljudske- šole (dva razreda te šole sta ostala v ulici Barzellini), trije razredi deške in trije razredi dekliške obrtno-nadaljevalne šole, ter strokovni šoli za umetno vezenje, pa za krojenje in šivanje. Te šole so velikega pomena, ne samo za Slovence v mestu, ampak tudi za slovensko prebivalstvo na deželi, posebno v obrtni in obrfno-nadaljevalni šoli, ter višja razreda ljudske šole, ki pripravljata deklice za učiteljsko izobraževališče*) in dečke za srednje šole, V te Šole se jemljejo po možnosti učenci in učenke tudi z dežele; glede na obrtne in obrtno-nadaljevalne šole je le želeti, de bi se mnogo dečkov in deklic z dežele vpisalo v nje, kateri naj bi raznesli in zasejati obrtno znanje in spretnost na vse kraje. Veliki pomen imenovanih Sol za na-napredek našega naroda in veliki pomen »Šolskega doma* za te Sok* je priznal tudi narod z vsestransko udeležbo pri nabiranju potrebnih novcev za dostojno, pa drago stavbo. Menda ni vasi v celi goriški deželi, kjer ne bi se bil kdo spomni! »Šolskega doma* ob kateri priliki! S posamezniki, ki so darovali vsak po svoji moči, so tekmovala slavna županstva in o b c i n s k i z a s t o p i, ki so 1 tih prepričani, da ne morejo iep^e slaviti petdesetletnice vladanja pr«->\itleg.i t esarja, kot s prispevkom k stroškom za »Šolski dom". Tako je prišlo, tla mnoge občine so prUlo- *> (1,1 J. sr.!,v^ii; .V, •¦t.Vnk u ,!>"l«.i:inc * V..' r..-p«'-:«-»a- t«-» v. Ls. iz.»-S.rai.-v.kliš.-i' z.i u.':t«-l.:r.- v i;.w:. «Gor. Tiskarnam A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. pile .Šolskemu domu" kot ustanovnice s prispevkom 100 gld., ali da so mu pomogle z manjšim ali večjim darom. Bošlo je do zdaj na razne načine v gotovini 21.500 gld.; a še mnogo je podpisanega. Od teh dohodkov je namenjenih 3000 gld. po želji darovalcev v posebno svrho, namreč za dekliški zavod, v katerem naj bi dobivale deklice z dežele proti plačilu stanovanje in hrano, med tem ko bi sprejemale vzgojo in pouk v »Šolskem domu", v zavodu ali v kateri drugi šoli. Ostali znesek 18.500 gol d. se je porabil v nakup stav-biača iu hišne oprrvc ter v pokritje stavbenih stroškov, kolikor je bilo mogoče. Ivo dojde društvu še 1500 gld. ustanovnine, se splača še le prva polovica stavbenih stroškov, ki bodo znašali v okroglem številu -10.000 gld. Potem ostane še J0.000 gld. neplačanih stavbenih stroškov vrhu lega, iu ob enem naraste društvu mnogo stroškov za vzdrževanje navedenih učnih zavodov, kakor tudi za vzdrževanje treh otroških vrtov in za plačevanje raznih najemščin, ki se bodo morali sproti poravnavati. Neugodna rešitev zadeve o slovenski mestni šoli pri upravnem sodišču bo imela za nas najbrže to posledico, da bomo morali vzdrževati na svoje stroške celo tiste štiri razrede ljudske šole, ki se vzdržujejo do zdaj na račun mestne občin e. Potrebe bodo torej še vedno velike; boja in žrtev za pouk in omiko slovenskih otrok ne bo kmalu konec. A gotovo je, da pride enkrat ta konec, ter da pride s popolno in splošno zmage našo ! — Dosedanji sijajni uspehi na polju ljudskega šolstva in pri .Šolskem domu" silijo :. nas, da izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki na kateri koli na*.V1 donašajo in se trudijo za pouk in omiko naših otrok in ki podpirajo, kakor koli, naš, to je: nagega naroda »Šolski dom*. Velike potrebe, ki nas m> čakajo, nas silijo po drugi j strani, pro.Mli vse one, ki so kaj podpisali za I »Šolski dom'", naj bi nam po možnosti j kmalu doposlali namenjene zneske. Občine, ki niso ^.e pristopile .Šolskemu domu" kol u-danovnire, ali ki niso še nič odločile v ta Romu b g*MM Kri«t«wi»m. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravskl. (Drugi zvezek). (Dalje). ŠESTA KNJIGA. Oni. ki je dospel poslednji, kateremu so skazovali ostali veliko spoštovanje, premeri Ben-Hura s pogledom ter reče: »Vidiš se mi močan, pojdi z nam?.* Tudi Ben-IIur sleče vrlino auknjo. »Torej mislite, da vtegne priti do pretepa ?* reče ter zategne pas. »Brezdvomno.* »S kom?" »S stražo." »AH so to legijonisti?" »Ali bi zaupal Rimljan stražo komu drugemu ?* »Ali s čem se boste bili?* »P°sniea, nimamo orožja. Pozabili smo na to", odvrnejo klaverni. »Ha! težavno je to!" tolaži jih Juda. A tudi brez tega si bomo znali pomagali. foda, kako mislite, ali bi ne kazalo izbrati poveljnika? Legijonisti ga imajo, za to pa tudi gredo v boj kakor jeden mož.* Galileja se začudeni pogledajo, oči-vidno so sedaj prvikrat slišali nekaj podobnega. Nobeden se ni oglasil. »Nu, pa moramo vsaj biti blizu skupaj", reče Ben-IIur, videč njihovo omahovanje. »Dobro!" odvrnejo enoglasno. In šli so k Jeruzalemu. »Khanc, kakor vemo, se je nahajal v novem mestu Bezeti. Iloleči dospeti k »Praetoriju", — tako so Rimljani ponosno krstili Herodovo palačo -- so morali iti skozi ozke in krive poprečne ulice, ki se razlegajo na sever in zapad svetišča do stolpa Mariamne, odkoder je široka ulica držala naravnost k vratom palače. Poloma so Galilejci skoro na vsakem koraku naleteli na ljudi, isto tako kakor oni razdražene, z novico o nameravanem cerkvenem ropu. Ko so dospeli k vratom »Praetorija", so našli že tam rabine in starašine, ki so jih bili prehiteli. Za vratmi je nastal glasen in razkačen trušč. Vhod je čuval cenlnrij na čelu oborožene straže. Solnco se je odbijalo v ščitih in čeladah vojakov. Stali so kakor kipi — takisto malomarni na njegove vroče žarke, kakor na trušč druhali. namen, imajo še vedno čas, stopiti v vrsto svojih lovaršic. ter postavili v proračun prihodnjega leta kak znesek v to svrho; kajti do konca decembra smo še vedno v jubilejnem lotu. Vse rodoljube ter prijatelje otrok in narodne omike prosimo, naj bi ohranili fŠolskenm domu* še dalje gor k o srce in o d p r t o roko, dobro vedoči, da kar žrlujejo za krščansko vzgojo in pouk naše mladine, je zrno, usejauo v dobro zemljo, ki bo stoteri sad rodilo. Več kot poliliški boji in narodne zmage nam bodo koristile dobro urejene šole, ako jih bodo slovenski otroci pridno obiskovali in si njih dobre nauke skrbno prisvojevali, kakor do zdaj. Kdor more od svojega drugim kaj dati, stori prav dobro, ako d;"t to »Šolskemu domu'' za pouk in krščansko vzgojo slovenskih otrok. Rodoljubom, ki so o raznih prilikah nabirali za »Šolski dom", izrekamo na tem svojo presrčno zahvalo •>r jih prosimo prav nljudno, :iaj se ne utrudijo pri tem svojem občekorislnom delu, marveč naj je nadaljujejo še skrbnejše v sladki zavesti, da pomagajo že zdaj do omike in boljšega stanja '.100 slovenskim otrokom, ki se vzgajajo in učijo v društvenih zavodih, namreč (»00 v ljudski šoli, 140 v obrtnih šolah, 1(10 v otroških vrlih. Radodarne doneske sprejema denarničar »Šolskega doma". V Gorici, 95. novembra 181)8. Za društvo »Šolski do m": Dr. A. 7. t. m., a smo odnesli slavnost radi letošnje občne žalosii. P r i p o m n j a. Odločno moramo pa obsojati, da napada neki dopisnik iz 1). C. Skoz« odprte bronaste dvori v vratih so ljudje silili v notranji prostor ter prihajali venkaj — vendar poslednjih je bilo dokaj manj. »Kaj se godi tam?" — so jih vprašali urno. »Ha! nič!8 so dejali. »Pred palačo sloje rabini ter zahtevajo, naj pride Pilat k njim. On je naročil, povedati jim, da ne pride. Toda rabini nočejo odstopili; sporočili so mu po jednem iz svojih, da se ne ganejo, dokler jih ne zasliši." »Pojdimo ijekajP zakliče Ben-IIur. In šel je skozi vrata na čelu Galilejcev. V tem sporu je opazil on to, česar brez dvoma ni v del nobeden njegovih tovarišev, namreč, da lu ni šlo samo za spopad med namestnikom in rabini, marveč da je napočil odločen trenutek, v katerem hoče jedna stranka siliti svojo voljo drugi. Poleg notranjega zidu »Praetorija" je slaia vrsta dreves. Vsak Izraelec, prišedši tjekaj, se je skrbno ogibal njihove sence, ker — akoravno bi se vlegnilo zdeti to čudno — naredbe rabinov, oprte na Zakonu, so zabranjale vsako rastlinstvo v obzidju Jeruzalema. Celo kralj - modrijan, želcč osnovati vrl za egiptovsko svojo ljubico, je moral zanj poiskali prostor v dolini, nad vodnikom Enrogel. Za vratmi se je nahaja' obširen prostor; na njegovem nasprotnem koncu se je v »Brivcu« nekatere odbornike našega druživa na žaljiv in neresničen način. Istemu svetujemo, naj se vpiše v društvo in naj zanje tudi dela; izza grma streljajo le slraho-petneži! Najprvo naj dotičnik pometo pred svojim pragom, potem naj pride pometat drugam. Kritikovati je lehko — delati težk6", Iz Ajdovščine nam poročajo: V nedeljo dne 13. t. m. je imelo »Društvo za podporo rokodelcev" svojo veselico. Udeležba popoldne v dvorani g. Bratina ni bila pre-obila, pač pa je bila ogromna zvečer pri predstavi bengaličnega ognja, prirejenega po pooblaščenem in priznanem pirotehnik-u g. Perd. M a k u c -u iz Gorice. Omenjeni mladi gospod so je pokazal v resnici umetnika ta večer na tem polju. Zato pa je sledilo ludi vsaki točki živo odobravanje očaranega občinstva, Žal, da se predstava vsled drzno nesrečne roko, ni mogla izvršili v prvotnem namenu, ki bi imela povsem drugo lice. Is« Itočlnjtt nam pišejo: 19. t. m, so bile pri nas občinske volitve, pri katerih so propadli, razen enega, vsi prejšnji starešine. Volitve je vodil g, komisar P r i n e i C, ki je bil sprva jako redkobeseden, Ko so bile končane, pristopil je k njemu novopočonl starešina Fr. Kregali, kalorije že pred 30 leti, ko so bili še blaženi nemški časi, žu-panoval v Ročinju, iu je začel lomili ž njim nemško. Vnel se je živahen razgovor, kateri dosegel vrhunec živahnosti, ko se je pridružil še naš g. nadučilelj, ki je s tem sijajno dokazal, da zna tudi on nemško, kar niso hoteli poprej vsi verovali. Strmeči so poslušali volivci, in marsikateri novi starešina se je v skrbeh popraskal za ušesi, misleč, da je prišla zdaj laka postava, vsled katere bodo morali občinski očetje znati nemško. — Kaj naj pristavim k temu? Omenim še, da je bil zraven tudi g. Pere, učitelj iz Avča, ki pa se ni hotel g. komisarju s lem prikupili, da bi klepetal nemško. Časi mu! Ako misli nekatera »gospoda", da dobimo mi kmetje »rešpekl* pred njo, če se ponaša pred nami s kakim drugim jezikom, moti se močno. Resnici na ljubo je treba priznati, da ni g. Prinčič začel govorili nemško, ampak ročinjski starešina. Toliko bolj sramotno, a tudi žalostno za nas. Volivec 3. razreda. Iz Kanala nam pišejo: Tudi v Kanalu je potreba za cesto kaj podporo: imamo tri zelo velike klance in vsi trije so zeld nevarni, eden je iz Gorenjevasi silno nevaren, slrman, drugi pri hiši g. Baudaža, trelji pri dvigal tako imenovani »Praetorij«, v čegar vshodnem krilu je stanoval Pilat. Razburjena tolpa se je razkropila po tem prostranstvu. Oči vseh so bile obmene k slopovju palače, pred katerim so stali v dveh vrstah legijonisti. Gnječa je bila tako velika, da je morala naša tolpa obslali na strani:samo spredaj so videli visoke zavoje rabinov. Neslrpljivost dostojnikov svetišča se je razširila med navzočimi. »Poncij Pilat!* so klic;?.;, »pridi ven; ako si še namestnik, pridi ven!" »Izrael se tukaj prezira 1" je kričal neki človek z razpaljenim licem. »V tej deželi naših kraljev veljamo manj, nego psi Rimljanov." »Mora priti k nam 3* »Niti ne misli. Saj je tako odgovoril že trikrat." »A kaj slore rabini?" »To, kar so storili v Cezareji. Stali bodo tu, če Ireba tri dni in tri noči, dokler jih no sasliši." »Kaj ne, on se ne drzne, dotaknil« se »Korbana?" vpraša jeden izmed Galilejcev. »I čemu pa ne? Ali mar Rimljan ni onečastil svetišča svetih? Ali je mar njemu kaj sveto 2" (Palje. pride). hiši g. Gabrijelčiča. Vsi trije klanci bi se lahko poravnali z ednim stroškom in Kanal bi dobil lepše in prijaznejše lice. Kadar se cesta zasuje, mora uboga živina veliko več trpeti in vleči. Večkrat se skoro kaka nesreča pripeti. Pred nekaj časom se je c. kr. pošta skoraj zvrnila pod cesto, drugekratt drug voznik je vril v stoječi kamen ob cesti, Cene bi Šel on in voz s konji *red, vsi pod cesto. Prejšnje čase so se veliko bolj brigali za ceste; zdaj pa bomo videli, kako pojdejo zopet te reči. Pride že dan, ko se bodo oči vseh odprle, se bo že kaka nesreča zgodila še kedaj! Ni srčnosti dovolj in jih ni takih, ki bi podpirali kaj potrebnega. Mogoče'bo že kak čas kedaj, da pride tudi ta cesta v predlog. DoUče iii fazne novics. PrcnieŠčenja. — Ravnatelj pošte in brzojava v Trstu, dvorni svetnik Karol Po-korny, je premeščen na jednako mesto v Gradec. Razmere med njim in primorskimi Slovani so znane, zato: srečno pot, gospod dvorni svetnik! — Deželnosodn svetnik v Rovinju dr. Ant. P e r i š i č je premeščen za načelnika okrajnemu sodišču v Voloskem. Sodni tajnik Edv. Straussgitl je iz Trsta prestavljen v Rovinj. Imenovanje. — Sodni tajnik v Rovinju dr. Greg. Devescovi je imenovan dež. sod. | svetnikom istotam, okr. sodnik v Voloskem, Konst. Bud i nič, pa sodnim tajnikom pri deželnem sodišču v Trstu. Župnikom v Breglnju je imenovan dosedanji tamošnji administrator, preč. g. Ivan Vidmar. Inštalacija se izvrši v kratkem. Med poslanci, ki dobe 2. dec. t. I. odlikovanja, je tudi slov. poslanec Po v še. Ka interpelacijo našega poslanca, preč. g. dr. A. Gregorčiča, radi znane razprave o utoku »Soče*, je v državnem zboru v seji dne 22. t. m. odgovoril pravosodni minister Ruber tako, da obravnava je bila ot-vorjena res v italijanskem jeziku, da pa se jo potem obravnavalo slovenski. Predsednik obravnave ni dal ukora zastopniku »Soče" radi tega, ker je zahteval slovensko obravnavo, ampak ker je predsedniku segal v besedo. Pravosodni minister je izrekel končno, da je odrejeno vse, kar je potreba, da v prihodnje bodo tudi otvarjali v slovenskem jeziku take in jednake obravnave. O tej obravnavi smo govorili svoj čas že obširneje. Besedila ministrovega odgovora, kar se Uče obravnave, sicer nimamo, ali z odredbo j pravosodnega ministra je storjena krivica več kot popravljena, ker v bodoče se imajo tudi I otvarjati take in jednake obravnave v slovenskem jeziku, kar se dosedaj n i vedno godilo ! j S tem smo dosegli popolno ravno- i pravnost na zunaj in pričakujemo, da se bodo gospoda na okrožni sodniji tudi ravnali odslej po tej ministrovi odredbi! Zaslužena lekcija grofu Goessu. — Tržaški namestnik je šel v Rovi n j. Hotel je poseliti tudi predsednika t r g o- . vinske zbornice. Ali ker ni naznanil svojega dohoda, ga predsednik ni čakal v zborničnih prostorih. Šel je torej na zasebno stanovanje. Ali tamkaj je grof Goess nakrat zgubil vso svojo prijaznost in se je na !.ratko poslovil po 75 sekundah (— tako natančno so preračunili! —) ne da bi podal roko predsedniku trgov, zbornice. — Kaj je bilo ? V predsobi je zapazil namestnik slike — Vittoria Eman uela in Mazzinija; slike avstr. cesarja gotovo ni bilo poleg. Rovinjska »Ide a i ta liana" in za njo drugi lahonski listi se pa zdaj namestniku še norčujejo. — Mi t>~tavljamo: Tako je malone po vseh lahonskih hišah. Grof Gouss je zdaj sam priča, kako je pri nas na Primorskem v tem oziru! — Radovedni smo: aH bo poročal o tem na merodajnem mestu? Njegova dolžnost bi bila! — Ali ni časa! Treba pritiskati Slovence, ker so prebedasto glasni v nekem nepojmljivo neumestnem patrijotizmu! Zavijanja in podtikanja. — Dopisniki „iz učiteljskih krogov" so silovito rahločutni za vsako besedo, ki je naperjena proti posamični k o m. Najmanjše kritike ne morejo hladnokrvno prenesti. — Kako delajo pa oni?! Oni udrihajo na levo in desno, zavijajo resnico, da je že škandal, ter mečejo s podlim: insinuvacijarni okoli sebe....; ako dobe le rahel odgovor, pa je ogenj v strehi! — Nekaj zavrnitev! V »Narodu* od 19. nov. piše nekdo: »V štev. od 31. je dražila (namreč »Soča«) proti nam davkoplačevalce v štev. 8. nov. pa nadškofa". Odgovarjamo: V članku 31. okt. je »Soča" konstalovala, da so učitelji s svojo breztaktno polemiko že vzbudili pozornost in nejevoljo davkoplačevalcev; opozarjala jih je, naj raje manj pišejo v časopisih in več delajo po drugi poti. — V članku 8. nov. je pa pojasnila stališče nadškofovo in slov. poslancev, kakoršno je, in ne kakoršnega bi si želeli. — Člankar je dobro vedel, kaj piše, govoril je o nadškofu tak6, kakor je res; —. dopisniki iz učit. krogov pa si delajo nade in iluzije, ki nimajo nikake realne podlage. AH naj govorimo še bolj očitno?! Dalje je pisal isti dopisnik: »Raje, nego hujskati, se je imela obr- I niti »Soča* do poslancev, da bi pridobili knezonadškofa za deželni šolski zalog, ki je prva točka v njihovem programu. Ali „Soča" misli, da se bo vlada ponujala in da bo nadškof za nje deloval? Delo vati, delovati in ne roke križem!" J Odgovarjamo: Ali čujete, gospodje poslanci, — vi nemarni zaspanci, ki držite roke križem in čakate, da nadškof priteče za Vami in Vam bo ponujal svojo pomoč?! Ali ču- J jete, kaj Vam pravi ta ljubeznivi dopisnik?! In Vi lenuhi, ali tak6 vršite svoje dolžnosti, da bi Vas morala šele »Soča" opozoriti, da treba pridobiti nadškofa itd.? — Go- l rostasna predrznost, ki nima para drugod po j svetu! »Soča", revica,js mislila, da slovenski j deželni poslanci so pač vedeli, kaj imajo J pričakovati od nadškofa, no ta modri do- | pisnik meni, da se niso zganili in so čakali šele bunko od »Soče". Tako klepetanje v javnem listu je naravnost škandalozna drznost! Ne ve nič, govori in napada pa vendar, in to o takih možeh, kakor šni so vsi slov. poslanci! i Isti dopisnik pritrjuje »Narodu", češ: J i »Kar jo zmogel kranjski davkoplačevalec za svoje učiteljstvo, toliko bi lahko storil tuciikgoriški, ne da bi prišel na boben". Odgovarjamo: Saj uprav to hočemo, da bo nosil šolsko breme naš davkoplačevaloc v enaki meri kakor na Kranjskem, kjer niti od daleč ne čutijo tega bremena v primeri z nami! Saj mi hočemo, da bi vzdrževala šolstvo dežela, ki dobi dohodke iz raznih virov, ne pa le z dokladami naizravne davke, kakor je doslej v naših okrajih! Čemu take neumestne primere, ki so edino le »Sehlagerji" za nevedne in nepoučene čilatelje?! Isti pisatelj tudi pripoveduje, da je v šoli »vsak dan po 0 — 10 ur, kjer pretrpi m dušnih muk itd." — Take reči pojdite n......pravit, ne nam! Čemu tolika | pretiravanja! I Dopisnik v »Narodu" od 22. t. m. je dejal: »Edinost" in »Soča" bi rade videle Ljubljano v klerikalnem taborju. Želeli bi I klerikalno Ljubljano, in ne bi potem kričali | I več: proč, ampak nasprotno. Vsakokrat, ko i je bila narodno-napredna stranka v Ljubljani v laseh in prepiru s svojo klerikalno koie-ginjo, skoro vsakokrat sta priskočili „Ed." in »Soča" na pomoč poslednji ler pomagali podreti stebre prve itd." Odgovarjamo: Gitatelji naj sodijo sami, s kakošnimi lopovščinami prihajajo ti gospodje na dan, sami pa no prenoso najmanjše rezke besede v zavrnitev! Dolženja I tega dopisnika-učitelja proti „Ed." in „S." so podlosti prve vrste. — Dopisnik govori o »na rodn o-na pred ni" stranki, katere ni; narodna stranka in pa klika okoli »P.a-roda" pa sta dva različna pojma! Isti dopisnik, pred njim in za njim pa še drugi (ali očividno je vse iz istega vira) razglaša »javno t a j nos t*(!), da so Lahi pripravljeni glasovali 100.000 gld. šolskim okrajem iz deželnega zaloga. »Ali bi ne bilo to dovolj za izboljšanje učiteljskih razmer?" vpraša modro na to. — Podobno govori dopisnik v »Edinosti" od torka, j Odgovarjamo: Saj smo ze rekli, da ne vedo nič, ali pa slišijo le od daleč nekaj zvoniti, kar pa slabo razumejo — pišejo pa vendar ter napadajo in zabavljajo! — Kje ste pa izvedeli, da so Lahi hoteli dovoliti 100.000 gld.? Resnica je, da prav vsled abstinence, ki je Lahom v večjo škodo nego Slovencem, so se vršila pogajanja o dežel. šol. zalogu. Slovenci so zahtevali najmanj to, da ta zalog j sprejme vsaj vse dosedanje uči-J teljske plače, dočim so hoteli Lahi dovoliti le — 70.000 gld. Ta svota bi se raz-I merno razdelila med pet okrajnih zalogov. J S tem bi bilo okrajem le malo pomaga no, učiteljstvu pa prav nič. Tako j ponudbo so slov. poslanci odklonili, ker je j tako zahtevala njihova čast in korist davkoplačevalcev — in učiteljstva! V zahvalo imajo zdaj brce »iz učiteljskih krogov«. Škandalozni odnošaji! Kdo naj bo sploh imel veselje kandidovati v deželni zbor v očigled tolikim lopovščinam ?! — No, in uči-I teljski dopisniki bodo še kričali, ako pade na njih naslov kaka trpka beseda. (Pride še). J Dosledni v nedoslednosti so dopis- niki iz učiteljskih krogov v raznih listih, da zares čitatelji ne morejo izvedeti: »kaj hočejo prav za prav?" — Tako je bilo tudi pred k kimi štirimi leti v deželnem zboru, katerer ' so bile predložene iz Štirih okra-I jev gori?>.ih štiri različne prošnje! Dopisnik ,iz učit. krogov" v »Soči" 8. I *ov. j prav lepo pisal o dež. šol. zalogu in j -iteljskih plačah ter končal: »Mi učitelji nočemo jesti kruha, ki je namočen v krvi našega krnela". — Ali oglasil se je dopisnik »iz učit. krogov goriških* v »Narodu" 19. t. m., ki ga je radi teh izjav prav neusmiljeno oevrkal. Geslo temu drugemu učitelju J je: Mi zahtevamo večje plače, za kmeta pa nam ni mari; tudi če bo plačeval še povišek — ne pojde na boben, V raznih listih — in še posebe v »Na-| rodu* — se je naglašalo večkrat, da je treba i brezpogojno zvišati učiteljem plače, tudi če j ne bo deželnega šolskega zaloga. O tem smo j govorili zadnjič. —- Ali čujte, zopet se je oglasil dopisnik v »Edinosti* od torka, ki je j zapisal tele besede: »Učiteljstvo na Goriškem ni nikdar zahtevalo, da bi se ran poma- j galo iz okr. šol. zalogov, ker ve, da njih sestava ni pravična". In tako pisarijo dan na dan, zdaj tako, jutri uprav obratno, — pri tem pa mahajo na levo in desno. Gospoda: doslednosti,doslednosti ! Saj niti ne veste, kaj hočete! Veste sicer, da hočete večje plače, ali tega j ne veste, po kakošni poti jih hočete doseči. Doslednost v tem pogledu Vam je v prvi vrsti potrebna. Klasičen predlog, kako dobiti sredstev za povišanje učiteljskih plač, nam je podal neki učitelj v »Narodu" od torka. On na-svetuje: »Vsakdo na Goriškem, ki ima več dohodkov, kakor učitelji, naj poskusi živeti s" takimi dohodki kakor ti; zatorej naj izroče vse višje dohodke deželi, da ne pojde na boben. Prvi naj prične g. Gabršček, za njim vsi deželni uradniki, duhovniki, profesorji, posestniki itd. Potem bo pomagano vsem in učitelji bodo zadovoljni. To bi bilo tudi pravično; to uči tudi krščanska pravičnost". Zares idealen komunizem! Pa celo krščanska pravičnost ga narekuje?! Da bi bili učitelji zadovoljni, to dopisniku radi verujemo, ali tega ne moremo umeti, kar pravi, da »potem bo pomagano vsem". — Divno ! Gosp. Gabršček, Vi ste prvi na vrsti, "kar pričnite! Obravnava o dogodkih v Devinu. (Konec). — Na to nastopi jako važna priča: j II e r k o v Giovanni (Italijan), ki pri- | poveduje: Stal sem naslonjen na vratih Plesove hiše. Tam sem opazoval vse, kar se je godilo, skoro do konca. Ko so prikorakali izgredniki po vojaški, so zagnali krik: Živio ! Humi! Dol Lega! Začeli so metati kamenje in razbijati Lego. G.čna M a-r i c a je bila le kakih 10 minut na vratih in sicer ob začetku; pozneje sta prišli g.čni Ivanka in učiteljica! Ali takoj je prišel tudi g. Ples t e r j u zapodil notri, »da se kaj ne zgodi". Na vprašanja predsednikova odločno zanika trditve Peci-karja (da je videl kričali in ploskati Plesovi hčerki) in trčona (da je videl kričali Plesa). --Prkle P e c i k a r, ki priznn, d a je vid e I II e r k o v a na vratih; trdi pa zopet, da je videl tudi gospici kričati itd. — Ilerkov zanika, češ, Pecikar niti videti ni mogel, ker se je mešal med ljudstvom in silno kričal. — P r e d s. Kako ste ga mogli spoznati ? — Priča: Orpo, con cjuella voce che I'ga! -- — Dalje pripoveduje: Gosp. Ples jo prišel le enkrat na vrata, poklicni gospici notri, »che non na«ce qualche eosa" (du se kaj ne zgodi). Ni g a v i d e I k r i č a t i, še več, on to odločne izključi, kajti, ako k d o, b i ga bil m o r a i slišati on. •— Predsednik pokliče Plesovega obdoiževalca. soobtoženca Terčona Jožefa, ki ponovi svoje dolženje proti Plesu, a priča Ilerkov zopet odločno izključi i njcuin v ohraz. — Terčon še dostavi, da Ilerkova ne pozna. Ilerkov na to ironiški: Delamo skoro skupaj, a danes me več ne poznaš. — Terčon se nekaj izgovarja, češ, da ga pozna le po licu! Pezzicher Miha (Ital.) je bil v Plesovi veži po večerji. Na vratih je videl g.čno Marico, kini kričala ne ploskala; poklical jo je. da bi jej plačal vino, — po-t e m pa ni šla več na vrata. (To povsem soglaša z vsemi drugimi pričami). Videl je Ilerkova sloneti na vratih, kjer je ostal ves čas izgredov. Plesa on ni videl. Gol j a Miroslav je prišel med izgredi do Plesovega vrta. Notri je videl gospice (— očividno potem, ko jih je g. Ples že notri poklical. Ur. —) in govoril ž njimi. Neumann vdova Johanna. Bila je v družbi na izletu v Devinu. Med večerjo so prišli izgredniki; vsi so bili jako osupnjeni, tudi g. Ples. G. Ples je skočil v štacuno po svečo, da jim posveti v I. nadstr. Izostal je le toliko hipov, kolikor treba, da je prinesel svečo. Ples je skočil, ves v skrbeh, poklicat hčerki. Komi Angeloma n le. Bil je v štacuni. Med izgredi je pritutel v štacuno g. Ples po svečo, da posveti neki gospodi v I. nadstropje. V štacuno je prišel en sam krat. N i govoril, ker je imel veliko silo. Prišla je tudi gospa vsa prestrašena, češ, da uteg-I nejo vdreti v štacuno; ukazala je, naj za-j prem. — Na vprašanje predsednika, ali je bila gospa prestrašena, pravi: Orpo, gave-vimo tutti paura, e cpianta! Prišla sta dva izgrednika po sveče; ko jima je dal, sta kar zbežala. Kričal je za njima, naj plačata. Ona sta pa rekla: »Imamo čas, že prideva nazaj*. In utekla sta, ne da bi plačala. (— Tako so prišli torej izgredniki do Ple-I sovih sveč! Hlapec Bollar je pa dolžil go-I spodarja, da je on delil sveče, vsled česar je bil Ples tožen i tega »zločina". Zaprisežena priča Kante je torej spravila Boltarja na laž. Sicer so razne priče že prej potrdil* pod prisego, da jo prišel Ples le za hip v štacuno. Čudno bi bilo, da bi se prav oni hip srečal ondi z Boltarjem, ki je sicer najhujše razsajal v Legi in celo na njeni strehi —). Priča Kante pripoveduje tudi: Boltar je prišel v štacuno in vzel »štangulin", s katerim zapiram vrata. Jaz sem dejal: Pusti tu štangulin, ker moram zapreti štacuno. Ker je le šel, sem tekel za njim in kričal: Tu pusti, gospodar ne pusti, me bo kregal. Boltar ga je prosil, naj ne pove gospodarju. — Boltar pripozna, da je I Kante takd govoril, — Na vprašanje, zakaj ni Kante povedal gospodarju, odgovori: Ker sem se ga bal. Boltar je hudoben človek. Ako me on ubije, kaj mi bo gospodar pomagal. — Na zavrnitev, da bi tako hudo pač ne bilo, se dečko odreže: Saj so le ubili cesarico, ki ni nikomur nič zalega naredila. (Z vsemi možnimi vprašanji so fanta begali, a vselej je dal točen odgovor, v soglasju s svojim naznanjeni in mišljenjem). — Priča dalje izključi, da je prišel Boltar v štacuno, ko so izgredniki dobili sveče. (Boltar ves konfuzen); izključi, da bi bila govorila v štacuni gospodar in Boltar, ker niti nista bila istočasno tam. " — Prične novo izpraševanje kar od štirih stranij, kdo je prišel prvi, kdo drugi itd. v štacuno, na kar je deček malce pomislil in potem jasno odgovarjal. (Boliar se vsede ves poparjen). Deček še pove, da ima blago v štacuni »in consegna"; ako je Boltar vzel svečo, jo je ukradel n^emu in jo mora plačati. (— To pričanje je vzbudilo velikansko senzacijo. Deček je govoril odločno, a ne »arrogante", kakor so rekli lahonski listi; govoril je, kakor je čutil v svoji pošteni mladi duši, res da z ogorčenostjo proti hlapcu, ki je po njegovem prepričanju drzno lagal o svojem gospodarju. In on je bil res tudi najboljša priča, tla je Boltar lagal o dogodku v štacuni —). Ni pa bilo še dovolj to, da je postavila Boltarja na laž la zaprisežena priča, ampak prišel je na vrslo še: Pahor Andrej, velepos. v Jumljah, ki je izpovedal: Peljal sem kamenje z Nabrežine. Ustavil sem se po navadi pri Plesu. V veži je hi! g. Ples pri neki dolgi mizi. Prišel je i hlapec Bollar; delala sta račune o stali (seno, oves ild.) — Boltarja na to ni več videl, dasi je bil v veži 2 do 3 ure. Med izgredi je prišel Ples doli iz 1. nadstr. le za ireiiulek v vežo, je ondi nekaj zarezal, menda na svoje ljudi, poleni ga ni več bilo, (— To soglaša povsem z izpovedbami drugih prič, da je prišel Ples le enkrat in lakrat je poklical gospodične; Pahor pravi, da je »nekaj zarezal" —), Predsednik pokliče Bol l ar j a, ki jo postal že jako malodušen. Potrdil je, da',e bil ondi Pahor ves čas. Pahor ni bil pijan. Boltar je dejal: Gospodar mi je pri le j priliki ukazal, naj grem pomagal i m mije dovolil, vzeli orodje, Pahor na to: Ni nič res! Jaz nisem nič slišal. --• Boltar: Je že mogoče, da niste slišal, ker jaz sem se h gospodarju sklonil in mit po-šepetal (pokaže, kako je naredil, in položil roko na stran ust) in on mi jo isto tako na liho odgovoril. — Pahor na to (jezno!): To j vse ni nič res! Kako si ga mogel Ti vprašati za dovoljenje, saj se je vse to godilo naj manj četrt ure pred izgledi. j — Boltar na to v velikanski zadregi: Pa smo imeli tisti večer še drugih računov. To je bilo pozneje. — Pahor (še bolj rnzka- j čen): To je laž! To pa jaz vem, tla ni bilo I pozneje nobenih računov več. Ti si šel in te j ni biio več nazaj. (— In res vemo i/ ust j prič gospe Mandelik in gospe Neumann, j da je bil Ples v njih družbi pri večerji, ko j so došli izgredniki; ko so že razbijali, je te- I kei v štacuno po svečo in posvetil njim in I duhovnikom v I. nadstr. Je torej izklju- j ceno, tla bi bil Ples mogel govoriti s hlap- I ceni, kakor on trdi —). Pahor pove dalje, I da po končanih izgredih je našel hlapca v I hlevu, ki je ležal na nekem vozu lak6 j pijan, da ga ni mogel zbuditi. Moral j je sam dati konjem piče in potem sam I napreči. I D. p. je izraža! v prozornih besedah I sumničenja, češ: čudno je, zakaj čujemo I danes prvič tako važne priče, kakor sta bila I Kante in Pahor. — Dr. Gregorin je po- I jasnil, da je dobil obtožnico in je mogel pre- I citati spise šele malo dnij poprej, zato je I mogel zadnje dni svetovati, kaj treba storili. I Po takd znamenitih pričanjih Ilerkova, I Pahorja, Kanteta, gospe Mandelik in Neu- I mann so bili poslušalci že uverjeni, da konec I za g. Plesa ne bo neugoden. Zalo je priob- I čila tudi »Soča" brzojavko v tem smislu. I Ko je bilo končano zaslišavanje prič, I je predlagal dr. Gregorin, naj se prečila I še dopis župana g. Andr. Konjedica, ki I pojasnjuje, da hlapec Bottar, ki je iz njegove 1 občine in je tudi pri njem služil, je trmo- I glav in »%a-mož". Predsednik je že vzet I dopis v roke, a ga je potem odklonil, češ, I da je v spisih že uradno spričevalo. — Na I Jo predlaga dr. Gregorin, naj se zasliši za I pričo o Boltarjevem značaju g. Rudolf I Konjedic, sin župana v Desklah. Tudi to I se odbije. — Naposled predlaga, naj se po- I i skrbe nove informacije o Boltarju z ozimni 1 i na verojetnost njegovih tlolženj. — Od- I I bito. — Dr. Gregorin naznani pritožbo ¦ ničnosti. | Predsednik čita razne spise. Med temi I omenjamo zapisnike s čč. gg. U saje m, vi- 1 karijem v Desklah (tedaj kapi. v Devinu) in I obeh Poljšakov; vsi so jako ugodni g. I Plesu. Naglašajo, kako neljubi so mu bili t izgredi, da je bil ves preplašen, da ni vedel, 1 kaj početi itd. I Dopis občinskega starašinstva, zbranegi> I j v ta namen v posebni seji, opisuje g. Ples.., I da je bil vedno uzoren mož, ki je nepri- 1 stranski skrbel za mir in red v občini, da Y I bil »Legi* cel6 preveč prijazen, in zatrjujejo, I I da je po njihovem spoznanju naravnost iz- 1 kljueeno, da bi bil zagrešil ono, tesar ga dolže. Predsednik pozove na to Boltarja in mu uprav z očetovskim glasom položi na srce: Ali ste slišal, kaj pravijo vsi občinski zastopniki v Devinu o g. županu? Pomislite dobro, ali je vse res, kar ste tukaj pravil o njem ? — Bbltar je sicer v zadregi, ali pravi, da ostane pri svojih izpovedih. Dostavil pa Je prepričevalno: Priče so govorile, priče so prisegle, saj, vem, da boste verjeli njim in ne meni. (—Prav na obrazu se mu je videlo, da se že kesa, — ali vendar mora vstrajati v dolženju, da m u je pa ljubo, da bo Ples oproščen. — Prihologiško verjetno! Uredn. — ). Okrajno glavarstvo v Gradišču je pisalo, daje bilo Plesovo življenje in delovanje^opol- I nouia korektno". Dostavilo pa je, da je „ein ausgesproehener Parteigiinger der s 1 o v e n i s c h e n N a t i o n a 1 i t a l". Pozno v noč je bil zaključen dokazni dol. Drugo jutro so imeli pričeti govori. * Drugo jutro pred obravnavo je poklical g. Ples svojega zagovornika in mu povedal, da B oltar se mu je zjutraj p rib I i;, a I in ga prosil odpuščanja, ker mu je napravil toliko krivico. Ponujal mu je roko, a Ples ga je zavrnil in je roko umaknil, Boltar je ponovno prosil in zgrabil za roko. Prodno je začel govoriti d. p., je prosil g. dr. Gregorin za besedo in povedal, kar je slišal od g. Plesa. Velikanska osuplost po vsej dvorani. — Predsednik pokliče Bol-tarja, ki ilti na razna vprašanja tak odgovor: Celo noč sem jokal. Gospodar se mi smili. Po moji neumni pameti mislim, da je res, kar sem pri-p o vedo val; ali listi večer sem bi! strašno pijan, ker sem zapored izpil dva po 7» litra. Ako bi moral izpovedali pod prisego, ne bi mogel tako pričati, kakor sem d o i ž i t g. P lesa. — Na ponovno vprašanje predsednika zatrdi zopet, da pod prisego no bi govoril tako. kakor je. Na to sta skočila d. p, C, l a r i c i in njegov zagovornik li. Ca m ho r ter skušala vzeti vso veljavo izjavi Bollarjevi. Toda ostala je nedotaknjena,- da se Boltar kes;i, da le po njegovi .neumni pameti* sodi, da je vse res, kar je izpovedal, no s prisego ne bi mogel tega potrditi. In s tem m padla vsa njegova obilo)« zevanja in vsi smo bili osvedočeni, da g. Ples bo — oproščen. To se je tudi res zgodilo. Gosp. Ples je bil oproščen vseh o bd o I že vanj Bol farje vili, ki so bila najhujša. Obsojen je pa bit radi vskltka .živi«, dol z Lego* (glej pričevanje llerkovo!), kateri je sprojel sodni dvor dokazanim na podlagi i z po ve d b so o h tožencev. O govoru d. p. Claricija in odvetnika dr. Gregorina prihodnjič nekaj. Tako je končala ta vetezanirniva obravnava, ki je ves čas razburjala Slovence in silno zanimala naše nasprotnike. Vsa irre-denta je bila po komu in je hujskala proti g. Piesu: lahonski in i rredento v s k i listi so škandalozno pisali proti Plesu že med preiskavo in celo mod obrav-iiavo, ne da M UM zaplenjeni! Irredcnti je bilo silno na tem, da bo obsojen g. Ples, ker bi .Lega* dobila od njega povračilo škode. Gosp. Ples je bil torej obsojen na S mesecev! O razsodbi ne smemo reči niti besede, ker zakon tega ne dopušča. Bečento pa to: Gospod Ples je podal pritožbo ničnosti. Mi smo overjeni, da na Dunaju je našel že marsikdo pravico — in to se zgodi tudi g. Plesu. Veselje irredente je veliko prezgodnje. Dokaz nam pa je, kakošnih podlih sredstev se poslužuje irre-denta, ko gre za to, da bi uničila kakega bolj odličnega Slovenca J Toda vse njeno vriskanje nas ne plaši, mi blovenct smo baš vsled teh dogodkov za jedno veliko skušnjo — bogatejši. In ta skušnja nam bo še dobro služila, kajti — »enkrat teče pes, enkrat pa zajec", pravi narodna prislovica. In s tem konec. Vipavska železnica. Upravnemu svetu te železnice je došei dne 19. t. m. odlok železniškega ministerstva z dne 7. i. m., št. 4'.U,.»2,3tiz katerega posnamemo sledeče: Mi-nisterstvo daje prednost črti črez Gesto v Ajdovščino, ki je iHl km. krajša od one na Ustje, vendar se bo pri presojevanju teh črt upoštevala tudi prvotna črta na Ustje in se zajedno reši uloga občine Zabije za izpeljavo železnice do Ustij. Ta obravnava in določila postaj na novi varijanti se bo vršila pred politiškim obhodom. Ce se komisija izreče za črto črez Cesto v Ajdovščino, odpade obhod črte na Ustje; ako se pa komisija izreče za črto na Ustje, pregledali se boste črti obeh varijant, da ministerstvu, katero slednjič določi, katera črta se ima graditi, ne bo potreba odredili novega službenega opravila. Namestništvo v Trstu je dobilo nalog, potrebno odrediti za revizijo načrtov in politiškega obhoda z razlastitvijo zemljišča in določitev potrebnih naprav proti ognju, Porotna sodrijja je pričela svoje delo v ponedeljek in je včeraj že končala. Imela jo le tri obravnave, dve iz Furlanije in eno slovensko. V ponedeljek je sedel na zatožni klopi Usti Giuseppe Bat ti s tel la, ki je zaklal v Bonkah italijanskega podanika Geleste Manias. Deloma povod je bila fantovska ijubovna tragedija; ali slišale so se tudi besede: »Ghe daremo pugni e lo faremo correr, perche italian el vien far 1'amor a Ronchi". — „Qtiesta sera gavemo de darghe quatro pugni al Manias, perche el se italian e lo faremo correr". — ,Ti te se italian, va fora". — Battistella je dobil G let ostre ječe. — V torek sta pa sedela na zatožni klopi mož in žena Kenda iz Čezsoče, založena, da sta sama zažgala hišo in sta *tako hotela 'Ogoljufati zavarovalnico....—.TodiL^roti njima ni Bilo ni najmanjšega dole a z a, same sum nje, ki so se pa razpršile v prazen nič, kakor rosa po solnčnem vshodu. Zagovornik dr. Stanič je hudo prijemal državno pravdništvo, ki se je upalo stopiti pred porotnike s tako obtožnico. Tudi porotniki so bili silno nejovoljni že tekom obravnave, da se je dala vera neki zlobni klepetulji, ki je hotela spraviti dva nedolžna človeka v nesrečo. — Oprostili so ju soglasno. Načelnik porotnikov je baje dejal d. p.: „Zdaj zaslužite Vi 4 mesece zapora, kakor ste držal v, zaporu 4 mesece dva povsem nedolžna človeka!" — Da bi le bila taka postava, potem bi ne bilo toliko ljudij po nedolžnem po ječah, — Obravnava (predsedoval je g. svetnik Zorrer) je bila vseskozi slo v e n s k a; ludi o l v o r j e n a v slov. jeziku! Šlo je vse gladko! S tem je dognan najlepši dokaz, kak6 lahko jo vsaj sodnija pravic n a v narodnem oziru, ako lo hoče. Pričakujemo, da bo tudi v prihodnje »kolo sreče* Slovencem toliko milo, da vrže vsaj polovico slovenskih, porotnikov na dan, kakor tudi, da se bo tako postopalo, kakor v torek. Potem bomo Slovenci zadovoljni, drugače ne. — »Piccolo* kliče že laške poslance na pomoč. Kaj je Lalionoiu mari, kako so vrše obravnave proti Slovencem? Mi proteslujemo proti nepoklicanim vmeše-valcem! V sredo in četrtek jo bila tretja obravnava proti Furlanu Lino A v i a n u iz Ajella radi požiga; bil jo tudi oproščen. Sklicevanje na »Sočo*. - Pri obravnavi o .izgredih" v Batujah smo culi večkrat tudi ime našega lisla. Tako so se obtoženci sklicevati na .Sočo", ker so bili nekateri obdolženi, ita so govorili: Vlada drži z Italijani, grof Goess drži z Italijani! Zagovornik je omenjal ono nagrado, ki je razpisana za najboljši sestavek: »Kako naj so budi avstrijsko domovinoljubjo v primorski mladini" in vskiiknii je: .To imate za svoj patrijotizem, to imate za svojo lojalnost.!" Lepo in značilno besedo, katero smo bili prenesli iz lista mder Siidon*. Pa tudi strogi g. državni pravilnik jo našel po svojo zavetišče pri „Noči", p r i n a j b o I j p r e g a n j a n e m s I o v e n s k o m listu v Primurju! Skliceval soje na .Sočo", ki jo bila objavila svoj čas na prvem mestu mod domačimi novicami oklic, debelo tiskan, s katerim smo svarili našo ljudstvo pred izgredi. Hočemo, da naše svarilo ni bilo zaman, saj .izgredniki" v Batujah niso nikomur ni-kake škode prizadeli in niti pretili niso, kar vse smo slišali pri obravnavi! Dostavljamo pa, da v prihodnje ne bo-demo več vlagali s lični h svaril v list! — Skušnjo izuče človeka. — - Uazclas. — Razpisuje so mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Po d gor i, okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji iHM) gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal :}(K) gld. za vzdržavo na dan dvakratne pesne zveze med Po d goro in e. kr. poštnim in brzojavnim uradom Gorica. Razpisuje so daljo mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v S t. Forjanu pri Gorici, proti pogodbi in kavciji 200. gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. Prošnjo v toku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. Poro?Itn ravnateljstvu ^Trjfovsko » obrtne x*dru(T«** v (Jorlel z neomejenim jamstvom, m opravilni mesec oktober 1*9S. 1. Število zadružnikov dne h oktobra 1898 . . UB Naraslo tekorn meseca za........ 20 Padlo tekom meseca.......... . 2 Število zadružnikov dne 1. novembra je zuašalo !ti7 ± Število deležev dne 1. oktobra......l"li Prirasln deležev tekom meseca...... -17 Odpadlo , . . . . . _1_L____2 vernimi znašalo ji 9. Denarnega prometa hlačnice od dne 1. oktobra do dne 1. novembra . . . 101343-34 Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/3%. —Predujmi se vračajo v enem ali ve&edenskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. Posojila na krajSi čas na menjico so obrestujejo po 5-72%. — Seja ravnateljstva je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4. popoldne vsaki daa. Poslano*) Steblo deležev dne 1.1 . 17:»!) Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. oktobra . 74079*70 „ » . tekom meseca . 727014 » izplačanih « ¦ > 30-— Svota vplačanih deležev dne t, novembra . 8!3t71t Svota podpisanih deležev po 300 kron dne 1. novembra ..........527.700" — l. Predujmov je bilo izplačanih do 1. oktobra ,J-2,%47'08 Priraslo tekom meseca........J575S78 Odplačala..........522» /6 Stanje predujmov dne 1. novembra . . 239077'10 5. Dopolnilni zaklad je znaSnl 1. oktobra . 10(389- g Tekom meseca še je doplačalo . 1161-83 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. nov. . liS5]'0G 6. Tekom meseca prosilo je 550 prositeljev za predujme v znesku....... 395741 '86 Dovolilo se je v znesku.......285101-24 Izplačalo , , .......2G1173-24 7. Hranilne vloge so znašale duel. oktobra 140004-18 Vložilo se je tekom meseca..... 5343-— Izplačalo „ „ , ..... J35!W'-: Razgled po svetu. Vojni minister Krieghammer jo odstopil. — Po letošnjih kontrolnih shodih so se reservisti oglašali ne samo s *hior", ampak tudi z Bzde,# in »tukaj". Nekaj čeških visokošolcev, ki so se oglasili z »zde*, so zaprli, stotnika W fes s ner j a od 75.pešpol-ka, ki je deloma dopuščal skiieevanje »zde", so pa zapodili v Galicijo, v »avstrijsko Sibirijo* k drugemu polku. Odredbe vojnega ministra so vzbudile splošno ogorčenje, kakemu se je Krieghammer tudi udal ter odstopil. Naslednik njegov bo najbrže princ Lob kovic, sedanji komi poveljnik v Budimpešti. Odstop vojnega ministra Kriegham-niorja je cesar že sprejel. Tekom prihodnjih dnij bo odstop razglašen uradnim potom.' KeniSki obsti-nkdjonislt no odnehajo. V državnem zboru dne 24. t, m. so stavili obstrukeijonisli celo vrsto interpelacij glede na nagodbo. Gitanje istih je trajalo eno uro. Samo, da se trati čas, ter da se zavlačujejo potrebne razprave! UUhU na zgradbo železnic« čez Ka- | ravaiike so se posvetovali razni drž. poslanci na povabilo dr. Ferjancica včeraj ter sklenili, predložiti" drž. zboru v to svrho posebno interpelacijo. V ogerskein državnem zboru imajo tudi opozicijo, ki nič ne zaostaja za obstrukeijo v naSom državnem zboru. Ta opozicija jo proti nagodbi, so bojuje proti ministerskeniu predsodnjku, baronu BanlTvju, in ima namen, zagotovili Ogorski tudi gospodarsko samo« stalnost. Kakor pri nas, zmaguje obslruk^ja tudi na Ogerskein. Toda v Avstriji imamo tisti imenitni § 14., katerega Ogri ne poznajo ; za lo mora vlada tam dobili za vsako odredbo dovoljenje od državnega zbora in tako tudi za provizorno podaljšanje nagodbo. Ivaj so zgodi, Se ni mogočo reči. Dno i>:$. t. m. so jo sešel ogorski miuistorskt svet na posvetovanje o HanIVvjevom nasvetu, naj se odgodi zasedanj«? drž. zbora, Položaj so jo poostril v zadnjem hipu so zaradi llontzijevega spomenika v Budimpešti, kateri so ima prenesli v kadetski zavod. Odstopivši minister Krieghammer je proslavljal llontzija v „Arim!chlaUu" in v ukazu do vojnega zapovednika princa Lobkovica kot hrabrega vojaka, ki je pal v boju 1848. lota proti ogerskim revolucionarjem. Opozicija je besnela radi toga in uprizorita v državnem zboru škandale po receptu avstrijskih ob-slrukcijonislov. Ogorski domobranski minister Fcjcr-v a r y se jo trudil pomiriti, kolikor toliko, vzburjene duhove, ali v naglici je razžalil opozicijo, katera besni ludi proti njemu, čeprav je preklical svoje razžaljive besede. Pripetili so so pravi škandali, dijaki in ljudstvo je priredilo demonstracije in prišlo je d<» hudih spopadov z redarji. Obstrukeijo nadaljujejo in tako ne vemo, ne v loj polovici, ne v onej, pri čem da smo prav za prav, vemo pa le lo, da na tak način, kakor doslej, se ne moro in no sme več naprej! OgerskI niiiiisterski predsed. Banffv ni skoro več varen svojega življenja. Včeraj je hitela množica za vozom pred državno zbornico, ko se tje pripeljal, in napadli bi ga bili, da ni redarstvo lega pravočasno še preprečilo. V italijanski zbornici so dne 22. t. m. govorili nekaj o ^uravnavi naravnih mej Italije"! Kaj se to pravi, je jasno vsakemu. Vprašamo le: Ali se splača imeti tako zaveznico, kakor jo Italija r! Ali ni naravnost proti Avstriji, ako se na ljubo Italiji lira na jugu tako politiko, vsled katere irpi av-s t r i j s k o misleč e, I o j a 1 n o prebivalstvo ?! Videanl consules! — — - - Nemški cesar in cesarica s spremstvom sta dospela 23. t. m. s potovanja iz svete dežele v P u J j, odkoder sla se odpeljali čez Divačo po črti Ala-Kunfstein-Ino-most-Monakovo proti Berolinu. Na razne, v poslednjem času o postopanji fotogr. pomočnika gosp. F. W. z Goriškega došie pritožbe,, prisiljen sem izjaviti, da dotični gospod ne potuje več za moj zavod, torej odklanjam tudi vsako odgovornost ZL.nj. Ob času, ko je imenovani gr.spod še za moj zavod potoval, skušal sem vedno, kolikor je bilo v moji moči, vstreči opravičenim zahtevani cenj. naročnikov in vsled tega prejel tudi dokaj priznanj; seveda so došie včasih tudi pritožbe, s katerimi bi brez vsakega komentara gotovo vstregel »Brivcu", in na take pritožbe se ni mogoče bilo ozirati. Z velespoštovanjem Srečko Magolič, (fotogr. zavod nApolon" v Celju.) *) Za nastavke pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon • — Op. ur. Stanje hranilnih vlog dae l. novembra 131759-18 vili knjižicah povprek po 1187 kr. 02 viti. 8. Gotovine dne 1. oktobru . . ... . . 917315 Svola prejemkov tekom meseca .... 4335884 , izdatkov , , ¦ .... 48811.35 Saldo dne 1. novembra ....... 3721HJ4 Foulard - Seidc 65 Kr. bis fi.3-35 p. M. japanesisebe, chinesisebe elc. in den neu- esten Dcssins und Farben, sowie schwarze, weissc mul farbfee Hernirtarg-SBld« von 45 kr. bis fl. 14'fi.> per Meter — in de.u modernsten Geweben, Farben und Dessins. An Prhal« porto- nn«l stauerfrci ins Hnus. Muster imnreliend. Selden-Fabiikcn O. Ilenneberg(k. u. k. Hofl.), ZORICH. [2] Kaiolj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi pravi planinski kašelj olajšajoči snk z »Deželne lekarn« pri Mariji Pomagaj" 31, Lcnstfika v Tjubljanl. Cena 1 steklenice ,50 nov5. Razpošilja se z obratno pošto najmanj 2 steklenici. Willicliiiova tekočina m mazanje „Bassorrii" c. kr. privilegovana. 1871. Cene: 1 vr.V* l pld., <> vrčkov 5 rUL, 12 vrčkov i) tfld. poSluine prosto na vsako pošlo po vsej AvMro-Otferski. Willielmov e. kr. priv. Jtassorin" je sredstvo, lepir pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skitSnjab in se proizvaja edino le v lekarni Franca Wilhelina v Netmkh-chen. Kul mazilo koristi s leni, da jo pomirljivo, ohladi in vlolaži bolečim) pit boleznih na živeili, v žilah, udih in kosteh. Zdravniki je vpnrahljajn v teh slučajih, posebno ako se le bolečine pokažejo po velikih naporih na miu-siranju ali pri zastarelih boleznih; radi tega ho je poslužujejo tudi hribola/.ci, gozdarji, vrtnarji, telovadci iu kolesarji z najboljšimvspe-Isom. V. 100 da 300 gld. mesečno \:!:t,tS; ^ v&oh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. - Ponudbe pod l.udwig Oster-reiohor, VIII Deutsche gasso » Budapest. 138,10-10 pooblaščeni in priznani pirotehnik v Gorici, ulica Rabatta šiv. 20. Priporoča so preoastitim cerkvenim prodstojništvom in slavnim županstvom za napravo umetnih ognjev, posebno papirnatih topičev, o priliki slnvnosti, katero se bodo vršilo dne 2. decembra t. I. v proslavo 50-Ietnep vladanja Njeg. Velič. cesarja Franca Jožefa I. NaproSena so slavnoista morebitna naročila doposlati pravočasno, da se ista izvrže točno v popolno zadovolj-nost gg. naročnikov. Otvoritev gostilne. Podpisani naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da som odprl v Kapucinski ulici šte?, 2 v lastni hiši gostilno pri »zlatem križu" (po domaČe „pri lazi"). Tam ločim dobro belo in črno vino, svoj pridelek iz P r v a č i n e in D o r n-b crga, izvrstno Puntigamsko pivo, ter imam na razpolaganje jedi ob vsaki uri. Lepa, čedna prenočišča. Za v okolico vozne priložnosti. Priporočam se slavnemu občintvu za mnogobrojen obisk ter ostajam z odličnim spoštovanjem Ivan Kotnik, gostilničar in posestnik el. v Kapucinski ulici t. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n, pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba ločna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopa6 & Kutin 73 ' trgovca v Semeniškl ulici št. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obiina zadruga'. 3Mi ©©liti kovač in mehanik. v Gorici, Gledališka ulica 17. Vpeljava luči ,.Acetllen" po najnovejših sistemih kakor tudi vodovodov, pump itd. Izvršuje točno in solidno ter jamči vsako delo, katero izvrši v najkrajšem času. Ima zalogo vseh k tej stroki spadajočih potrebščin. (Priporočen od vodstva »Šolskega doma* radi dela tam izvršenega). FHporoea se najfopleje stavnemu odčinsfvu v mestu in na deželi. SUBtmOTl V Gorici —Nunska ulica 14-lb — V Gorici Prodajalnica in edina mehanična popravljalnica šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške Najbolji goveji prah iz Barthelovega krmilnega apna obvarujo pred Ifzanjem in zrenjem lesa. 2abranjiije mehkobo kostlj in medlost, vzroka slast v zrenju, krepi prenavljanje, poveča množino mleka in moč za delo ter da izvrstno meso. Za vso govejo živino je pri letošnjih slabih pičah velike važnosti. Navodila pošiljajo se na zahtevo zastonj. Na poskušnjo 5 klg. za 1 gld. M. Barthel & Comp. Dunaj X., Replergasse 20. Združene opekarne Bilje-Bukovica (pošta Bilje pri Gorici) imajo veliko zalogo vsakovrstnega apekarniikega materiala po sledečih zmernih cenah: Navadna stavbna opeka št. 2 po 0 gld. tisoč. Opeka št. 3 in 4 po 8 gi. tisoč. Strešnike (koree) po 11 gl. tisoč. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo laslno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške petrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo {S. cl.) tiskarne 2rfc na perilo. (P. cl.) Jurij Mose v Gorici trgovec z ntanufakfurnint (krojnim) blagom y Haštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo vol nenin, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov-nike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih, plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 TVertlieimer Triplesjevj rabi tudi v ( cesarskem dvorcu. w erthelmovi šivalni stroji. Priznano najodličnejši stroj za družine in obrti, ki Siva brez ropota, ter ima vsa zboljšanja novejše dobe. Zahtevajte cenike in Šivalni stroj K Xz°rc,e za šivanJeI na stojalu, ffaU iet„0 pismeno jamčenje. -ki s« mini li vsaki stroj, o katerem se v času poskušnje ne pokaže, da je izvrsten, vzamem nazaj na svoje stroške brez ovir. Samo direktno občevanje z občinstvom brez zastopnikov, zato je prodaja za polovico cenejša od cen, ki so drugače običajne za prve fabrikate. Poznate že Wertheimer-Triplex (Nov patent) ? Naliinascliinen Tcrsnnd - Ilans STRAUSS >Wien, IV. Margarelhenstrasse 12. Moja gospa je jako zadovoljna ž Werlhei-movim šivalnim strojem, kateri je dobila od Vas Lahek tok, brez ropota; lepo delo, jednako. če se šiva močnejše ali siabejše blago, vse to je vredno občudovanja. Originalni Singeljev stroj mojega soseda, ki je stal na obroke gld. 85- -ni prav nič boljši. — Z najboljšo zahvalo in s spoštovanjem Ferdinand Denz, . „ ¦ „ gozd. uradnik. Vares (Bosna) 27. sept. 1808. i ZAHVALE. Spoštovani gospod! Zahvaljujem Vas, da ste mi poslali tako izvrsten lek proti kaSlju in bolim v prsih. Porabii sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, 19. oktobra 1807. Z vetespoštovanjem Vam zalivalni JAKOB SUr-PAK Trpotcev sok (Spitzvve-tfiM-ioh-Safn, ki Hko izvrstno deluje proti kašlju. 1'uliin v prsih, težkemu dihanju ter je tudi za zastarelo bolezni, se dol.iva vedno svež v lekarni k Zrinj-skuinu. H. ISi-oiIjtivin. Za-trr cl», Zrinjski trg št. 'JO. Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotcev sok je iz moje lekarne ki ima Tiia škatljici sliko K i ko le Šu-biea Zrinjskega, bana hrvaškega. Cena škatljici trpotčevega soka s točnim navodilom je 85 novčičev. Poleg trpotčevega soka je dobro tmli gorski čaj proti kašlju rabiti. Cena jednega zavitka gorskega čaja proti kašlju s točnim navodilom je itt nč. Jcdno in drugo se posije vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-računi za tovorni list in zaboj ček 20 novč. Lekarna k Zriiijskeniti H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Genjeni gospod lekarnar! Pred kratkim časom sem naročil od Vas eno steklenico krcpilnili švedskih kapljic: te so meni in mojim znancem tako dobro storile, da moram Vas itn tem dobrem leku najtoplcje zahvaliti. Izvolite mi za mojo znance še % steklenice po s« novč. s poštnim povzetjem poslati. Mod ruš, dne 2U. maja 1S0S. Spoštovanjem VII) '/ASU' 1'r.ave krepilm- švedske kapljice delujejo izvrstno proti Ijajo prebavo. Tivb; istijo kri IM teli kapljie boli želodea il •a dober tek. ; je paziti I ' kaplji-'!;" ' kivpiln.-iz moj-tekl-iiici Svi-.NI,-, lekarni sliko Xiki.li- Subua Zrinj- ski-jja, bana iirvaške^a. CVlia jedrn- stekleniee kn-pil-.iih švedskih kaplji«- s turnim navodilom scino M> invč. Pošilja se vsaki dan proti pustnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej. zavitek 20 nove. Lekarna k Zriujskcitiu II. HHORIUVIN" Zagreli. Zrinjski trg št. 20. Naročila, ki znašajo 5 gld. ali rt1?, se po- Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati V&v..] ..mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni, in današnji dan. hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni BARTOL LISIČKI V SlrtRCU pri Sliibisl, 22. aprila 1833. Mazilo proti kostoholi «FliiM>. je jako dobro le-čilo proti trganju in p.i-kanju |><> kosteh, i«-vtu:i-tizmu, bolečiuaiii v kri/u, proti prehlajenju, pri piv-jiiht; itd. Mazilo ukri-pča izmučene žile. ter krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog. Vsak zavitek mora •meti vnrstven.v zmnnko, t. j. sliko Nikoio S ubira Zr iiijf.kega.t bana hrvaškega, kc-r samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku. Cena joduemu zavitku tega mazila je 7.*» kr. Razpošilja se vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj za tavorui \i<\. \\\ zavitek priračuni » kr. žil.fajo lian ko. Lekarna k Zrinjikomu h. r.i{op.iuvix 1 m & m i i m1 4\ II I! i1 >} i I! »i 1 Vse Stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane ceno! Tr^eri (čistilni stroji za žito) ' i zelenjavo, škropilnice proti liatančni izvršitvi. Sušilnice za sadje p ei eno spori, poboljšani sestav .Vermorelov. M -20- 13 Klslitnice, mlini za žito, stiskalnice (prcJe) za vino in sadjo različnih sestav. (Te KUskal-niie imajo skoro ono llačilno moč kakor liidi-Kvlifne vodovodne preže). Slamoreznics Jako lahko za goniti in po zalo zmernih cenab. Stiskalnice, za seno in slamo, lor vse iiolrehne, vsakovrstne poljedelske sU'oje prodaja v najboljši izvršitvi Ig. Ileller na Buiuiju II/jj Praterstrassc 49. fred ponarejanjem se je posebno treba varovali! Zastopniki Svoji k svojim! Priporočam veleslavnemu občinstvu Gorici in z dežele svojo lepo urejeno b rivnico na Travniku štev. 21, zraven Patemollijeve knjigarne in loterije. Obijubuje točno in bitro postrežbo, se toplo priporočam miani 68—41 AntonPncclj. ^ Zličttia ziuki: SIOEO. ; LINIMENT. CAPSIC1COMPOS. I Iz Hichterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstne bol ublažujoes mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. j se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva j to splošno priljubljeno domačo zdraA vilno sredstvo vedno le v ori{?, steklenicah z naSo zaščitno znamko, s „$idrom"\ namreč, k R IC H T K lij E V E lekarne in vzame kot originalni I/ileiek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. P*""*^« RicMerji« likam Bpri ihim \m" LT, | mi P. Orašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulfct nI. 3. f (»oHH pripomča sf« p. 11. slovenskemu obriirstvu v 01 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso Iz tovarno ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga ivoplonk družbe sv. Cirila In Motoda. Trpini na plii('ali, v arrlu, na ilnliu in tnikmlni l Kdm-se borr izn«'liili *-iikr.it za v-i-Uj plurnih .1I1 trakiMinilt Uu\vn\i Imli -/.tnU-n'l:b, boirzni rin diibii. k.d>-iv -•' »Iti/drVitjii lifov-.t!r.*\f;»^»*. n.»- tipor;ili!j.» čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolff»ky. T;-,«,, ¦ ir r.ihvSuu-r ,-.;r;,r. I»i»sinus! ima i\i;.i. /..ti«!, k;il>ri ,>..;.).»-sluje dv.i tlrti sl.ifn- '/."• Ut. Zv«v,ki ^.iIn 1'rtsliic^a dohivji hc i-dtitn prt Ivrdki A. Wolfffsky, Berlin, it v. 37. Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. !TfNDYŠ.A, v Prajg-l na Smihovu k popolnoinu uz<»rnoinn prirojovajjju sokolskili in šolskih toluviulitlc -.<¦ yj. U.i :n.¦«»<•"Rf .':it..l.- yn \.'.;i m :;..¦ *!;.-¦ I jVavadne priprave so vzino v zalegi. \-i¦'-'-"¦ ' ' »\ :.i' 40 Poprim« ix\ r^uje po naJnlAJIh cvn*h. ^ .'t>vl-., ^Ao:i. '^Ll^ZlZIj* gi kavo- ^aJ- <>Ue. riž. makerong, |jf <^ delikatese. sadje, ribe, vina itd. ^ i-.» 1 r- , druži::; ¦jip jotvi ^ Mi •min:, ks rabijo ^.i dati! ra iok- o rasnih f»i:iikah i;;il> tel-.', k.iltn-e -i> '.v,\ -iožeii ;ic iinl»š. ali |>'i lo zolu >h^c, n. {.r. mor*k« riN« in rak«, sv«l» sad)«, fino ol)« itd. Glavni moj namen je razpošiljati dobro blag-o in po nizki ceni. Cenike »ItijioSljem nulovoljiio in lu-ezplarno. Za p. n. j.v. tr^rovta imam poseben cenik m zamorejti .lajati Mapo po taki) nizkih kupih, tla se ne. bojim konkurence. Tmli ppi-fjetium zastopstva in vsakojnka posredovanja. ; Z oilliCnim spoštovanjem Ernnst Pcgnit TRST I (fi.) v ulici S. Francesco *tv. 6.