SLOV iCFM VESTNIH Prvi občni zbor 10. DO 12. OKTOBER 1997, NOVIC RAD Letošnji 12. izlet Slovenskega vestnika nas bo popeljal v Novigrad v Istro, kjer smo za vas rezervirali luksusni hotel »Maestral«. Cena 1.400,- šil., dodatek za enopostaljno sobo 300,- šil. Za vaše prijave je tel.: 0463/514300-40 (Milka Kokot) že odprt! Umrla mati Tereza Pl I R ISO/SA INE/S0 Kliki El SKpjriM BER ni! ilrnm iitti Farni dom Šentjakob občinskemu odborniku Volilne skupnosti in predsedniku SPD Borovlje Melhijorju Verdelu. Soglasno je bil potrjen nov izvršni odbor: predsednik mag. Roman Verdel, podpredsednik dr. Roman Schellander, tajnica Andreja Müller, njena namestnica Mirjam Kampuš, blagajnik dr. Franc Wutti, njegov namestnik Lene Kreutz, članici mag. Vera Wutti-Incko in Jožica Ojcl. V nadzornem odboru pa so Melhijor Verdel, mag. Peter Waldhauser in Sonja Wa- kounig. Vrtec bo deloval pod strokovnim vodstvom izkušene vzgojiteljice Angele Kuchling, njena pomočnica pa bo Triksi Verdel. Društveniki so mnenja, da letos še ne bo toliko prijav, kot bi lahko sprejeli otrok, kajti odločitev za ustanovitev vrtca je padla zelo hitro in skorajda v zadnjem trenutku, tako da je veliko staršev prijavilo otroke pač v občinski vrtec. Prav gotovo pa se bo drugo leto položaj krepko spremenil. S. W. Pretekli petek je umrla v starosti 87 let svetovno znana misijonarka in dobitnica Nobelove nagrade za mir leta 1979 mati Tereza s pravim imenom Agnes Gondža Bojadžiju. Rodila se je leta 1910 albanskim Udeležence izleta, ki ga je priredila Zveza koroških Partizanov, je pot pripeljala tudi do legendarne partizanske bolnišnice Franja v bližini Cerknega. Več o tem na strani 4. Foto: sv Pred volitvami v Rep. Srpski Potem ko so bolj ali manj »uspešno« razdelili prebivalstvo Bosne in Hercegovine po etničnih kriterijih, pa se v (samozvani) Republiki Srpski dajejo naprej: predsednica Biljana Plavšič konkurira z odstavljenim Radovanom Kara-džičem, ki ga baje zelo vneto išče sodišče v Haagu. Med njima je nastala prava borba za stolček, to pa so nenazadnje zakrivile tudi Združene države, ki koketirajo zdaj z enim, zdaj z drugim. V kratkem bodo v Bosni občinske volitve, prejšnji teden pa je imela svoj strankarski kongres Izetbegovičeva muslimanska stranka. Izetbegovic je bil ponovno potrjen na prvem mestu, v stranki sami pa se širi netoleran-ca in poskusi islamizacije države pod geslom: To je Bosna. Alijo boste ljubili ali pa zapustili. Izet-begovič se je v svojem govoru zavzel predvsem za vrnitev številnih beguncev. Iz vsebine KMETIJSTVO Izvolitev J. Zwittra Kmetijska zbornica je Janka Zwittra poverila, dajo zastopa v okraju Beljak na minulem občnem zboru tega gremija v Hrastovici. Stran 2 ZGODOVINA Obisk ZKP v Sloveniji Zveza koroških partizanov je priredila izlet in obisk vojnega muzeja v Kobaridu in partizanske bolnišnice Franje. Stran 4 staršem v Skopju. Po narodnosti je bila Albanka katoliške veroizpovedi. Z 18. letom seje preselila v Indijo, kjer je leta 1949 v Kalkutti ustanovila katoliški red misijonarke ljubezni. Te danes delujejo v več kot 100 državah in pomagajo revnim, bolnim in obupanim. Njen red, približno 4500 nun, vsak dan z zdravili in hrano pomaga pol milijona družinam, vodi šole, v katerih se uči 20.000 otrok, skrbi za kraje, kjer živi 90.000 gobavcev, v oskrbi pa ima tudi mnoge sirotišnice, reveže, zasvojence z mamili in bolnike z aidsom. Mati Tereza pa je bila tudi ob njenem požrtvovalnem in vzornem delovanju za bližnjega kritizirana zaradi njene konservativne miselnosti v zvezi s kontrolo rojstev in s tem povezno revščino širom sveta. M. Š. K ^BOROVLJAH se je tudi w uradno konstituiral odbor, ki bo vodil dvojezični otroški vrtec. Kot smo že pisali v prejšnji številki, potekajo dela za adaptacijo poslopja zelo naglo in tako bo vrtec že 22. septembra odprl vrata za prve, ki se bodo učili izražanja v obeh deželnih jezikih, poleg tega pa bo na nevsiljiv in igriv način potekal tudi pouk angleščine, enkrat do dvakrat na teden. Vzdušje na občnem zboruje zbujalo upravičen optimizem, saj poteka vse po načrtih oz. je časovni plan celo presežen, za kar gre zasluga predvsem BISTRICA NA ZILJI Konjski sejem Preteklo soboto je bil ob rekordni udeležbi, zbralo se je nad 3.000 obiskovalcev in obiskovalk, konjski sejem na Bistrici na Zilji. 192 plemenskih žrebcev in konj iz prostora Alpe Jadran je dobilo nove posestnike. Za žrebeta so kupci plačali vrhunske cene. Za najdražjega žrebeta je bilo treba odšteti kar 50.000 šil., poprečna cena pa je znašala 17.400 šil. Organizator Janko Zwitter: »To je bil največji uspeh v zgodovini koroških konjerejcev, vzdušje pa je bilo odlično«. TEATR TROTAMORA BERT BRECHT KURT WEILE Opera za tri groše Dreigrosche 71W1A1* REŽIJA Marjan Štikar 17 JI d GLASBA Joz.ej Štikar PREBLISK ■ Bolj se človek stara, bolj šteje leta, kdaj bo lahko odšel v zasluženo penzijo, pri čemer gotovo ni nepomembno, koliko denarja bo kot penzionist/ ka imel/a na razpolago. V debati so skoraj vsak teden novi in drugačni predlogi za urejevanje penzionske reforme. Vedno znova pa se dokazuje izrek, da je težko nasititi volka, kozo pa pustiti celo - izdali naj bi manj denarja (varčevalni paket), ljudje naj bi dlje bili zaposleni, ob tem pa naj bi še zmanjšali brezposelnost, ki ima le grozljive razsežnosti. Posebno med mladimi jih je veliko brez dela, zato silijo starejše, naj se za božjo voljo umaknejo, da bo tudi mladina imela kaj od življenja. Kdo bo živel starejše, če gredo Zgodaj v pokoj? Kako naj pridejo mladi do zaposlitve, če starejši »sedijo« na delovnih mestih? Klobčič, ki se grize v rep. Ženske gredo še vedno lahko nekaj prej v Zavist med generacijami pokoj, čeprav je ustavno sodišče odločilo, da je to pravzaprav diskriminacija moških. Tendenca pa gre v smer, da se tudi ženskam podaljšuje obvezna delovna doba. Posebno pereč položaj je pri učiteljih, ki morajo čakati na zaposlitev tudi do osem let. Vendar zavist ni na mestu -starejši kolegi niso prav nič krivi tega položaja. S. W. g FfMj Dr. Kristijan Schellander skupne nacionalne ustanove, pospešuje prosti pretok oseb, blaga in kapitala, uresničujejo skupni gospodarski programi, trguje v glavnem med članicami unije, potem tudi ni nelogično uvesti skupno denarno enoto. Kdaj se naj ta korak izvede, naj bi se odločilo po strokovnih kriterijih. Maastrichtski pogoji so nekaj takega; če naj nastane nekaj skupnega, kar bo koristno za vse udeležene, "jr/ SAK dan se W srečavamo z izjavami o evru, bodoči evropski valuti. Države in politiki so eni za, drugi proti, v Nemčiji najdemo te in druge celo v isti stranki, v Avstriji pa svobodnjaki pripravljajo ljudsko glasovanje. Podobno kot svojčas ob odločitvi za ali proti priključitvi k Evropski uniji eni zagotavljajo, da bodočnost brez evra ni mogoča, drugi pa slikajo katastrofni scenarij v primeru uvedbe te nove denarne enote. Nava- — , » den državljan pa CVfOSudnOVI naj se še spozna. Gospodarsko gledano bi Evropa lahko kot doslej shajala tudi v bodočnosti brez skupne valute in bi ji zato ne šlo ne boljše ne slabše. Glavnega problema, s katerim se danes stara celina sooča - globalizacije svetovnega gospodarstva z odselitvijo industrijske proizvodnje in storitvenih dejavnosti v cenejšo vzhodno Evropo in Azijo, posledica pa je naraščanje brezposelnosti -ni mogoče rešiti ne s starimi in ne z novo denarno enoto. Evropski integracijski proces je stvar politike. Čeprav močno ekonomsko motiviran in na nek način prav tako izraz globalizacijskih tendenc v svetu, je to vendarle proces preseganja nacionalnih nasprotij, ki so na tej celini skozi stoletja povzročali vojne in razdejanja. In če se zmanjšuje pomen in suverenost posameznih držav, če se gradijo potem morajo tudi izhodišča biti približno enaka. Ker na trdnost posameznih denarnih enot vplivajo dejavniki kot n. pr. proračunski primanjkljaj, zadolženost, stabilnost dosedanje domače valute ter stopnja inflacije v državi, je pravilno, da ti dejavniki v vseh državah uvajalkah skupne valute odgovarjajo nekim skupnim kriterijem. Ti kriteriji so bili določeni pred nekaj leti. Vmes se je marsikaj razvilo naprej ali pa drugače, kot se je svojčas pričakovalo. Če bi nekatere od velikih članic ne zmogle izpolniti pogojev, je smiselno preložiti uvedbo - ali pa pogoje. Toda to je odločitev, na katero naj bi najbolj vplivale ocene strokovnjakov. V realnosti seveda ne odločajo strokovnjaki, temveč politika - politika držav, njihovih voditeljev, strank in lobi- jev. V Nemčiji npr. se že pripravljajo na naslednje volitve; za zvazenega kanclerja Kohla je uvedba evra I. januarja 1999 vprašanje osebnega uspeha ali neuspeha, opozicija pa seveda stvari vidi ravno obratno. Italija, ki je dolgo časa imela probleme z izpolnjevanjem pogojev, hoče biti v prvem krogu držav udeleženk pri evru, tako da njen minister zagovarja preložitev za eno leto. Pri nas šef svobodnjakov na svoji samozastavljeni poti na kanclerski stolček namerava izrabiti nezadovoljstvo ljudi zaradi varčevalnega paketa in pripravlja ljudsko glasovanje proti evru, pri tem pa po znanem receptu neti strahove »tistih poštenih Avstrijcev, ki trdo delajo« in malih varčevalcev, ki bi menda zgubili pri vrednosti svojih prihrankov. Podpihovanje strahov, da bo vrednost franka padla, je seveda neutemeljeno. Če se bo ob doseganju skupno definiranih pogojev strokovno določilo razmerje vrednosti dosedanjih nacionalnih valut do nove skupne, potem se vrednost in kupna moč nove valute ne bosta razvijali dosti drugače kot pri dosedanjih. Šiling ali marka sta tudi doslej v razmerju do dolarja, jena ali švicarskega franka -poleg marke glavnih valut svetovnega trga - odvisno od mednarodnih gospodarskih gibanj rasli ali padali. Kdor je špekuliral, prodajal ali potoval npr. v Ameriko, mu je to enkrat prineslo več, drugič manj. No, vemo pa tudi, da bi občasno poceni nakupovanje v Italiji deloma odpadlo. ■ OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZBORNICE SJK za osnovni prispevek Pretekli torek so se zbrali na občnem zboru v Hrastovici zbornični svetniki/svetnice, kjer so razpravljali/e o svojih stanovskih vprašanjih. V središču razprav je bila točka tri dnevnega reda. Že nekaj let traja diskusija o povišanju obveznega prispevka (Sockelbetrag). Osnovni prispevek bo znašal 300 šil. in bo obvezen za vse posestnike, ki imajo več kot 2 ha zemeljske površine. Janko Zwitter • Bauernbund (VP) je to zahtevo po prispevku utemeljil z argumentom, da je prispevek že 20 let nespremenjen in da mora Kmetijska zbornica zadovoljiti potrebe kmetov in časa. Če hoče vse to uresničiti potrebuje finančno močno in neodvisno stanovsko organizacijo. Predlog o povišanju članarine je podprla tudi Skupnost južnokoroških kmetov, njena zastopnika Do-mej in Zwitter. Proti povišanju je glasovala socialistična in svobodnjaška frakcija. Zwitter izvoljen Točka štiri dnevnega reda je bila izvolitev članov (skupno 11) v komisijo za promet z neprimič-ninami (Grundverkehrskommis-sion). Mandatar SJK, Z*ljan Janko Zwitter je bil izvoljen z glasovi Bauernbunda kot zastopnik za okraj Beljak dežela. FP in SP zastopniki pa so iz protesta zapustili sejno dvorano. Janko Zwitter: »Izvolitev v ta gremij je za SJK lep uspeh«. ZOI 2006 Na občnem zboru se je Janko Zwitter tudi javil k besedi v zvezi s kandidaturo Koroške za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006 »Brez meja«. Dejal je, da bi bile te igre za razvoj kmetijskega prebivalstva potrebne in pomembne, ker je pričakovati za 25.000 kmečkih obratov s 100.000 prebivalci nove impulze. Predlagal je, da naj glasilo kmetov/kmetic »Kärntner Bauer« obširno poroča o pomenu takega dogodka za koroške kmete in kmetice in da se predsedstvo Kmetijske zbornice odloči za podporo kandidature in ljudskega glasovanja 5. oktobra tega leta. . Foto: SV NOVICE IZ SLOVENIJE Quo vadiš, Pahor? GRADIŠČANSKI HRVATI Kandidature svobodnjakov ^JOLITIČNI veljaki v Sloveni-M ji si te dni najbolj belijo glave s kadrovsko kombinatoriko. Ker pravega »protikučana« še nihče ni predlagal, ker doslej znani kandidati za predsednika države po ocenah poznavalcev ne bodo zbrali niti dveh odstotkov glasov in ker naj bi predsednik državnega zbora šele ta teden razpisal predsedniške volitve, velja glavna pozornost tekmi za bodočega ljubljanskega župana. Dimitrij Rupel je pred nekaj dnevi odstopil, ker odhaja za veleposlanika v Združene države Amerike. Funkcija župana prestolnice je ena tistih, ki že sodijo v ozek krog najbolj prestižnih funkcij v državi. Tudi do tu je vse lepo in prav. Prav je tudi to, da so začele stranke, ki so dobile največ glasov na zadnjih mestnih volitvah, iskati svojega kandidata. Imena krožijo med ljudmi in med strankami. A, roko na srce, ne stranke sredine in ne desnica niso postregle s kakšnim imenom, ki bi lahko navdušilo. Pojavljajo se bolj ali manj znani mestni veljaki, ki že doslej niso nikoli s pre- pričljivo večino zasedli kak pomemben stolček. Naštevati vse-stranke, ki so zastopane v Mestnem svetu, ali stranke, ki v državi kaj veljajo in imena vseh kandidatov nima smisla. Moj današnji komentar gre bolj v tisto smer, ki kaže na nerazumljive poteze, ki jih vleče levica na Slovenskem. Res je, levica, če je od nje še kaj ostalo. Na volitvah pred tremi leti za Mestni svet Ljubljana je največ glasov od vseh strank dobila Združena lista socialnih demokratov. Njen sedanji podžupan, pa mestni svetniki in sploh strankin mestni odbor se dobro držijo. So načelni, spretno so se izognili številnim aferam, ki so neprestano v Ljubljani in imajo veliko privržencev, tudi med ljudmi, ki sicer niso v stranki. Ampak kot kaže, se v tej stranki dogaja nekaj res čudnega. Istočasno ko številne stranke in posamezniki ponujajo svoje kandidate za bodočega župana, ljubljanska levica nima oziroma noče ali ne sme predlagati svojega kandidata, še več, vodstvo Združene liste Slovenije na čelu z Borutom Pahorjem je pohitelo in javno, jasno in glasno podprlo kandidaturo bivše poslanke Danice Simšič, ki jo predlaga Demokratska stranka. Gre za stranko, ki na ravni države ni prišla niti v parlament, v Mestnem svetu pa je šibko zastopana. Gre za stranko ex-Demosa, gospa Simšičeva pa je podpredsednica stranke. Svoj odstop z mesta predsednika ljubljanske organizacije Združene liste je že nepreklicno napovedal dr. Lev Kreft. Kaže, da bo v kratkem močno zaropotalo v sami stranki Združene liste na relaciji mesto Ljubljana in centrala stranke. Odvisno, kdo bo novi predsednik Mestne organizacije. Tisti, ki danes nosijo breme v mestu, so zagotovo upravičeni, da sodelujejo pri kandidaturi za župana. Ne le, da imajo realne šanse, da bi kandidat ZLSD v Ljubljani lahko celo zmagal, nedopustno je, da v tekmo ne bi šli in še bolj nedopustno je, da bi se umaknili in podprli katerega drugega kandidata. Še najmanj pa iz vrst bivšega Demosa. Ali vodstvo stranke (Pahor) odstopa od leve usmeritve in članstva ali pa bomo morali ljubljanski levičarji ustanoviti novo stranko? Aleš Kardelj Kar je na Koroškem že dolgo realnost, pa je na Gradiščanskem še vedno novost. Tam se veča vpliv svobodnjakov po občinah. Gradiščanski Hrvati zato z nezaupanjem zasledujejo politični razvoj na podeželju, kjer bodo pripadniki Haiderjeve stranke v mnogih primerih prvič nastopili na občinskih volitvah. Nastopiti nameravajo v 120 občinah, kar je še nekrat več kot doslej. Doslej vodijo po občinah še vedno liste ljudske stranke, za bodoče volitve pa so socialdemokrati napovedali cilj, da naj bi dosegli večino županov. Ob kandidaturi FPÖ in ob rastočem protestnem potencialu med ljudmi bo težko za obe večji stranki, SPÖ in ÖVP. Vpliv »plavih« pa raste tudi na jezikovno mešanem področju, kar je prav tako novost. Zeleni ne nastopajo pod to oznako, temveč imajo tudi razne druge liste. Šolstvo na Gradiščanskem Čeprav je čakalna doba za novopečene učitelje v Avstriji dolga, pa je na Gradiščanskem podobno kot na Koroškem, po- manjkanje dvojezičnih učiteljev in učiteljic. Čeprav dobi praktično vsak učitelj z izpitom hrvaščine službo, bi jih še potrebovali. Planska mesta so sicer zasedena, a manjkajo tisti, ki morajo biti pripravljeni za zamenjavo ali dodaten pouk. Zanimivo je, da so na dvojezičnih šolah obdržali tudi nekaj enojezičnih učiteljic (nemških), kot pravijo, »da bi ne pokvarili klime v deželi«. Sosvet za Hrvate Avgusta je potekla mandatna doba za doslejše člane sosveta za narodno skupnost gradiščanskih Hrvatov. Jeseni bo formiran nov sosvet in razna društva in organizacije so že napravila predloge za nove člane, vendar je pričakovati, da bo ostal sestav približno tak kot doslej. V njem naj bi bili zastopani Hrvatsko kulturno društvo (HKD), Hrvatsko-gradiščansko kulturno društvo (HGKD) na Dunaju, Hrvatski akademski klub (HAK), Hrvatsko tiskovno društvo (HŠtD), Hrvatska narodna visoka šola (HNVŠ), Hrvatski kultrni in dokumentacijski center (HKDC). Delovanje Iniciative manjšin je priznano Konec tedna je Iniciativa manjšin imela na Dunaju razširjeno sejo, pri kateri so navzoči v prvi vrsti razpravljali o aktivnostih letošnjega leta. Pri trenutnih številnih projektih izstopajo predvsem trije, ki so vsi mednarodnega značaja in za katere je bilo mogoče dobiti tudi subvencije od skladov Evropske unije. Gledališče Projekt »Teater za Rome« je bil zasnovan kot neke vrste poletni kolidž in se ga je udeležilo nad 30 romskih mladincev iz Slovaške, Makedonije, Madžarske, Češke, Avstrije in Nemčije. Pri tem tritedenskem izobraževalnem srečanju so se udeleženci podrobno seznanjali z romsko zgodovino. Zgodovinske dogodke, ki so bili po svoje zelo usodni in odločilni za romske skupine, so obdelali z različnimi gledališkimi metodami. Ta zvrst soočanja z zgodovino, ki sojo mladinci poznali iz pripovedi svojcev, je nudila možnost, da je vsak po svoje dobil »živ« pristop do dogodkov, ki živijo v spominu Romov. Po- letni kolidž, ki je bil v nižjeav-strijskem mestecu Horn, je bil zaradi tega edinstven, ker je pri vseh dejavnostih šlo za spoznavanje in približevanje romske kulture in zgodovine. Iz te pobude Iniciative manjšin naj bi se v bodoče razvila prava poletna akademija oz. šola s certifikati za Rome, ki naj bi bila pomembna za izobrazbo romske mladine. Literatura Drugi večji in zelo uspešni projekt Iniciative je »Literatura sveta v pouku«. Ta projekt ima namen, približati v splošnem pouku literaturo pozabljenih in manj poznanih manjšin. Sodelavci projekta so zbrali nad 300 različnih literarnih naslovov, ki sojih komentirali. Projekt je predvsem zaradi tega zanimiv, ker zainteresirani učitelji lahko na hitro dobijo najpomembnejše informacije o literarnem ustvarjanju manjšin po svetu. Delo »Literatura sveta v pouku« je zelo široko zasnovano. Nikakor ni evrocentri-stično, marveč zaobsega literaturo manjšin drugih kontinentov. Zaenkrat sta izšli dve bro- šuri, ki sta namenjeni literarnemu pouku v glavnih šolah in gimnazijah. V pripravi je brošura, ki bo vsebovala literaturo manjšin za osnovno šolo. V tekočem in naslednjem šolskem letu pa bo Iniciativa manjšin skupaj s pedagoškimi inštituti vseh zveznih dežel pripravila seminarje, ki naj bi uči- STIMME Strukturen telje usposabljali za spoznavanje in obdelavo manjšinske literature. Ta projekt je pri nekaterih mednarodnih učiteljskih organizacijah, ki se zavzemajo za medkulturno učenje, naletel na velik odmev. Iz Holandske in Italije sta dve ponudbi, s ka- terima bi bilo mogoče ta projekt razširiti na evropsko ravan. Šolstvo Tretji projekt, ki je zelo odmeven, je šolska in učiteljska kooperacija med Innsbruckom in Sarajevom. Pri tem sodelovanju gre za vzpostavitev in normaliziranje šolske infrastrukture v Sarajevu in okolici. Nekateri učitelji iz Innsbrucka, ki so v zadnjih letih poučevali begunske otroke, so za več mesecev v Bosni, kjer pomagajo pri integraciji tistih družin, ki so se vrnile. Istočasno teče v Innsbrucku daljnoročna akcija, pri kateri gre za zbiranje in nabavljanje osnovnih učil in šolskih potrebščin za sarajevkse šole. Skupaj s tirolskim deželnim šolskim svetom in tamkajšnjim pedagoškim inštitutom pripravlja Iniciativa manjšin dodatno izobraževanje, ki naj bi sarajevskim učiteljem za nemški jezik omogočalo izpopolnjevanje v njihovi stroki. Novi projekti Pri seji sta bila predstavljena še dva nova projekta, za katere je treba najti in zagotoviti finančna sredstva. Projekt »Svetovalna pomoč inozemcem« naj bi bil v Innsbrucku in bi bil na- menjen problemom, ki nastajajo v osebnih odnosih med ino-zemci in domačini v partnerstvu, prijateljstvih in zakonih. Potreba po kvalificirani svetovalni pomoči pri reševanju osebnih in kulturno pogojenih konfliktov je vedno večja in zato naj bi se iz projekta razvila neka stalna institucija. Projekt »Pripovedovanje zgodb« naj bi služil odkrivanju in spoznavanju pozabljenih kultur. Ta projekt je literarno umetniškega značaja, je v prvi vrsti namenjen interesentom tuje literature in naj bi bil na Dunaju. Pogajanja med Iniciativo manjšin in dunajsko ustanovo Literaturhaus tečejo. Za Iniciativo manjšin je vsekakor razveseljivo, daje s svojimi projekti in s svojim delom veliko doprinesla k boljšemu dojemanju in spoznavanju manjšin v Avstriji. Za marsikaterega, ki se hoče udejstvovati na področju odnosa med večino in manjšino, med domačini in tujci je Inicijativa važna inštitucija, ki nudi strokovno pomoč. Zato tudi ni čuda, da v zadnjih mesecih prihaja vedno več študentov dunajske univerze, ki bi radi v sodelovanju in s pomočjo Iniciative uresničili razne ideje. Vladimir Wakounig Partizani in izseljenci za pogovor Na prvem pogovornem krogu prejšnji teden, ki ga je sprožil deželni glavar Zematto o iskanju poti iz zagate, v katero so deželo potegnila dvomljiva praznovanja na Vrhu/Ulrichsbergu, je bilo zagotovljene!, da bosta k nadalj-nim pogovorom povabljen' tudi Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev. Torej dve združenji, ki zastopata prav tisto koroško prebivalstvo in del ljudstva, ki je pod nacisti bil načrtna tarča pogromov in etničnega čiščenja in ki se je vsled tega nasilja nacizmu uprl z orožjem v roki. Oboji so prinesli pomemben in mednarodno priznan delež k osvoboditvi Avstrije, česar seveda prav na Koroškem določeni krogi, ki jim žal ne manjka političnega vpliva in lobbija, sploh ne čujejo radi. Naslednji pogovorni krog naj bi bil v mesecu novembru. SV je prosil predsednika obeh omenjenih organizacij, inž. Petra Kuharja (ZKP ) in Jožeta Partla (ZSI), da bi ocenila ponudbo oz. povabilo na pogovor. Srž njunih izjav je, da sta za odkrite in poštene pogovore. Jože Partl: Zveza slovenskih izseljencev se bo omenjenega pogovora seveda udeležila, kajti mi smo zadnji, ki ne bi bili za dialog. Taje namreč potreben, čeprav bi prof. Hodi lahko imel prav, da čas morda še ni dozorel. Osebno mislim, da bi tisti, ki praznujejo na Vrhu/Ulrichsbergu, morali končno priznati, da so bili zapeljani in da se niso borili za Avstrijo in za mir, ampak za nečloveški režim. Peter Kuhar: Zveza koroških partizanov pozdravlja pogovor, če vodi k zbližanju in boljšim ter odkritim odnosom med obema narodoma v deželi in če bo ta pogovor doprinesel k temu, da se bojo medsebojni odnosi postavili na jasne temelje. Koroški partizani so v Avstriji kot prvi začeli vojaški upor proti nacistični oblasti, ki je to državo zasedla in njeno ime iz- Inž. Peter Kuhar brisala z zemljevida, Slovence pa obsodila na pogin. Ta boj nam daje zavest in zadoščenje, da smo veliko doprinesli k temu, da je Avstrija dobila po vojni državno pogodbo in je postala samostojna in suverena država. Partizani smo, in to je treba Korošcem jasno povedati, neizbrisen del koroške zgodovine in daje naša borba proti nacizmu mednarodno priznana. GESELLSCHAFT FÜR BEDROHTE VÖLKER Herrn Bürgermeister Hofrat Dr. Helmuth Krainer A-9170 Ferlach/Borovlje Luxenburg/Bozen/Göttingen, 3.9.1997 Zweisprachige Kindergartengruppe in Ferlach/Borovlje Sehr geehrter Herr Bürgermeister, unsere Menschenrechtsorganisation wendet sich an Sie in Sorge wegen der Weigerung des Gemeinderates, im Kindergarten von Ferlach/Borovlje eine zweisprachige Gruppe (slowenisch-deutsch) einzurichten. Der Gemeinderatsbeschluß vom 8. Juli ist nicht nur eine Ohrfeige für die slowenischsprachigen Bürger Ihrer Gemeinde, deren Kindern die muttersprachliche Kindergartenerziehung verwehrt bleiben soll. Viel schlimmer ist die Botschaft, die von Ferlach/ Borovlje an alle nicht-deutschen Minderheiten in Österreich ausgeht: nämlich, daß der Volksgruppenschutz in Österreich trotz Artikel 7 des Staatsvertrages und Volksgruppengesetz nur ein Lippenbekenntnis ist und man in Wirklichkeit von den Minderheiten Anpassung erwartet. Wir bitten Sie, diesem Eindruck entgegenzuwirken und den Beschluß vom 8. Juli zu revidieren. Mit der Ablehnung der zweisprachigen Kindergartengruppe hat der Gemeinderat den österreichischen Bürgern slowenischer Nationalität vor allem eines deutlich gezeigt: sie werden als Bürger zweiter Klasse angesehen, wenn sie sich nicht germanisieren lassen. Man hat beinahe den Eindruck, Sie würden die Slowenischsprachigen als Ausländer anse-hen, für die Laibach zuständig ist und nicht Ihre Gemeinde, in der sie leben, Steuern zahlen und Kinder aufziehen. Für besonders beunruhigend halten wir es, daß die Entscheidung gegen die zweisprachige Kindergartengruppe offenbar nicht von sachlichen Erwägungen geleitet war, sondern vor allem von ideologischem Dogmatismus. Na boroveljskega žuana in njegove sodelavce je naslovljeno pismo, ki ga je poslala Družba za ogrožene narode. V njem obsojajo odnos boroveljske občine do slovenskogovorečega prebivalstva in izražajo nerazumevanje glede odklonitve dvojezične skupine v okviru občinskega vrtca. Ein uns vorliegendes Flugblatt der Freiheitlichen (Ferla-cher Nachrichten) bringt sinngemäß zum Ausdruck: die slowenischsprachigen Kinder sollen darunter leiden, daß Slowenien die Nachkriegsvergangenheit nicht aufarbeitet. Aus Sorge um das Wohlergehen der altösterreichischen Minderheit in Slowenien werde es keine »Zugeständnisse« an die slowenische Minderheit mehr geben. Wer nicht einmal bereit ist, die eigenen Bürger mit ihren sprachlichen und kulturellen Besonderheiten zu verteidigen, ist unglaubwürdig, wenn er von anderen den Schutz von Minderheiten fordert. Wenn schon die Einrichtung einer zweisprachigen Kindergartegruppe als »Kniefall« und »Zugeständnis« gilt, dann ist nicht Minderheitenschutz das Ziel, sondern As-similierung und Gleichmacherei. Für solche Ideoloen ist die sprachliche und kulturelle Vielfalt Ihrer schönen Heimat Kärnten offensichtlich kein wertvolles und schützenswertes Gut, sondern eine unzumutbare Belastung, die es auszumerzen gilt. Wir bitten Sie eindringlich, sich dieser kleinlichen, ewigge-strigen Ideologie nicht zu beugen und statt dessen die entspannte, weltoffene Toleranz zu zeigen, für die die Österreicher berühmt sind. Bitte setzen Sie sich dafür ein, daß die zweisprachige Kindergartengruppe zustandekommt. Im übrigen setzen wir uns auch für die Gleichberechtigung der deutsch-österreichischen Volksgruppe in Slowenien ein. Mit freundlichen Gruß Tilman Zülch B undesvorsitzender der GfbV Deutschland gez. Wolf gang Mayr Vorsitzender der GfbV Südtirol gez. Andre Rollinger Vorsitzender der GfbV Luxenburg OBISK ZKP V KOBARIDU IN BOLNIŠNICI FRANJI: Tam, kjer sta dokumentirana smrt in upor m ^KOLEKTIVNI spomin ev-w ropskih narodov sta za vselej zapisana pojma kot soška fronta in upor proti nacizmu in fašizmu. Neizbrisno in neprimerno globlje pa sta zarisana v zavest Slovencev, saj sta neodtujljivo povezana z našo zgodovino, z usodo, ki je naš narod doletela v tem stoletju. Oba pojava sta se namreč dogajala na tleh danes neodvisne Republike Slovenije in oba sta za nastanek in rojstvo samostojne slovenske države ključnega pomena. Neizpodbitna je resnica, čeprav bi določeni krogi (danes tudi v Sloveniji, ne zgolj v Italiji!) zgodovino radi drugače napisali, da bi brez antifašističnega upora in boja Slovencev, predvsem pa primorskih rojakov, ki so že od leta 1918 bili pod Italijo in od leta 1922 trpeli pod fašisti, Primorska leta 1947 ne bila priključena k Jugoslaviji in ne bi postala sestavni del slovenske države. In vprašljivo je, kaj bi Slovenija brez Primorske? V te zgodovinsko tako pomembne kraje je v dneh proslav ob petdesetletnici priključitve Primorske k Sloveniji priredila Zveza koroških partizanov svoj letni izlet. Cilja enodnevnega potovanja preteklo soboto sta bila Kobariški muzej, v katerem je stvarno in brez vsakršne sence »junaštva« dokumentirana 12. ofenziva na soški fronti, ter bolnišnica Franja, kjer je od leta 1943 pa do 1945 v popolni tajnosti in pod najtežjimi pogoji v nedrjih skoraj nedostopne hudourniške soteske in v neposredni bližini Cerknega delovala legendarna partizanska bolnišnica, poimenovana po glavni zdravnici dr. Franji Bojc-Bidovec. Odlikovan muzej Domala četrt stoletja pred prvo svetovno vojno (1914-1918) je duhovnik in pesnik Simon Gregorčič, ki se ga je oprijel naziv »goriški slavček«, v vizionarski pesmi o Soči napovedal vojno nevihto, ki da bo zatekla Sočo in kraje ob njej. V verzu »tod šekla bridka bodo jekla in in ti mi boš krvava tekla« je Gregorčič skoraj do potankosti opisal, da bojo granate in vojska opustošili te cvetoče kraje. In res! Koje leta 1915 kraljevina Italija na strani antantnih sil vstopila v vojno in v pričakovanju, da bo po vojni kot plen lahko pokasirala slovenske in hrvaške pokrajine vdolž Soče ter jadranskega morja, zamenjala stran ter napovedala vojno avstro-ogrski monarhiji, seje za te kraje in njihovo prebivalstvo pričel krvavi pot in uresničitev Gregorčičeve napovedi. Soška fronta je kot najvzhodnejši del nekaj sto kilometrov dolge frontne črte od švicarske meje preko tirolskih gorovij in Ploč (Plöcken) postala eno najbolj krvavih in dramatičnih bojišč prve svetovne vojne, njen dvomljiv sloves se kosa z Verdunom, gališko ter solunsko fronto. Na soški fronti je po približnih izračunih padlo vsaj milijon ljudi, kar je seveda tudi izraz takratne vojaške strategije vko- pavanja v strelne jarke, in ki ni poznala meje pri žrtvovanju vojakov za vojaške cilje. Te strategije so se posluževale vse vojskujoče strani, svoj višek pa je brezdvomno dosegla pri Verdunu. Italijanom je v enajstih ofenzivah uspelo utrditi in okrepiti svoje položaje v soški dolini, frontna črta je povečini tekla po grebenih Stola, Rombona, Krna in Kanina, ponekod so si vojaki stali samo za strel nasproti. Civilno prebivalstvo je zaradi stalnih bojev moralo zapustiti dolino in bilo eveakuirano globoko v Italijo oz. Avstrijo. Med drugim je na Stajerskm blizu Judenburga bilo taborišče slovenskih beguncev. Bovec na Skorajda neverjetno: granata iz prve svetovne vojne primer je bil zravnan z zemljo, Kobarid in Tolmin hudo obstreljevana. Obe strani sta se vkopali v gorski svet, pod najhujšimi napori so vojaki zvlekli celo najtežje orožje, kanone, na vrhove in grebene. Italijanska stran je pri tem bila na boljšem, ker ji ni bilo treba boriti se na številnih frontah po Evropi, kot je to morala avstro-ogrska stran. Vrhu tega so Avstrijci v tretjem letu vojne bili že izčrpani, morala enot je padala in bilo je samo vprašanje časa, kdaj bojo Italijani prebili fronto na Soči. V tem kritičnem trenutku je Dunaj prosil Nemce na pomoč. Nemški generalštab je izdelal načrt za protiofenzivo, ki naj bi bila dvanajsta na soški fronti. V največji tajnosti so izvedli ta načrt. Bilo je treba spraviti ogromno orožja na vrhove, pre-grupirati in preurediti enote, zagotoviti oskrbo ter komunikacijske vezi. Italijani so sicer opazili premike na avstro-ogrski strani, vendar jih niso jemali resno. Kajti zaradi svojih odlično utrjenih položajev in lokalnih strateških prednosti so bili trdno prepričani, da jim nihče ne more do živega. In zato zveni ironično, da je italijanski kralj Emanuel tik pred ofenzivo oktobra 1917 zmagoslavno obiskal položaje na Stolu. Prav ko je odhajal, je nasprotna stran štartala zadnje priprave za protinapad. Taje bil tako dobro pripravljen in tako silovit, da so av~ stroogrske enote, kjer so Slovenci bili izredno številno zastopani in skupno z Bosanci strah in trepet sovražnikov, v treh dneh vrgle Italijane daleč za frontno črto in v nekaj tednih vse tja do Piave. Odločilna za uspeh ofenzive pa je bila tudi uporaba smrtonosnega plina. Kljub temu zmagovalci A eno leto zatem so se Italijani vrnili ponovno v Posočje, tokrat kot zmagovalci prve svetovne vojne in kot zavojevalci ter oku-panti obširnih slovenskih in hrvaških ozemelj. S tem se je pričela četrt stoletja dolga trnjeva pot slovanskih narodov pod kraljevino Italijo, ki je o sebi ošabno trdila, da prinaša barbarom omiko in kulturo in je bila prepričana, da jih mora čim prej potujčiti in jim vladati z nasiljem in bičem. Poleg Slovencev in Hrvatov je podobna usoda doletela tudi Nemce in Ladince na Južnem Tirolskem, kjer je fašistični slavolok v Boznu kamniti dokaz te odvratne politične misije, ki se ji je pod fašizmom zapisal italijanski narod. Kako so Italijani ravnali s slovanskima manjšinama, je znano. Fašizem jim je hotel vzeti eksistenco, čast in dostojanstvo, jezik in kulturo. Nasilje je bilo nepopisno in kot odgovor nanj se je rodil upor. Sprva v majhnih celicah, pozneje pa v širokem zamahu je gibanje TIGR (Trst, Istra, Gorica in Reka) prepletlo vsa zasedena območja. Italijanske obla- sti so nanj odgovorile z vso silo fašistične diktature. V dveh velikih procesih so obsodili številne Slovence na smrt in dosmrtno ječo, mnoge pa so poslali v konfinacijo, na primer na Liparske otoke na jugu škornja. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je Italija zasedla domala pol Slovenije, Ljubljana je postala okupirano mesto in nasilju okupatorja je sledil partizanski upor. V tem boju so Primorci sodelovali v prvih vrstah, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa je na njeno mesto vse do končne kapitulacije maja 1945 stopila nacistična nemška oblast. - V Kobariškem muzeju je dokumentirana predvsem 12. ofenziva oktobra 1917. In to na način, ki se dobrodejno razlikuje od drugih vojaških dokumentacij. Ne vojaška slava in herojstvo, ampak dejstva in ozadja so jedro prikaza. Z maketami, originalnimi slikami in zapiski vojaških dnevnikov je dokumentiran razvoj ofenzive, možen je pogled na oborožitev nasprotujočih si armad (vsega skupaj nad 650.000 vojakov in nad 5000 topov je sodelovalo v 12. soški ofenzivi), posebno težišče pa je namenjeno trpljenju vojakov in civilnega prebivalstva in posledicam vojnih grozot. Za to svojo usmerjenost je muzej bil leta 1993 odli- kovan z nazivom »evropski muzej leta«. Na soški fronti so se med drugim borili general Erwin Rommel, Benito Musollini, general Badoglio, pisatelj Ernest Hemingway pa je bil vojni dopisnik. Bolnišnica Franja Od fašističnega nasilja do partizanskega upora je bil majhen korak. Eno od najbolj žgočih vprašanj partizanstva je bila zdravniška oskrba in rehabilitacija borcev. Zato je Vrhovni štab narodnoosvobodilne vojne uredil na vsem bojnem ozemlju nad 120 partizanskih bolnišnic, ki so morale delovati v največji konspirativnosti. Po septembru 1943 je tudi za severno Primorsko oz. za potrebe IX. korpusa (7 brigad, 10.000 borcev) bilo treba urediti bolnišnico. Po nasvetu domačina je partizanski zdravnik dr. Viktor Volčjak izbral skrito sotesko Pasnice nad Cerknem za lokacijo hospitala. Prve borce je bolnišnica sprejela decembra 1943, postopoma pa so jo izgradili v polnovredno ambulanto, ki je kot ena od redkih partizanskih bolnišnic v Evropi razpolagala celo z rentgenom in operacijsko sobo. Ambulanta je imela lastno elektrarno, v teku časa pa je narasla na 13 objektov oz. barak, obenem pa je razpolagala z zaščitnimi napravami in bunkerji. Vse potrebščine za bolnišnico in tudi bolnike so morali zaradi varnosti vanjo prinesti po potoku Če-rinščica. Franja je samo zato mogla delovati v polni tajnosti, ker med domačini ni bilo izdajstev oz. ker Primorska enako kot Koroška ni poznala domobranstva oz. slovenskih vojaških kolaborantov z okupatorjem. Nemci so Franjo vseskozi iskali, a je niso našli. Bolj po naključju soji dvakrat (aprila 1944, marca 45) prišli na sled, vendar niso znali oceniti, koga in kaj imajo pred seboj in so se obakrat po srditi obrambi partizanov umaknili. Bolnišnica Franja je delovala do 5. maja 1945, v njej in njenih okolišnjih oddelkih seje zdravilo vsega skupaj preko 900 ranjencev, med njimi celo en ameriški pilot. Hkrati seje v ambulanti lahko zdravilo 108 ranjencev. Bolnišnica Franja sodi med najpomembnejše spomenike narodnoosvobodilnga boja na Slovenskem, vrhu tega je evropski pomnik humanizma in požrtvovalnosti med vojno. Njena privlačnost raste in z njim tudi število obiskovalcev, predvsem mladina kaže veliko zanimanja zanjo. Koroške izletnike je v imenu predsednika slovenskega državnega zbora dr. Janeza Podobnika, ki je v teh krajih doma, pozdravila njegova zastopnica Vlasta Primožič. Vodstvo skozi bolnišnico Franjo je bilo odlično. ■ Izletniki s Koroške se vzpenjajo po strmih brveh do nekdanje bolnišnice Franja Na stotiseče takih križev je bilo po dolini Soče, nekaj jih je danes v muzeju Profesorski zbor iz leta 1962 40 LET SLOVENSKE GIMNAZIJE Iz sadike je zraslo veliko drevo ^%RED točno 40 leti je začela M delovati Zvezna gimnazija za Slovence, ena najpomembnejših izobraževalnih ustanov koroških Slovencev. Pregovor »Vsak začetek je težak« je veljal tudi za profesorje/profesorice pionirje/pionirke te šole, ki je bila in je v veliki meri odgovorna za razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Prehojena pot je bila deloma trnjeva, danes pa so pogoji za šolanje optimalni. Narodna skupnost je lahko ponosna na uspešen razvoj te ustanove. Ob jubileju pa je treba razmisliti o bodočnosti in ciljih te pomembne ustanove, kajti šola mora slediti družbenim in gospodarskim spremembam v naši širši domovini. Pod tujo streho Z odlokom dne 9. 5. 1957 je tedanji avstrijski šolski minister dr. Heinrich Drimmel izdal odlok o ustanovitvi »Slovenske državne realne gimnazije« v Celovcu in hkrati odredil, naj se pouk prične z začetkom šolskega leta 1957/58. S tem je bil pravno storjen pomemben korak, ki je zajamčen v Členu 7 ADP, v pedagoški osamosvojitvi in enakopravnosti koroških Slovencev. Okrog 100 dijakov in dijakinj se je po sprejemnih izpitih v obeh deželnih jezikih vpisalo v tri razrede, prostorsko dodeljene celovški realni gimnaziji v Lerchenfeldstraße pod Križno goro. Prvo desetletje Slovenske gimnazije je bilo težavno. Bila je to provizorična namestitev pod tujo streho z izključno popoldanskim poukom tudi ob sobotah. Soli so manjkali lastni učbeniki, ki so jih potem učitelji/učiteljice sami sproti izdelovali. Tudi prostorsko je bilo tesno, prišlo pa je tudi do konfliktov (napetosti) med dijaki obeh šol. Prva matura 1963 V jubilejnem Letnem poročilu iz leta 1966/67 je prvi ravnatelj dr. Joško Tischler zapisal: »Če gledam deset let nazaj, bi postavil v razvoju Slovenske gimnazije tri mejnike: 8. julij 1957 - dan prvih sprejemnih izpitov; 23. julij 1963 - razdelitev prvih maturitetnih spričeval; 28. maj 1967 - proslava desetletnice šole. Leta 1963 je iz rok tedanjega dež. glavarja Ferdinanda Wedeniga sprejelo 16 fantov in deklet zrelostno spričevalo. Ob desetletnici šole je obiskovalo gimnazijo 398 dijakov in dijakinj, profesorski zbor pa je štel 22 članov/članic. Lastno šolsko poslopje Po 18 letnem gostovanju v tuji šoli se je leta 1975 uresničila dolgotrajna želja dijakov/dijakinj in seveda celotnega profesorskega zbora: Slovenska gimnazija je končno dobila po dolgem obljubljanju svoje lastne prostore v Ebenthaler Straße / Zrelski cesti. Solo je tedaj obiskovalo 436 dijakinj in dijakov v 18 razredih, profesorski zbor pa je štel že 32 članov/članic. Novo poslopje in šola pa je bila tarča nemškonacionalnih napadov s strani domovini zvestih organizacij. Slavnostne akademije 16. 5. 1976 seje udeležil tudi bivši zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger, ki je odločno zavrnil heimatdienstove napade (Slowenisches Gymnasium - daß große Gift). Personalne spremembe Po upokojitvi dr. Joška Tisch-lerja s koncem šolskega leta 1967 je prevzel vodstvo šole dr. Pavle Zablatnik, ki je skrbel za notranjo izgradnjo šole in za čimprejšnjo vselitev v novo poslopje. Za dr. Zablatnikom je po prav tako desetletnem vodenju prevzel ravnateljstvo v letu 1978 dr. Reginald Vospernik. Tesno povezani z delom na SG so bili in so strokovni nadzorniki, ki delujejo v okviru oddelka 7 Deželnega šolskega sveta. Leta 1963 je bil imenovan za prvega nadzornika dr. Valentin Inzko. Po njegovi upokojitvi ga je nasledoval dr. Anton Feinig. Od leta 1995 dalje vrši to nalogo absolvent SG dr. Teodor Domej. Bodočnost gimnazije Zaradi ustanovitve Dvojezične trgovske akademije pod isto streho so leta 1993 pričeli z razširjanjem prostorov (nadgradnja) in obnavljanjem poslopja. Tako so bili ustvarjeni optimalni pogoji za razvoj in šolanje slovenske mladine. Ravnatelj Reginald Vospernik: »Glede nadaljnjega razvoja Slovenske gimnazije sem z učiteljskim zborom zelo optimističen. Nadaljevali bomo sodelovanje s kulturnimi društvi in se še naprej povezovali s terenom. Kajti samo nenehna povezanost s starši in krajevnimi faktorji je garant za nadaljnji razvoj šole. Zal pa moram ugotoviti, da upada znanje slovenščine. Šola lahko prevzame del odgovornosti, vendar ne more v celoti nadoknaditi družinskega življenja in uporabe jezika v njej. Dejstvo je tudi, da se vedno manj govori slovensko v domačem okolju. Potrebno bo razmisliti, kako izboljšati položaj in znanje slovenščine. Treba se bo več posvetiti jezikovni kulturi. Na prihodnji učiteljski konferenci bo ta tema na dnevnem redu«. Novo šolsko leto V tem šolskem letu je prijavljenih na Slovenski gimnaziji 445 dijakov in dijakinj. V prve razrede, letos so trije, pa jih je vpisanih 67. Do danes je šolo zapustilo 1284 maturantk in maturantov. M. Š. JUBILEJ 40 let »Rožanskih fantov« 17. SVESKI SLIKARSKI TEDEN Večer v spomin Francetu Goršetu Te dni so se v šentjanškem družabnostnem središču Cen-tris srečali člani prvega sestava legendarnega moškega zbora »Rožanski fantje«. Začelo se je pred 40 leti. Že takrat neutrudni in navdušeni glasbenik z dušo in srcem Hanzi Gabrijel je zbral močno »peščico« fantov in moških in jih navdušil za petje v novem moškem zboru. Ime zanj so hitro našli in to je bil začetek »Rožanskih fantov«. K zboru so pozneje pristopili pevci iz vseh rožanskih vasi in krajev. In če Hanzi Gabrijel ne bi moral s trebuhom za kruhom na Dunaj, bi ta pevska skupina gotovo še danes obstajala. Tako pa ostaja le spomin, in to lep, na ta zbor. Njegovi ustanovni člani (z desne naokrog): ustanovitelj in mentor Hanzi Gabrijel, Miha Pečnik, Miha Bitimi, Hanzi Weiss, Matevž Šlemic, Franc Verginc, Franc Jenko, Marko Hafner, Pepi Jenko, Pepi Baumegger, Andrej Siedler, Hanzi Kralj in Mirko Kunčič po štiridesetih letih niso obujali le lepih spominov, ampak so seveda tudi prepevali, da je kar cingljalo. Stal je ob zibelki sveškega slikarskega tedna, te samonikle kulturne pobude SPD »Kočna«, spremljal ga je do svojega zadnjega diha in med tem tednom je vsakokrat na široko odprl svoj atelje ter se po svoje vključeval v njegovo dogajanje in tok. France Gorše, o njem je namreč govor, je trdno povezan s Svečami, kot kipar in kot slikar pa sodi ne le med slovenske, ampak sploh med velikane svetovne kiparske umetnosti, saj najdemo njegova dela tako v rodni Sloveniji kot tudi v ekskluzivnih ameriških muzejih in galerijah, da o številnih eksponatih na Koroškem ne govorimo. Letos mineva 100 let od njegovega rojstva. Zibel mu je stekla 26. septembra 1897 v Za-mostecu pri Sodražici v Sloveniji. Po ljudski in obrtni šoli se leta 1920 vpiše na zagrebško likovno akademijo, kjer ga med drugimi počuje tudi prof. Meštrovič. Akademijo konča leta 1925. S tem se začenjajo njegova popotniška leta, ki so hkrati tudi doba izredne ustvarjalnosti in umetniške plodovito-sti. Naslednje postaje so Trst, Gorica, Ljubljana, kjer 1934 postane tajnik Društva slovenskih likovnih umetnikov. V Ljubljani se potem, ko ima za sabo že vrsto razstav in odlikovanj, docela posveti mali plastiki, med .njegova najbolj znana dela sodi Kopalka na kopališču Ilirija. Leta 1945 se ponovno preseli v Trst, 1952 pa v ZDA, odkoder se leta 1971 dokončno vrne v Evropo in sicer v Korte. Dve leti zatem kupi Vrbnikovo domačijo v Svečah in jo preuredi v danes znano galerijo in atelje. Tu odpre leta 1980 kulturni park, posvečen znanim in neznanim koroškim slovenskim kulturnikom in izobražencem. France Gorše umre leta 1986 med zdravljenjem v Sloveniji in je pokopan v Svečah. SPD »Kočna« je v četrtek, 4. septembra zvečer, pri Adamu priredilo večer v spomin pokojnega kiparja. Spored so oblikovali domači besedni in glasbeni ustvarjalci, bratje Smrtnik iz Kort pa so prispevali pevski okvir. V soboto, 6. septembra, pa je prav tako pri Adamu bila zaključna prireditev s prezenta-cijo slik, narejenih na tem tednu. Kot je sveški običaj, niso bile razobešena le dela vabljenih likovnikov, ampak tudi amaterskih in priličnih slikarjev, ki so se udeležili popoldanskih tečajev. A. C. PRIREDITVE ČETRTEK, 11.9. TRŽIČ, dvorana paviljona NOB - KKZ in Mohorjeva založba 18.00 »Koroški kulturni dnevi«. Srečanje z Lenčko in Nikom Kupperjem ŠENTJANŽ, k & k - k & k in SPZ 20.00 Dnevi filma v k & k - Filmi proti rasizmu in nacionalizmu. Prikaz filma »SIDONIE« ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 22.00 Dnevi filma v k & k - Filmi proti rasizmu in nacionalizmu. Prikaz filma »HASENJAGD« PETEK, 12. 9. Katoliški dom prosvete 00.00 Izobraževalno potovanje na Dunaj. Spremljevalka Heide Maria Hoffmann; potovanje traja do nedelje, 14. septembra ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 17.00 Dnevi filma v k & k - otroški in mladinski program. Prikaz filmov: »Virnas Flucht«, »Neujahrsfeuer«, »Wut im Bauch«; traja do 19. ure TRŽIČ, dvorana paviljona NOB - KKZ in Mohorjeva založba 18.00 Odprtje razstave slik Gustava Januša. Kulturni spored: Bonislava Prinčič (harfa); razstava odprta do 12. oktobra SUHA, v telovadnici ljudske šole - Alfred-Töpfer-Stiftung 19.30 Praznična podelitev »Evropske nagrade za ljudsko glasbeno, umetnost 1997 »Oktetu Suha«; Lavdacija: univ. prof. dr. Wolfgang Suppan ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - SPD Rož 19.30 »Opera za tri groše - Dreigroschenoper« (B. Brecht, K.Weill). Nastopa: Teatr Trotamora, režija: M. Štikar, glasba: J. Štikar ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 20.00 Dnevi filma v k & k - Filmi proti rasizmu in nacionalizmu. Prikaz filma »Der Schrei nach Freiheit« - Steven Biko SOBOTA, 13. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Otroški popoldan z animatorjem Janijem Kovačičem ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - SPD Rož 19.30 »Opera za tri groše - Dreigroschenoper« (B. Brecht, K.Weill). Nastopa: Teatr Trotamora, režija: M. Štikar, glasba: J. Štikar ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 20.00 Dnevi filma v k & k - Filmi proti rasizmu in nacionalizmu. Prikaz filma »Mamutfin ovni« ŠENTPRIMOŽ, v farni cerkvi - SPD Danica in fara Šentprimož 20.00 Konzert. Sodelujejo: Andrej Feinig - orgle; Franci Ogris - piccolo trobenta; Anton Feinig - bariton; Andrea Korenjak - prečna flavta ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 22.00 Dnevi filma v k & k - Filmi proti rasizmu in nacionalizmu. Prikaz filma »ERNESTO CHE GUEVARA« NEDELJA, 14. 9. RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 10.30 Radiško žegnanje. Igra: Trio Pavlič ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani - SPD Rož 15.00 »Opera za tri groše - Dreigroschenoper« (B. Brecht, K.Weill). Nastopa: Teatr Trotamora, režija: M. Štikar, glasba: J. Štikar BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Zadnja gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje SREDA, 17. 9. CELOVEC, v Mohorjevi hiši - PUAK 19.00 Inforamcijski večer »Denarce, kje si? ali možnost, da uresničim svoje manjšinske projekte s pomočjo Evropske unije« PETEK, 19. 9. ŠENTJANŽ, k &k-k& k in SPZ 20.00 Predstava »Abraham« (Felix Mitterer). Gostuje gledališka skupina iz Gmünda; režija Marjan Bevk SOBOTA, 20. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Koncert: »Vlado Kreslin« NEDELJA, 21. 9. ŠENTJAKOB, v farni dvorani - Društvo upokojencev 14.00 Kulturna prireditev. Nastopajo: MoPz »Jepa-Baško jezero« in Francka Mlekuš iz Beljaka s štajersko harmoniko in petjem; nato bo sledilo družabno srečanje ŠMIHEL, na Davidovem travniku - KPD »Šmihel« 14.00 Vaški praznik PONEDELJEK, 22. 9. TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Jezikovni tečaj italijanščine »Parliamo italiano«. Vodi: mag. Natalie Domenig SREDA, 24. 9. CELOVEC, Waaggasse - Katoliški dom Sodalitas 16.30 Slovenščina za napredujoče. Voditeljica: Nadja Volavšek TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 18.00 Ne bom več kadil!. Program za odvajanje kajenja; voditelja: Federico Harden in mag. Annemarie Höfferer ŠENTJANŽ, k & k - k & k in SPZ 19.00 Jezikovni tečaj: Italijanščina 2. Vodi: mag. Helga Maurer; 10 x po dve uri, vsako sredo; prijave na tel: 0463/514300-22 Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, krajevni odbor Železna Kapla in Slovenski prosvetni društvi »Zarja« v Železni Kapli in »Valentin Polanšek« na Obirskem vabijo na tradicionalni pohod »Po poteh Gašperja, Zupanca in Lenarta« Pričetek pohoda bo v nedeljo, 14. septembra, ob 8. uri pri Wölflnu (Prusnik) nad Železno Kaplo. Obiskali bomo številne domačije, pohod pa zaključili pri Peršmanu v Podpeci. Pridružite se nam! z veseljem sporočam odprtje ovoje pioorne^ mag. gabriel wutti 1/1/1 ■ 1010 wlen/dunaj email wuttijus@aon.at odvetnik zaprisežen tolmač za slovenščino kämtner straße 5 tel 01-516 23 14 23 ■ faks 01-516 23 13 22- ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV vabi na odkritje spominske plošče za \/ izgnanstvu umrle izseljence v Frauenaurachu v soboto, 20., in nedeljo, 21. septembra. Cena 1300 šil. po osebi - dodatek za enoposteljno sobo 230 šil. V ceno so vključeni: prevoz s Sienčnikovim avtobusom, cestnine, prenočitev, večerja in zajtrk. Zaradi rezervacij prenočišč se prijavite čimprej na Zvezo slovenskih izseljencev, tel.: 0463/51 4300-40 (Milka Kokot). Koroški kulturni dnevi v Tržiču Četrtek, 11. 9., ob 18. uri srečanje z Lenčko in Nikom Kupprom v dvorani paviljona NOB Petek, 12. 9., ob 18. uri odprtje razstave slik Gustava Januša v paviljonu NOB, nastop Bonislave Prinčič (harfa). Razstava bo odprta do 12. oktobra letos. Soprireditelja KKZ in Mohorjeva V ŠENTJANŽU V okviru evropskega leta proti rasizmu prireja k & k center v Šentjanžu v Rožu dneve filma, ki bodo trajali od 11.9. do 13.9. NA SPOREDU BODO NASLEDNJI FILMI: Četrtek, 11. 9. ob 20. uri: SIDONIE, režija Karin Brandauer; zgodba po resnični usodi romske deklice, ki jo nacisti deportirajo v koncentracijsko taborišče; - ob 22. uri HASENJAGD, režija Andreas Gruber; februarja 1945 je 500 sovjetskih ujetnikov poskušalo pobegniti iz KZ Mauthausen. 350 je bilo ustreljenih takoj, druge pa so lovili »kot zajce« ... Civilno prebivalstvo se je lova udeležilo. Petek, 12. 9. ob 17. uri (do 19. ure) Krajši mladinski in otroški filmi na temo tolerance in ksenofobije: VIRNAS FLUCHT, NEUJAHRSFEUER, WUT IM BAUCH - ob 20. uri DER SCHREI NACH FREIHEIT - Steve Biko: južnoameriški borec za enakopravnost črncev je postal žrtev policijskega nasilja. Sobota, 13. 9. ob 20. uri: »MAMUTI IN OVNI«; farsa o slovenski ksenofobiji in problemih tujih priseljencev; - ob 22. uri »ERNESTO CHE GUEVARA« - Bolivijski dnevnik. R. Dindo, CH 94 Vstopnine ni! Herman Male iz Dol - 60. rojstni dan; Andrej Schüttelkopf iz Velike vasi - rojstni dan; Franc Wrolich iz Podgorij - rojstni dan; Milka Lamprecht iz Pod-gore pri Globasnici - rojstni dan; Tiča Čertov s Šajde - rojstni dan; Nuži Oraže iz Sel - rojstni dan; Franci Paulič z Obirskega - rojstni dan; Marija Zuntar iz Crgovič - 74. rojstni dan; Ru- PRAZNUJEJO pert Wrulich z Radiš - 65. rojstni dan; Pirševa mama iz Kot-mare vasi - 80. rojstni dan; Franci Pristovnik - Husov iz Sel - osebni praznik; Edit Sovak iz Lovank - rojstni dan; Ljudmila Sadjak iz Podjune - rojstni dan; Marija Mohar z Lancove -rojstni dan; Marija Kos iz Strpne vasi - rojstni dan; Marija Hobel iz Goselne vasi - rojstni dan; Leopold Leben iz Pliberka - rojstni dan; Franc Riedl iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Lutnik iz Dolnje vasi - rojstni dan, Marija Kristan iz Vogrč -rojstni dan; Marija Zmaucer iz Strpne vasi - rojstni dan; Mari Smrtnik z Obirskega - rojstni dan; Miha Kap z Zgornjih Za-manj - rojstni dan. RADIO KOROŠKA SLOVERISKE ODDAJE ČETRTEK, 11. 9. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 12. 9. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 13. 9. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 14. 9. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Klaus Einspieler) 18.00 Glasbena oddaja PONEDEUEK, 15. 9. 18.10 Kratek stik TOREK, 16. 9. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 17. 9. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja DOBER DAN, KOROŠKA * I NEDEUA, 14. 9. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 15. 9. 1.40 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I »1 + 1 = 2«: S prijavo k dvojezičnemu pouku starši omogočajo svojim otrokom trdnejši korak v Evropo prihodnosti I Evropska nagrada za ljudsko glasbeno umetnost 1997 »Oktetu Suha« I Koncert, besedna umetnost in likovno ustvarjanje: Koroški dnevi v Tržiču I Nogomet v regionalni ligi: Slovenski atletski klub — Voitsberg SLOVENSKI VESTNIK • Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 » faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE.........Sonja Wakounig ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32)............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34)... politika, manjšinska družba Poslovodstvo............. Mirko Messner (-50) Tajništvo................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba..........Milka Kokot (-40) Prireditve....,.......Andrea Metschina (-22) IZDAJATEU IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ------------------VSI------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec PLANINSTVO Polinik vabi na izlet V okviru napotkov za izlete, ki jih Slovensko planinsko društvo občasno objavlja v Slovenskem vestniku, je tokrat vzpon na 2330 metrov visoki Polinik (Angerkofel) v Karnijskih al-pah. Ta gora se mogočno in strmo dviga južno nad Kötschach-Mauthnom / Koče-Muta, ob zahodnem vznožju pa se vije mednarodna cesta iz Kötschach -Mauthna na gorski mejni prelaz Plöckenpaß / sedlo Ploče (1360 m) v Italijo. To območje Karnijskih alp je bilo v prvi svetovni vojni, v letih med 1915 in 1917, prizorišče srditih gorskih bojev med Italijo in Avstrijo, o čemer na tem območju priča kar 1756 grobov padlih avstrijskih vojakov. Nas bo na vrh Polinika vodila pot preko južnega pobočja iz doline Angerbachtal. Izhodiščna točka za našo in mnoge druge ture v Karnijskih alpah je znana privatna gostilna Plöc-kenhaus (1215 m) tik ob mednarodni cesti, dobra dva kilometra pod mejnim prelazom. Tu parkiramo in se po gozdni cesti podamo na levo proti vzhodu v stransko dolino Angerbachtal, kjer nas nekaj časa na levi strani ceste spremlja umetno jezero Grünsee, ki ga napaja potok Angerbach. Na koncu jezerca zavije cesta preko mostu na severno stran An-gerbacha. Tu jo zapustimo in krenemo na levo po stezi preko travnika do bližnjega gozda, kjer se začne strm vzpon po dobro markirani stezi, ki se v številnih okljukih vije do mogočne planine z dvema pastirskima kočama, spodnja, Untere Spielbodenalm (1621 m), zgornja, Obere Spielbodenalm (1831 m). Malo nad zgornjo kočo je majhno jezerce, ki odžeja številno čredo govedi, ki se pase po teh sočnih pašnikih. Preden pa dosežemo vrh Polinika, se moramo še povzpeti na sedlo Spielbodentörl (2095 m) med zahodnim vrhom Polinika in Elferspitzo (2251 m) na vzhodu, od koder je na levo pot navzdol v Muto, po širokem vzhodnem grebenu, ki vodi naravnost na vrh. Ko smo ga dosegli, se nam je proti severu nudil lep razgled na bližnje vrhove Cellon, Kollin-kofel in Kellerspitze, proti jugu na Lienške dolomite in Ziljske alpe z mogočnim, osamljenim Reisseckom in Dobračem, proti vzhodu na Julijce s Triglavom in na našo hišno goro, na Bleščečo Komnico v Karavankah. Njene mogočne južne sosede Jepe ni videti, ker jo zakriva OGODKI okrog življenja MJ in smrti angleške kraljične Diane in njenega prijatelja, ki so te dni še posebej burili duhove, so dali dovolj snovi za razmišljanje o mejah in interesih naše informacijske družbe. Ali naj bo torej novinarjem in fotografom dovoljeno vse, tja do kršenja pravice do privatne sfere, samo da bo javnost prejela dovolj informacij o tako imenovanih zelo pomembnih osebah (VIP)? Ali naj nas res zanima, kakšne spodnje hlače ima ta ali druga oseba iz javnega življenja? Je pomembna informacija o obleki in okusu ministrice za socialne zadeve? Bo naše življenje prikrajšano, če ne bomo zvedeli, da ima avstrijski zvezni kancler Kluna standardno »delovno obleko«, ki vsebuje rdečo kravato? Zdaj, ko so nekateri predrzni fotografi ali paparaci šli tako daleč, da so zasledovali Diano IZ ŽENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti in njenega prijatelja skozi Pariz, tako da je slednjič prišlo do težke prometne nesreče, je ves svet glasno zakričal zaradi predrznosti nekaterih medijev in njihovih sodelavcev. Tudi v našem domačem Kje so meje naše informacijske družbe? časopisju je napolnila vest o smrti kraljične Diane kar nekaj prvih (in še drugih) strani... Še enkrat smo se ogreli in kazali ogorčenje ob ljubki »ljudski kraljični«, ki jo je dohitela prezgodnja smrt, ki pa zaradi našega ogorčenja ne bo bolj mirno počivala, kaj šele, da bi z njim pomagali njenima sinovoma. Komu bo slednjič lažje in bolje, če bomo ob smrti Diane še enkrat pogreli celo njeno življenje, višine in globine, ki jih je prebredla bivša žena angleškega prestolonaslednika Charlesa? Medtem ko je preko radia bilo slišati obilo kritike na fotografe in nekatere novinarje, pa je le-ta sam kar dobro »živel« kar več dni s stalnim ponavljanjem detajlov iz Življenja in smrti Diane. Ali merimo z dvojno mero? In kaj je z vsemi tistimi kupci nemškega časopisa »Bild«, ki se svojemu mediju niso mogli odpovedati, čeprav se je krasil prav s sliko kritiziranih papara-cov... Sliko, ki je kazala napol mrtvo Diano v pomečkanem avtu. Kje so torej meje senzacij-ske pohotnosti bralcev in kon-zumentov drugih medijev? vzhodni Elferspitz. Vrnili smo se po isti poti in se odžejali v prijazni gostilni Plöckenhaus. Poliniku ali Poldniku so dali ime naši predniki. Takšnih in podobnih gorskih imen, ki imajo pomensko povezavo z besedo poldan, je cela vrsta: Maloš-ko poldne, Trupejevo poldne, Kališnikovo poldne, Režovni-kovo poldne v Karavankah, Ra- teške Ponče, Ponči v Martuljku v Julijcih, Polinik v Kreuzecko- vi skupini ... Vsem tem vrhovom je skupno, da se nahajajo na južni strani dolin, kjer je sonce opoldne nad njihovimi vrhovi. Naši nemškogovoreči sosedje tolmačijo ime Polinik, da gre za slovensko ime »sončna ura« (slawischer Name = Sonnenuhr); komplicirano, ven- dar smiselno še kar prav). Vzpon na Polinik traja tri ure in pol, povratek dve uri in pol. Tura je tehnično lahka, vendar nekoliko naporna. Š. L. Popravek i: prejšnje številke: v tretjem stolpcu, šesta vrstica, se mora pravilno glasiti »... do te koče je kilometer pod postajo sedežnice (velika oglasna tabla)...« OKVIRI Sonja Wakounig V vsako vrsto vpišite besede po vrsti, ne da bi vmes postavljali črna polja. Tudi opisi v okvirih so podani po vrsti in potekajo v smeri urinega kazalca, le da morate začetek ugotoviti sami. V pomoč so tri črke že vpisane. Prvi okvir je zunanji. VRSTE: 1. kar je natiskanega - oblika ženskega imena Marjeta -pregled ali nabiranje vojakov za vojsko; 2. zardevanje - bicikel - nekdanje bivališče fevdalcev, trdnjava 3. zelenica v puščavi - upanje, up -velika afriška ptica; 4. priimek avstrijskega kanclerja - dejavnost za krepitev telesa - gora na Koroškem, ime nekdanje tovarne celuloze na Rebrci; 5. kdor optira - ime nekdanjega ugandskega diktatorja (... Amin) - angl. ploščinska mera -egipčanski bog sonca; 6. vstopnica - oblika plodu (žitarice) - dovolj; 7. raztegljiv trak - žival z iglami - največji morski sesalec; 8. dolina blizu Železne Kaple - starorimski pozdrav - luža, stoječa voda; 9. nebesni pojav (zatemnitev) - prireditev ob slovesu (navadno ob koncu srednje šole) - priimek koroškega pesnika (Andrej); 10. kitica, skupina več verzov - nabirek na ogrlici -grška boginja modrosti; 11. gora pri Innsbrucku - tudi... kura zrno najde - delavec v gostinstvu, ki pospravlja sobe; 12. tehnika v tiskarst1 vu - osebni zaimek moškega spola - redka kovina, znak Co; 13. preprosta strelna orožja s puščicami -ime bivše ameriške filmske igralke Turner - brez obutve - kratica italijanske radiotelevizije; 14. najmoč- nejša igralna karta - moč, energija - sposobnost ohranjanja dogodkov v mislih Prvi okvir mlečni izdelek, tudi priimek češkega skladatelja (Bedrich) - našivek ob robu -umetniško ime prve slovenske filmske igralke Ide Kravanja (... Rina) - italijanski violinist in skladatelj, rojen v Piranu (po njem je imenovan glavni trg) -pasma psov — ako, če - gnus, odvratnost - ime nekdanjega avstr, zunanjega ministra Mocka - kar nam daje krava - otočje vzdolž hrvaške obale Drugi okvir električni udarec ob nevihti - podstavek, na katerem serviramo - kdor skrbi za čisto okolje - židovski duhovnik -ozek konec polotoka - pravoslavna sveta podoba - skandinavsko moško ime - velika soba, dvorana - pijača, ki jo pijejo ob sklenitvi pogodbe Tretji okvir arabski okrasni element - čevapčič po turško, kepa iz mletega mesa - ameriška kratica za »vse v redu« - beležnica, zvezčič - mlajši koroški pisatelj (Janko) - pripadnik odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno -ime italijanske pesnice Negri Četrti okvir najbolj znano obmorsko slovensko letovišče - lokvanj - klic, poziv - slava, poznanost - madžarsko ime za Tomaža Peti okvir dragocen okras v laseh - zabaviščni prostor v mestih - deček, pobič - stari Slovani Šesti okvir amater, neprofe-sionalec - izrastki na glavi -grška boginja nesreče Sedmi okvir poživilna črna pijača ČRNEČE PRI DRAVOGRADU Ščuka iz Črneškega zaliva Drave Koroški ribiški dom ob Dravi bo kmalu dobil novo trofejo, glavo in rep ščuke velikanke. V Crneškem zalivu jo je 25. avgusta iz Drave potegnil Vlado Šauperl. Riba roparica meri v dolžino 117 cm in tehta 15 kilogramov, tako bo odslej največja med tistimi, ki jih preparirane hranijo v Koroški ri-btskt družini. Ponosni ribič je član te družine od leta 1980, sicer pa ribari že trideset let. Med drugim je dejal: »Utrujanje ribe je trajalo celo uro. Poganjala se je naravnost v zrak po cel meter, njeni pobegi pa so se odvijali na razdalji petdesetih metrov. Vmes seje ustavljala, verjetno si je nabirala moči za nadaljnjo borbo. Sčasoma so pobegi postajali krajši in postopoma sem jo lahko približeval k obali. Spremljala me je misel, da moram biti pozoren na zadnje pobege.« Ulov je še bolj presenetljiv, saj je ribiška oprema namenjena ulovu bele ribe, ne pa roparic. »Ščuko sem ujel s plovcem, ribe roparice pa lovimo z ble-stivko in debelejšim najlonom,« je pojasnil in pristavil: »Ko sem zagledal ribo, sem postal presrečen ... Prevzel me je občutek, da je to življenjska sreča.« Kolegi ribiči, ki so bili ta večer v svojem ribiškem domu, so seveda veselo nazdravljali; ribiči namreč pravijo, da mora biti riba mokra! Sedaj se Vlado vrača v Črneški zaliv, saj ga voda in ribolov sproščata. Samo Šavc Koroški ribiči v Tržiču Lep uspeh za člane koroških ribičev iz Roža na mednarodnem tekmovanju v lovu z mu-harico pretekli konec tedna na Savi pri Tržiču. Ivko Ferm, Jože Ottowitz in Gregor Reichmann so v ekipnem tekmovanju osvojili odlično tretje mesto. Hans Käfer pa je pri posameznikih prav tako dosegel bronasto kolajno. Prireditelj vzorno organiziranega tekmovanja je bila ribiška družina Tržič. 1. L. SLOVENSKI VESTNIK SPORT SAK: Mallegg; S. Sadjak, Zanki, A. Sadjak, Roy (46. M. Sadjak), Koreimann, Šmid, Kir-cher, Kuttnig (70. Hober); Kudler (77. Les-snik), Vrabac. Gol za SAK: S. Sadjak (40.) Trnja vas, 500, sodnik Kornbichler I^OT PRETEKLO nedeljo, ko l\.je bila tekma zaradi hudega neurja prekinjena, so tudi v torek gostje iz Voitsberga šli z 1:0 v vodstvo. Gol je padel nekoliko srečno iz prostega strela, kajti žoga se je odbila s prečke v gol. Zahodni Štajerci, ki veljajo poleg Avstrije/VSV za favorita v regionalni ligi, so od vsega začetka močno pritiskali in diktirali igro. Po hitrem golu so varovanci Telbana bili nekoliko presenečeni in le počasi našli do linije. V 12. minuti je imel Kudler lepo priložnost, ko je s strelom z glave le za las zgrešil gol. Proti koncu prvega polčasa je SAK ob podpori številnih gledalcev stopnjeval pritisk in Simon Sadjak je z lepim NOGOMET: SAK-VOITSBERG Naceta tekma - 1:2 (1:1)! Libero Simon Sadjak se je opogumil in izenačil Foto: SV strelom v dolgi zgornji kot izenačil. Po pavzi so gostje vedno spet z nevarnimi konterji prodrli v kazenski prostor SAK in po kotnem strelu in nepazljivosti vratarja Mallegga je Tribl poslal žogo neubranljivo v dolgi kot. Napadalci SAK so še enkrat mobilizirali vse moči, vendar brez uspeha. Domačim napadalcem je tokrat manjkalo poguma in pa idej. Zmaga gostov, ki so igrali nevarnejše, bili so precej močnejši v dvobojih in pa pri visokih žogah, je bila zaslužena. Moštvo iz Voitsberga do sedaj še ni oddalo nobene točke in vodi s 12 točkami pred Au- ^^OBER teden pred predsta-l^vitvijo avstrijskih kandidatov za ZOI 2006 pri Avstrijskem olimpijskem komiteju (ÖOC), je generalni tajnik Koroškega organizacijskega komiteja Dieter Janz poln optimizma. Mnenja je, da imajo Slovenija, Julijska krajina in Koroška s projektom iger «Brez meja« najboljše možnosti od vseh avstrijskih kandidatov. ÖOC bo namreč imenoval tistega kandidata, ki ima pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (IOC) najboljše šanse. Janz: »Če bo sploh avstrijska kandidatura pri IOC uspešna, potem je projekt iger >Brez meja< absolutno primeren«. Ključna vprašanja Predstavitev avstrijskih kandidatov pri ÖOC bo potekala po abecednem redu. V obravnavo bodo sprejeli enajst ključnih ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE 2006 Ali bo izbrana Koroška? točk od skupno 23 področij, ki bodo odločilnega pomena za predstavitev pred IOC. Najvažnejše točke so: športni kompleksi, olimpijsko naselje, financiranje, varnost in medicinska oskrba, ekološka vprašanja, medijski in marketinški koncepti. Po predstavitvi 19. septembra pa bo posebna komisija obiskala posamezne kraje in si ogledala športne komplekse ter jih preverila. Do 10. oktobra bodo komisije predložile pri ÖOC pismene ocene. Dokončna odločitev o izboru avstrijskega kandidata bo padla začetek novembra. Po hearingu ÖOC komisij bo prišlo do glasovanja. Izbor kandidata pa je odvisen tudi od lobiranja posameznih dežel in od tega, kako se bo opredelila zvezna vlada. " Referendum bo 5. oktobra Danes, 11. septembra, so se srečali vsi župani/županje koroških občin v Celovcu, kjer so jim s strani pripravljalnega komiteja predočili detajliran projekt o igrah »Brez meja« ter o posledicah kandidature. Zagovorniki ZOI 2006 si pričakujejo razcvet gospodarst- va z milijardnimi investicijami, nova delovna mesta in poživitev bolehnega turizma. Investicijske stroške pa naj bi pokrili s prodajo TV pravic, so dejali koroški vrhunski politiki. S to konferenco naj bi pričeli vsi odgovorni široko kampanjo za glasovanje 5. oktobra. Vsekakor bi visoka udeležba pri glasovanju za igre podkrepila odločitev ÖOC za uresničevanje tega edinstvenega projekta zimskih olimpijskih iger »Brez meja«. Veselje v Ateneh Po sklepu IOC pretekli petek v Lausanne bodo 28. OI v zgodovinskem mestu Atene. Poleg Aten so se za igre potegovali še Rim, Stockholm, Kapstadt in Buenos Aires. S to odločitvijo pa rastejo šanse za ZOI na tromeji, ker je pričakovati, da se bo tudi Italija odločno zavzela za igre »Brez meja«. M. Š. ŠAH Zmaga šahistov SŠZ EP KOLESARJEV Prva medalja Konec preteklega tedna je priredila Unija evropskih kolesarjev (UEC) na progi ob Baškem jezeru evropsko prvenstvo kolesarjev pod 23 let. Na tem prvenstvu Peter Wrolich ni več sodeloval, ker je maja t.l. postal star triindvajset let. Zmagal je Italijan Salvatore Commesso pred Švicarjem Montgomery-jem in Avstrijcem Gerritom Glomserjem. Presenetljiv in razveseljiv izid za Avstrijce. Gerrit Glomser je doma na Salzburškem, letnik 1975 in šteje že leta med najbolj obetavne kolesarje Avstrije. Po lanskoletni sezoni, ki se je končala zanj brez vidnega rezultata, je s svojim privatnim menedžerjem Moserjem zapustil Avstrijo in se priključil kolesarskemu klubu MapejTrevi-so. Kar se je dogodilo z njim v Italiji, je pravi čudež. Zmagal je na nekaterih pomembnih dirkah, si tako priboril majico v avstrijski reprezentanci in končno zasedel na evropskem prvenstvu odlično tretje mesto. V enem samem letu se je mladi kolesar v Bronasti Glomser z J. Wrolichom Italiji povzpel do evropskega vrha. Že pred tekmovanjem je izjavil Berni Gugganig, eden najboljših avstrijskih kolesarjev, daje pretekli teden prekolesaril nekaj kilometrov treninga z Glomserjem in da mu na hribih ni več mogel slediti. Dejstvo je, da je mladi športnik zapustil Avstrijo, ker v tej državi, kjer televizija prenaša vsak trening Formule I, kjer se prične televizijski prenos nogometne tekme (Avstrija - Švedska) eno uro pred začetkom tekmovanja enostavno ni videl več možnosti za uspešno nadaljevanje svoje športne poti. Z bronasto kolajno pa je bila poplačana njegova trnjeva pot v inozemstvu. Želim mu še obilo športnih uspehov! Joško Wrolich Šahovska ekipa SŠZ je v pripravljalni tekmi na štirih deskah premagala celovško moštvo SV Zugzwang s 2,5:1,5. Zmagal je Ivko Ferm, remizirali pa so Joži Amrusch, Rupert Reichmann in Robert Hedenik. Na hitropoteznem turnirju pa je zmagal bivši igralec SSZ Franci Rulitz (7 točk) pred Amruschem (6) ter Gernotom Isolo in Ivanom Lukanom (oba po 5 točk) I. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 88 Silvo Kovač Mišto - Kloza / Poljska 1955 Na črnega kralja v kotu šahovnice je beli usmeril napad svojih figur, vendar pa izgle-da, daje v nastalem položaju napad belega otopel. Črni je namreč povezal črnopoljnega lovca belega na d4, ki brani X * i X i if Jl v * 1111 A ■ 1 •i:J! S 'Mgj i A ■ 0 <±> a b C d e f g h kralja na črni poševnici, kako je belemu, ki je na potezi u-spelo nadaljevati z napadom na črnega kralja in zmagati. Pri reševanju upoštevajte delovanje vseh belih figur! Rešitev štev. 87 Velemojster Aljehin se ne izogiba glavne variante, saj je nasprotniku pripravil majhno past, v katero se je le-ta hitro ulovil. l.Tf2:!! / l.Tbl? Df4!; 1.TL5: Dd4! / l...gf2 2.Tf5:! Kf5: 3.g4+! Poanta bele kombinacije! Beli kralj z lahkoto obračuna s črnim kmetom na f liniji 3...Kg4 4.Kg2! in Aljehin je v nadaljevanju zmagal! strio/VSV (10). SAK je na petem mestu (8). Prihodnjo soboto igra SAK na tujem proti Gratkornu. Tekma bo ob 16.15 Izidi ostalih tekem: Pliberk je igral neodločeno proti Rohrbachu 1:1, Pöllau je premagal WAC z 2:1 in Lienz je na tujem izgubil proti St.Floria-nu z 0: L M. Š. KOROŠKI RAZREDI ■ PODLIGA ZAHOD Bilčovs - Irschen 1:2 (0:2) 1. Bleiberg 6 5 1 0 19:3 16 2. Landskron 6 4 1 1 22:5 13 3. Šmohor 6 4 1 1 15:4 13 4. Vernberk 6 4 0 2 9:7 12 5. Irschen 6 3 1 2 8:7 10 6. Baldramsdorf 6 3 0 3 6:11 9 7. Bilčovs 6 2 1 3 8:7 7 8. Bače 6 2 1 3 9:9 7 9. Weißenstein 6 2 1 3 7:11 7 10.ASV Linez 6 2 1 3 3:9 7 11. Radenthein 6 2 1 3 6:13 7 12.0berdrauburg6 2 0 4 6:10 6 13. Winklern 6 0 3 3 5:11 3 14. Brnca 6 1 0 5 4:20 3 13./14.9: Šmohor - Bilčovs ■ 1. RAZRED D: Žitara vas - Frantschach 3:0 (1:0) Šmihel - Klopinj 1:1 (1:0) Ruda - Globasnica 2:3 (1:2) St. Leonhard - Žel. Kapla 1:4 1. Vovbre 6 4 2 0 12:2 14 2. Globasnica 6 4 1 1 15:8 13 3. Klopinj 6 3 3 0 12:6 12 4. Šmihel 6 3 3 0 8:4 12 5. Žitara vas 6 3 2 1 9:5 11 6. Železna Kapla 6 3 1 2 14:8 10 7. Grebinj 6 2 3 1 11:8 9 8. Maria Rojach 6 2 3 1 9:7 9 9. Eitweg 6 1 4 1 9:5 7 10. St.Stefan/L. 6 2 1 3 7:9 7 II.St.Leonhard 6 2 1 3 7:10 7 12. Ruda 6 0 2 4 4:9 2 13. Labot 6 0 0 6 3:16 0 14. Frantschach 6 0 0 6 3:26 0 13./14.9: Eitweg - Žitara vas, Globasnica -St. Stefan/L., Železna Kapla - Ruda, Grebinj-Šmihel ■ 2. RAZRED C Sele -Treffen 2:1 (1:0) 1. Poreče 6 5 1 0 17:1 16 2. Dholica 6 4 1 1 19:7 13 3. Treffen 6 4 1 1 18:9 13 4. Kotmara vas 5 4 1 0 15:7 13 5. Rožek 5 2 1 2 7:10 8 6. Post 5 2 1 2 7:7 7 7. Sele 6 2 1 3 8:15 7 8. Šentjakob 5 2 0 3 5:12 6 9. Donau 5 1 2 2 8:10 5 10. Kriva Vrba 5 1 1 3 6:8 4 11.Ledince 5 1 1 3 7:10 4 12. HSV 5 0 1 4 2:9 1 13. Osoje 5 0 1 4 4:18 1 ■ 2. RAZRED D SAK II - Guttaring 8:0 1. KAC 6 6 0 0 19:2 18 2. Gurk 6 5 10 14:6 16 3. SAKU 5 3 11 16:7 10 4. Oberglan 6 3 12 10:7 10 5. St.Urban 5 3 0 2 9:10 9 6. Guttaring 5 3 0 2 6:11 9 7. Straßburg 6 2 2 2 12:10 8 8. Weitensfeld 5 1 1 3 5:9 4 9. Eberstein 5 1 13 6:11 4 10. Steuerberg 6 1 1 4 8:14 4 11. Ulrichsberg 3 0 2 1 5:6 2 12. Kappel 5 0 1 4 2:9 1 13. Kraig 5 0 1 4 5:15 1 13./14.9: Straßburg - SAK II ■ 2. RAZRED E Rikarja vas - Dobrla vas 7:1 Pliberk II - Sinča vas 1:3 (1:1) Djekše - Mauterndorf 8:2 Galicija - St. Margarethen 0:0 Tinje - Žvabek 3:0 (2:0) 1. Rikarja vas 6 5 1 0 25:5 16 2. Tinje 6 5 1 0 24:4 16 3. Sinča vas 6 4 2 0 21:8 14 4. Reichenfels 5 4 0 1 15:6 12 5. Galicija 6 2 3 1 9:11 9 6. Djekše 6 2 2 2 19:11 8 7. Važenberk 6 2 2 2 8:10 8 8. Dobrla vas 6 14 1 7:12 7 9. St.Margarethen 6 2 1 3 5:11 7 10. ŠentpeterA/. 6 1 2 3 14:19 5 11. Pliberk II 6 114 7:16 4 12. Žvabek 6 0 3 3 3:11 3 13. Preitenegg 6 0 1 5 4:12 1 14. Mauterndorf 5 0 1 4 5:30 1 13./14.9: St.Margarethen - Pliberk II, Sinča vas - Rikarja vas, Dobrla vas - Važenberk, Žvabek - Djekše, Mauterndorf - Galicija