List 32. Politiški oddelek. Federalizem. Dunajski krščanski socijalisti in pa nemški nacijo-nalci pripravljajo se, da prevzamejo nasledstvo nemško-liberalne stranke. Nahajajo se nekateri Slovani, ki se tega celo vesele, češ, da potem nastopijo za Avstrijo boljši časi. Krščanski socijalisti pa po svojih glasilih govore že o neki federalistični preosnovi Avstrije, da bi zase pridobili Mladočehe, kateri so tudi federalisti. Reči moramo, da je njih postopanje jako zvito. Tudi mej Slovenci so nekateri, ki se posebno naudu-šujejo za to stranko, posebno na Primorskem, ker po svojih glasilih včasih malo krtači Italijane in razkriva razmere na Primorskem. Če pa bolje stvari preudarimo, pa nikakor nimamo povoda posebno veseliti se vladanja krščanskih socijalistov v Avstriji. Ta stranka vedno očitneje kaže svoje nemškonarodno stališče. Glasovala je proti osnovi dvojezične gimnazije v Celji in te dni je na Dunaji se izrekla proti kandidaturi Čeha Jedličke v mestni zbor. Jedlička je na Dunaji spoštovan mož. On je načelnik mizarske zadruge in je sedem let sedel v mestnem zastopu. On je vedno neumorno deloval za krščanske so-cijaliste. Bil je jim tako dolgo dober, dokler so potrebovali njegove pomoči, a sedaj ga mislijo pa pustiti, ko vidijo, da bi morda brez njega tudi izhajali. Proti njegovi kandidaturi pa nimajo druzega pomisleka, kakor da je Čeh. V dunajski prvostolnici biva nad 150.000 Čehov in vsak pravicoljuben človek mora priznati, da je le umestno, če bi se volil kak Čeh v mestni zastop. Dunaj je tudi prestolnica mnogojezične Avstrije, kamor se stekajo davki vseh avstrijskih narodov in se ima za svoj razvoj zahvaliti celi državi, zaradi tega ni lepo, če se ondu prezira kak avstrijski narod. Zaradi tega moramo le odobravati sklep dunajskih Čehov, da postavijo svoje kandi- date v vseh dunajskih okrajih. Zmagali ne bodo, a pokazali bodo očitno, da Dunaj ni nemšk, temveč mnogo-jezičen, in da je torej postopanje krščanskih socijalistov krivično. Postopanje nemških nacijonalcev in pa krščanskih socijalistov proti dvojezični celjski gimnaziji je jako poučno. Kakor se kaže, bi to gimnazijo bili lahko dosegli, da niso začeli ruvati nemški nacijonalci, najožji zavezniki krščanskih socijalistov. Vodja levičarjev finančni minister Plener jo je vsprejel v državni proračun in prepričani smo, da bi večina nemških liberalcev bila glasovala za to gimnazijo, da niso nemški nacijonalci začeli zaradi tega divje agitacije. Vsled postopanja nemških nacijonalcev in krščanskih socijalistov je vsa stvar bila že prišla v nevarnost. To postopanje je jako značilno in ga ne smemo pozabiti Zakaj je pa bil tako hud boj zoper dvojezično gimnazijo ? Jedino zaradi tega, ker smo zahtevali to gimnazijo na Štajerskem. Tudi ne smemo misliti, da so nasprotovali jedino zaradi Celja, temveč bi bili nasprotovali zoper osnovo v vsakem drugem kraji na Štajerskem, kjer bi mogla gimnazija vspevati. Da to razumemo, moramo pomisliti, kak federalizem žele krščanski socijalisti. Pripravljeni so dovoliti, da se Primorsko in Kranjsko zjedinimo in se ji ta dovoli večja samouprava, a slovenski del Koroške in Štajerske pa hočejo vsekako pridržati pri nemških pokrajinah. Po njih mnenji se koroški in štajerski Slovenci vsekako morajo ponemčiti. Takemu federalizmu seveda moramo ugovarjati vsi Slovenci. Tako si federalizma niso mislili nikdar slovenski politiki in treba je, da se začasno upremo vsakim takim poskusom, Mnenje, da ni umestno, da se sedaj Slovenci že izrečemo proti krščanskim socijalistom, je popolnoma napačno. Za časa je treba pojasniti svoje stališče, da bodo vedeli krščanski socijalisti, da na slovensko pomoč imajo računati jedino, če bodo pravični vsem Slovencem, tudi koroškim in štajerskim, da pa imajo pričakovati najhujši a odpor, če mislijo poskuševati ponemčevati. Tudi bi po- ------ 314 ------ zneje, ko se stranka preveč opomore, morda borba bila pretežka. V narodnem oziru še utegnejo krščanski socijalisti biti nam nevarneji nego nemški liberalci. Poslednji so propadajoča, ti pa napredujoča stranka. Nemški načijo-nalci nam niso bili nevarni, dokler so bili sami, ker zaradi svojega prusofilstva niso mogli pridobiti velikega vpliva v Avstriji. Nevarnejši pa postajajo, ako se združijo s krščanskimi socijalisti Ta stranka je avstrijska in s tem bi nemški nacijonalci postali sposobni za vlado. Da se pa mislijo krščanski socijalisti postaviti popolnoma na nemškonarodni program, to nam spričuje govor kneza Liechtensteina, ki je vabil nemške nacijonalce naravnost v svoj tabor in priporočal nemškim konservativcem naj se bolj spominiajo svoje narodnosti. Vemo, da nekateri opravičujejo postopanje nemških socijalistov s tem, da morajo kazati se nemškonarodne, ker drugače ne zmagajo na Dunaji. To je povse neosno-vano. Boj, ki se bije na Dunaji, ni naroden, temveč na-rodnogospodarsk. Ondu narodnosti prav za prav še ni treba vlačiti na dan. Narodno vprašanje so krščanski socijalisti izvlekli, ker to ugaja njih srcu, in ker hočejo z narodno politiko odvrniti pozornost od narodnogospodarska, kajti obetali so volilcem v narodnogospodarskem oziru, kar jim ne bode moč izpolniti. Sicer je pa to pomisliti, kakšne bodo posledice tega, če bode ta stranka delala zase z nemškim šovinizmom, kot je začela. Ne le na Dunaji, temveč povsod v Avstriji bode razvnela mej Nemci narodno nestrpnost in imeli bodemo hujše boje, nego jih imamo sedaj. Tudi ko bi hotela kedaj preme-niti taktiko, je ne bode mogla, prisiljena bode hoditi po potu, katero je nastopila. Vsaj vidimo pri nemških liberalcih, da ne morejo prijenjavati v narodnem oziru, ko bi tudi hoteli. V začetku se da vsak tok zajeziti, a pozneje je večkrat prepozno. Zato pa moramo začasno začeti ustavljati se temu nemškonarodnemu toku, da ne pride v Avstriji do kacega federalizma, s katerim bi se več slovenskih pokrajin izročilo v nemško žrelo.