V Dr. Sutej o draginji in denarju Naš Cnančni minister je v svojem govoru po beogradskem radiu 14. januarja dal o teh vprašanjih tale pojasnila: Odkod draginja? Vzroki so predvsem v naših zunanje-trgovskih odnošajih. Mi smo poljedelska država in uvašamo industrijske izdelke iz industrijskih držav, ki določajo cene. Če še upoštevamo slabo ž^tev, je razumljivo, zakaj so določene primeroma visoke notranje odkupne cene za pšenico in koruzo, ki sta naš glavni proizvod. Te primeroma visoke eene vplivajo ali neposredno (mast, meso) ali posredno (povečanje delavske mezde) na povečanje skupnih stroškov aa*e domače proizvodnje in tako tudi na ceno ostalih proizvodov. Ni pa povišanje cen v enaki ineri zadelo vse pridelke, kakor n. pr. ni zadelo sol, sladkor, vžigalice in petrolej. Cena soli je bila nekaj manjša kot pred vojnimi zapletljaji, cena sladkorja je neznatno poskočila, cena petroleja je določena na 7 din za liter. Velik del krivde pri nemiru in zmedi, ki včasih zav.ada v nekaterih krogih, nosi brezvestna grabežljivost nekaterih gospodarstvenikov in špekulacija politienih agitatorjev, ki jim je malo do reda in miru v državi, marveč le _a osebne koristi. Kot primer take agitacije naj služijo govorice, ki so se nedavno razširile o podraženju vžigalic. Takoj se je d?ignila pot, ošnja šibic, ki je znašala leta 1939. v oktobru 5600 zabojev, v novembru 4900, v de- cembru 5000, leta 1940. pa v istih meseeih 6200, 6900 in 7000 zabojev. Slično je s sladkorjem. Normalna potrošnja znaša mesečno 725 vagonov, sedaj se izdaja mesečno 800 vagonov in vendar sladkorja stalno primanjkuje, to pa radi zalog, ki si jih nekateri napravljajo, ker se širijo vesti o pomanjkanju sladkorja. S soljo je enako. Prej je znašala potrošnja skupno z živinsko in industrijsko soljo letno 152 milijonov kilogramov, sedaj se je dvignila potrošnja samo kuhinjske soli na 200 milijonov kilogramov letno. Prebivalstvo naj ne naseda takšnim razburjajo.im vestem, ker so v vsakem pogledu zagotovljene dovoljne zaloge soli, vžigalic in sladkorja, cene pa so utrjene. Ali imamo inflacijo? Inflacije = čezmernega izdajanja novčanic ni. Leta 1939., 26. avgusta, je znašal obtok papirnatega denarja 7 milijard 985 milijonov, dne 30. septembra 1940 pa 12 milijard 403 milijone. Povečanje znaša pri nas 55.31%, v Grčiji 56.69%, na Madžarskem 57.43%, v Turčiji 72%, _a nami je neznatno zaostala Romunija z 51.31% in Nemčija s 45.51%. Čuvanje nevtralnosti naše države zahteva velike gmotne žrtve. Za redne državne stroške se država ne zadolžuje pri Narodni banki. Ni bil dozdaj izdan noben stotak brez pokritja, marveč je z zakonom predpisana podlaga za obtok in obveza ostala nedotaknjena.