Poštnina plačana v gotovini. Cena 25— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica. S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštna čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 48 Tr&t - Gorica 28. novembra 1952 Izhaja vsak petek Italija, Jugoslavija in Balkan V zadnjem letu smo prisostvovali zanimivemu in uspešnemu zunanjepolitičnemu uveljavljanju Jugoslavije na Balkanu. Vzpostavljeni so bili tesni stiki z Grčijo in obdobje državljanske vojne, v kateri je Jugoslavija take vneto podpirala grške partizane, je tako rekoč pozabljeno. Prav tako je prišlo do pomembnega zbližanja s Turčijo, ki je že v času med o-bema svetovnima vojnama v balkonskih vprašanjih običajno vedno hodila z roko v roki z Jugoslavijo, V mednarodni javnosti se tudi govori, da ima Jugoslavija svoje prste v albanskih zadevah, in nobena tajnost ni, da najdejo mnogi albanski begunci v Jugoslaviji svoje zatočišče. Nedvomno so omogočile grško -turško - jugoslovansko zbližanje zahodne velesile, Velika Britanija in Združene države, katerih življenjska korist zahteva, da se podobno kakor v Zahodni Evropi tudi v Vzhodnem Sredozemlju zgradi o-brambni zid, s katerim bi se zajedlo sovjetski imperializem. Vse do omenjenega zbližanja Jugoslavije z ostalima balkanskima državama je obrambni pas demokratskega sveta v Evropi dejansko nehal pri l-taliji. Ko so poskušali razširiti o-brambno zvezo tudi na Vzhodno Sredozemlje s tem, da bi poverili vodilno vlogo Italiji, je to naletelo na odločen odpor pri Grkih in Turkih. Razni že imenovani italijanski poveljniki so nato dobili drug, o-mejenejši delokrog in nekateri so tudi iz protesta odstopili. Vodstvo obrambe v Vzhodnem Sredozemlju, kateri sta se priključili Grčija in Turčija, je nato prevzel ameriški mdmiral. Toda Italija tega poraza ne more pozabiti. Od nekdaj se je zanimala ca razvoj na Balkanu, ki ga je smatrala za nekakšno svoje vpliv-nestno področje. V preteklosti se ji je posrečilo vzpostaviti dinastične zveze z Bolgarijo. Potem ko je Jugoslavija pomagala nekdanjemu 'vegurtcu, kasnejšemu kralju. Zogu, na albanski prestol, ga je Italija z denarjem, ki mu g a Jugoslavija ni mogla dati, pridobila, na svojo stran. Odtlej je rastel italijanski vpliv v Albaniji in zaključek je bila znana Mussolinijeva ekspedicija, ki je imela za posledico priključitev Albanije k italijanskemu cesarstvu. Tako so se Italijani zasidrali že v dveh balkanskih državah. Ze takoj po prvi svetovni vojni pa so stegnili svojo roko tudi nad Grčijo. Izkoristili so priliko in zasedli Dodekanez, strateško važne otoke ob maloazijski obali pred samimi vrati Turčije in nedaleč od vhoda v morske ožine, skozi katere vodi pot iz Črnega morja v Sredozemsko morje. A ker jim to še ni bilo dovolj, so si po zasedbi Albanije hoteli pokoriti še celo Gr-čiio. Razumljivo je torej, da se Italija le svoje preteklosti danes noče kar tako odreči, in da gleda z veliko ljubosumnostjo na vsako samostojno uveljavljanje balkanskih narodov, posebno pa še na sosednjo Ju glasilo, ki ji je bila že od nekdaj trn v peti. Za Italijo pomeni namreč vsaka zveza balkanskih držav kmieri ne bi ona nekako botrovala dokončen konec njenih sanj o imperialističnem položaju na Balkanu in s tem tudi v dobrem delu Sredozemskega, in kar je še važnejše, Jadranskega morja. Uvodoma omenjeno zunanjepolitično uveljavljanje Jugoslavije v zadnjem letu pa gre prav v to smer Vkljub vzpostavitvi skupnega o-vrambnega poveljstva za Vzhodno Sredozemlje, v katerem sodelujeta tudi Grčija in Turčija, je namreč med Italijo in tema dvema drža v uma še vedno stal prazen prostor ni bilo suhozemske povezanosti Manjkala je Jugoslavija. Jugoslavija pa se je pravočasno zavedla visoke vrednosti svojega položaja in )e spoznala, da se po tej poti lahko dvigne iz osamljenosti, v kateri se je znašla po prelomu s Kominfor-mom. Ni čakala, da bi jo drugi vabili in ji odrejali mesto, ampak je s par diplomatskimi manevri, vsaj mi zunaj, sama podvzela iniciativo v izgrajevanju balkanske obrambe Na ta način je prevzela v teh po litičnih kombinacijah vodilno me sto. Zunanji izraz tega so med o-stalim vedno pogostejši zunanji o-biski zahodnih vojaških in političnih osebnosti v Beogradu ter poso jila in dobave, ki jih dobiva od eahodnih držav. Prav tako pa. lahko opazimo tudi živahno in stalno po tovanje raznih delegacij ter izme njavanje obiskov med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo. (Konec na 2. strani. 1. stolpec) I1E0PREZI1E HElimESTnOSTI Priključitev Trsta k Italiji bi pomenila poostritev odnosov v Evropi Zdi se, da .ie uvodničarju lista »Giornale di Trieste« tržaška juha neokusna in mlačna. Zato ji je treba dodati še prav krepkih primesi in začimb, da bi jo mogel uživati, tudi najneobčutljivejši okus. Tej vsekakor hvalevredni težnji se moramo v glavnem zahvaliti za njegove tri izpade, in sicer prvič proti onim Tržačanom, ki greše proti italijanski domovini, drugič proti onim Tržačanom, ki brez dovoljenja italijanskih političnih oblasti gredo v Jugoslavijo, in tretjič proti onim Balkancem, ki beže iz Jugoslavije ter polnijo kazenske spise tukajšnje policije. Ni brez koristi, če se na kratko ozremo nanje. Da mu ni prijetno pri duši, ko gleda, kako tudi Tržačani italijanske narodnosti in med njimi celo vitezi Italijanske krone potujejo na Dunaj v trenutku, ko se je Tavia-ni s Figlom pogajal baje o Trstu, prav lahko razumemo. Cim se je pa omenjeni uvodničar spozabil tako daleč, da je vse »romarje avstrijske preteklosti« krstil za he-lote (hlapce) in plačance, se pač moramo vprašati, če ni prav on •kor uvodničar od nekod za to plačan, da zastopa koristi Italije, in to prav tedaj, ko se to ne krije s tržaškimi koristmi. Da je pa odnos med Trstom in Italijo, kakor ga subjektivno pojmuje prav uvodničar »Giornale di Trieste«, zaželen, tudi od nekaterih italijanskih nacionalistov, o tem ne dvomimo. Ce pa to pomeni tudi objektivno zaželenost s tržaškega materialnega in dodajmo tudi moralnega sta-, lišča, o tem je dopuščeno podvomiti in o tem dvomijo ne samo »heloti«, ampak vsi Tržačani! Kaj ti vsa gonja zadnjih časov, ki stremi za tem, da bi iz zavarovalnic, so bile osnovane ,.z našimi in lokalnimi pobudami, izrinili Tržačane, pomeni krvavo opozorilo vsem tistim, ki bi hoteli prikriti in zabrisati italijansko pohlepnost glede Trsta. Ali to še ni vse! Po razlastitvi zavarovalnic morajo, kot izgleda, priti na vrsto pa-roplovne družbe. Za našimi zavarovalnicami mora priti v italijansko posest še naše ladjevje. Zato je kaj 'lahko govoriti o dolžnosti do, Italije vsem onim, katerim te dolžnosti prinašajo osebne in denarne, koristi, teže je pa o teh dolžnostih govoriti vsem onim, ki od teh sprememb osebno in denarno ni7 majo pričakovati drugega kot samo izgubo! Ni namreč vseeno biti rodoljub in pri tem polniti svoje žepe, ali biti rodoljub pa živeti v siromaštvu in revščini, kakor ni vseeno od Trsta pričakovati in zahtevati rodoljubja ter ga izropati, ati pa žrtvovati se za Trst in od njega ničesar pričakovati, kot to drugi delajo, iiaj mi vsi služimo nekomu ali neki stvari, vsi brez razlike smo torej s tega vidika heloti. Toda če sprejmemo nase neko svobodno privzeto dolžnost in služimo dolžnosti, ki smo jo sprejeli iz prepričanja, dolžnosti .torej, kateri ni vedno prav lahko žrtvovati svoj čas, je to eno, drugo pa je sedeti pri polnih jaslih in govoriti o tujih hlapcih. In slednjič je med branilci tržaške neodvisnosti in med njenimi samozvanimi nasprotniki še drug pomembnejši prepad. Mi zastopamo misel, da zasluži vsakogar mišljenje, da ga preučimo, medtem ko se oni omejujejo proti temu našemu pojmovanju, in sicer prav v trenutku, ko naglasa De Gasperi v Bocnu, da je vzajemno razumevanje podlaga evropskega sodelovanja. Preidimo torej na drugo vprašanje, na vprašanje dovoljenja za potovanja v Jugoslavijo. Ni nobenega dvoma o tem, da je Svobodno tržaško ozemlje eno, Jugoslavija pa drugo. Toda isto velja za Svobodno tržaško ozemlje in za Italijo! Zakaj naj bi moralo potovanje med eno in drugo biti prepovedano, ko pa je bilo organizatorjem neredov 20. marca 1952 dovoljeno, da z neštetimi vozili potujejo preko meje pri Devinu in Tržiču? Ali »Giornale di Trieste« mar ne pomni več časov, ko je Trst bil še j?od Avstrijo in ko je meja bila .. . vendarle meja? Kako je to bolelo iredentiste? Zakaj se ne morejo vživeti ali zamisliti v De Gasparijevo »vzajemno razumevanje« ter končno prenehati s temi neumnimi žalitvami in izrazi omalovaževanja, ki gotovo nikomur ne koristijo, in da bi tudi ti ljudje že končno občutili potrebo, da bi napravili konec ozračju bahave napihnjenosti in ustvari! drugo o-zračje, ki gotovo ne bi .imelo in ne more imeti samo svoje idilične strani, ki j>a bi dopustilo člpveku, da se brez strahu pred družabnim izobčenjem prizna in izjavi za ono, kar je. In končno še ona cinična žalitev nesrečnikov, ki so pobegnili iz Jugoslavije. Mi nismo poklicani v to, da bi preiskali vsak primer jpose-bej. Da so med njimi pošteni ljudje, je tako gotovo, kot je tudi možno, da je med njimi tudi kak navaden zlikovec in kak komin-formist . . . Toda .ti Balkanci so prihajali v Trst skozi več kot tisočletje in najlepše zgradbe ob tržaški obali so bile zgrajene prav z njihovim denarjem, čeprav označuje »Giornale di Trieste« istrske begunce za poštene, begunce iz diugih krajev pa za nepoštene. Za to presojo mu je merodajen, kot sam priznava, odnos do Italije. »Vsi brez razlike so —pravi „Giornale di Trieste” — sovražniki Italije.« Vse -to so ljudje, proti katerim sq meščanstvo svečano omejuje. Čudne so trditve tega uvodničarja! Kajti če bi že prav hoteli delati razliko med prijatelji in sovražniki Italije, bi pač morali priti do zaključka, >da so .resnični sovražniki Italije prav ljudje okoli »Gior-nala di Trieste«. Kajti če bi Italija napravila res tisto, kar »Giornale di Trieste« od nje zahteva, če bi družabno izobčila indipendentiste, če bi prepovedala potovanje onim Slovencem, ki so na žalost prisiljeni posluževati se italijanskih potnih listin, in bi tako bojazljivo in vsevprek žalila nesrečnike, ki se pred takimi žalitvami ne morejo braniti, bi tak postopek bil in pomenil najboljšo dokumentacijo tiste nesposobnosti Italije, da bi vladala drugim narodom, ki jo prav mi tako hudo občutimo na svoji koži. »Giornale di Trieste« si je nadel nalogo, da pripravi teren za priključitev Trsta k Italiji. V resnici pa počenja vse, kar more, da bi sam dokazal, da bi bila ta priključitev daleč od tistega, kar naj bi bila pomiritev tega dela evropsk^ celine, in da hi taka priključitev v resnici pomenila nevarno poostritev nesoglasij, vzdrževanje muče-ništva in ubijanje vsakega smisla za osnovne človečanske pravice. In to se pravi služiti svoji domovini! . . . Poziv goriškim Slovenkam Slovenska mat fin žena! Ti, ki s svojo poti-;pežljivostjo in s svojim razumom podpiraš tri temeljne vloge slivenskega ognjišča; ti, ki si vcepila slovensko besedo v srca svojih otrok, ne dopusti, da se kri tvoje krvi pretaka v tuj živelj! Ti, spoštovana slovenska mati, nastopi pogumno s svojo narodno zavestjo v obrambo slovenskih pravic! S hrabrostjo in srčnostjo glasuj za slovensko narodno listo, za lipovo vejico! Glasuj za slovensko narodno listo, kajti ona edina čuva naš narodni ponos in brani naše svete pravice na zemlji naših pradedov! Ti, slovensko dekle, ki se opajaš in krepčaš ob slovenski pesmi, kadar te tujec preganja s prezirom In hinavščino, ne zabi, da si narodu živ izvir in njegov ponos! Slovenske žene, zastavite ves svoj ugled v družini, da bo vsa glasovala za slovensko narodno listo, katera nosi znak slovenstva: LIPOVO VEJICO/ S tem pomaga vsaka družina in vsak posameznik ohraniti slovenski rod na svoji zemlji: s tem si zajamčite svoje narodne in socialne pravice! Bodite neomahljive in trdne, kot so Slovenke že stoletja trdne in vztrajne v borbi za pravice svojega rodu! Slovenska žena, vedi, da te bodo skušale premotiti in pridobiti vse stranke. Najbolj se ti bodo prilizovale prav tiste stranke, ki so naše narodno bogastvo in 'imetje ponujale tujcu v zameno za plehko fratelančno vzajemnost, one stranke, ki 'So tebi in tvojemu rodu prizadejale toliko vnebovpijočega gorja . . . samo za svoje lastne strankarske koristi. Snubile te bodo tudi še druge stranke, tudi »De-mocrazia Cri-stiana«, ki ima križ na ščitu . . . Toda ne daj se zapeljati. Poleg križa in vere moraš braniti tudi svojo narodnost! In vse to ti jamči naš znak — lipova vejica. Zato, slovenska žena, ne izdaj sama sebe in svojega rodu! Glasuj za lipovo vejico! S tem boš prisilila naše sovražnike, da bodo spoštovali 'tebe, tvoj jezik in tvoj rod! Glasuj za slovensko narodno listo! S tem streš strupeno os.t fratelančni lažnivosti komunizma. Slovenska žena, s tem da glasuješ za lipovo vejico, utrjuješ demokratično in krščansko zavest v slovenskem narodu tu v zamejstvu! Ne boj se, zakon ti daje pravico do tajnega glasovanja, katerega boš izvršila nemoteno. V VOLILNI SOBICI BOS SAMA V POGOVORU S SVOJO VESTJO' VIDEL TE NE BO NIHČE IN NIKDAR NOBEDEN NE BO IZVEDEL, DA SI GLASOVALA ZA LIPOVO VEJICO/ Naj živi ponosna in verna slovenska žena! Naj živi lipova vejica! Naj živi Slovenska demokratska zveza! Zenske kandidatinje liste z lipovo vejice Kdo bo naslednji na vrsti? Šovinistični ukrepi d plemenske razlihoualne surhe Nabrežinska občina je prejela 26. pred kratkim tudi dev. - nabrežin- novembra pismo področnega pred-sedništva, s katerim jo poziva, naj takoj odstrani dvojezične krajevne napise, katere je občina pred kratkim postavila ob državni cesti št. 14 Sesljan-Devin. Področni predsednik se je pri tem skliceval na dejstvo, da so napisi najprej v slovenščini in šele nato v italijanščini, ter na kr. odlok št. 800 iz l. 1923 in na Ukaz ZVU št. 183. Županstvo je na to čudno pismo področnega predsedništva takoj odgovoril, seveda odklonilno, in pri lem poudaril, dDA SO SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA DUHOVNA, JEZIKOVNA IN NARODNA DEDIŠČINA SLOVENSKEGA ŽIVLJA OBČINE DEVIN-NABREZINA, KI OD VSELEJ TVORI ABSOLUTNO VEČINO NJENEGA PREBIVALSTVA«. • * • Fašistična Italija je v svoji hi-perrasistični blaznosti odstranila in popačila slovenska krajevna imena ter jih izbrisala z naših trgov in vasi. Ta imena so skozi sto in stoletja blestela na naši zemlji. Toda faši-| stična Italija je bila premagana in mirovna pogodba, ki je v polni veljavi, je ustanovila Svobodno tržaško ozemlje, ki ima svoje meje. svojo lastno upravo, svojo zastavo, in na katerem je slovenski jezik uradni jezik z enakimi pravicami kot 'italijanski. Vse slovenske občine so postavile dvojezične napise po krajih svojega ozemlja. Tako je to storila ska občina, ki je po ogromni večini slovenska, izvzemši par sto italijanskih priseljencev. S tem da je občinska uprava postavila dvojezične napise,.ni storila kot svojo sveto dolžnost do prebivalstva, ki ima nesporno naravno pravico, d^ se kraji, ki jih je samo zgradilo, ir. kjer že preko 13 stoletij dela in stanuje, nosijo tudi slovensko ime, kakor so ga nosili vedno skozi stoletja do fašizma. S tem, da nosijo slovenski kraji v slovenski občini tudi svoja starodavna slovenska imena, se v ničemer ne kršijo pravice italijanske-, ga prebivalstva. To je aksiom, k} ga ne more zanikati noben pošten v polovici XX. stoletja na STO-ju živeči Italijan. Samo kak zagrizen imegaloman, ki ni nikoli razumel demokratične dobe, v kateri živimo, se more zgražati in protiviti dvojezičnim imenom slovenskih krajev. Psovanja »Giornala di Trieste« zaradi dvojezičnih napisov v de-vinsko-nabrežinski občini je pre nizko, da bi moglo zadeti slovenski narod. Tu ne bomo odnehali. Bomo poskrbeli, da ves svet izve, kako pojmujejo demokracijo in narodno strpnost področna oblastva na feTO, Proces v Pragi Ob zaključku lista je dospela vest, da je javni tožilec zahteval smrtno kazen za vseh štirinajst obtožencev na sedanjem praškem procesu proti Slanskemu in njegovimi tovariši. Slansky, Clementis, Geminder. Sele nekaj mesecev je od tega. kar so bila ta imena spoštovana in če-ščena po vsem komunističnem svetu. Pomenila so zanesljive .tovariše', vredne pobočnike velikega Stalina in ustanovitelje češkoslovaške ljudske demokracije. Danes pa sedijo ti trije ljudje z drugimi vred na zatožni klopi. Obtožili so jih in baje »razkrinkali« kot izdajalce, saboterje in plačance ameriškega imperializma. Čudna stvar pa je, da njihovo izdajstvo ni novo, kakor trdijo njihovi prejšnji tovariši in zdaj njihovi tožilci. Kakor pravijo, je bil Slansky v a-meriški službi že od leta 1930. Nekaj čudno gnilega mora biti v stranki, v .kateri nenadno odkrijejo .take stvari o svojem glavnem sekretarju. Toda komunizem je pač tak. Zato edaj čakamo, da bodo odkrili, da je bila tudi večina Leninovih najožjih sodelavcev izdajalcev in da so izvedli boljše viško revolucijo v glavnem imperialistični agenti. Trocki, Zinovjev, Buharin . . . Rajk, Kostov, Gomuljka in Pau-ker. Zdaj pa Cehi. Kdo bo prišel nato na vrsto? Ali bomo doživeli dan, ko bodo odkrili, da je Molotov že dolga leta orodje imperialističnih vojnih hujskačev in da je Mao Tse Tung zaveznik plutokracije? Ali da je celo Stalin . . . ??? Značilnost, vseh komunističnih procesov je popolno priznanje in samoodločevanje tako dejanskih prestopkov, .kakor tudi takih zločinov, ki si jih proti obtožencem izmišljuje tajna policija po nalogu brezobzirnih tekmecev, ki na kremeljski borzi, v trenutku medsebojnega obračunavanja, višje noti-raio. Po teh revolucionarnih »pridobitvah« poteka tudi sedanji praški množični proces. Za zahodni svet so ti postopki povsem nerazumljivi in tajinstve-ni, in vedno znova pronicajo v svet poročila, ki govorijo o drogah in strupih, ki na boljševiških procesih odpirajo usta. Tako tudi v sedanjih dneh množičnega masakri rania v Pankracu. Na Formozo je pred dnevi pribežal kitajski državni kemik dr. Hakinagi in izjavil, dq je Mao Tse Tung takoj po boljše-vizaciji svoje dežele zaukazal izdelati velike količine v Evropi in Ameriki neznanih, zahrbtnih strupov, ki jih dobavlja Sov jetiji in u-porablja tudi na Kitajskem kot preizkušeno sredstvo za izsiljevanja in priznanja na procesih. Sovjeti uporabljajo, po teh izjavah, v prvi vrsti živčni strup Of at . ki spravlja v otopelost miselne in duhovne obrambne sposobnosti obto- enostavna in strup prav nič ne vpliva na telesne funkcije organizma. Gfat primešajo hrani ali pijači obtoženca dvakrat ali trikrat in jetnik prizna in podpiše vse, kar zahtevajo od njega. Da bi obtoženci svojih priznanj in samoobtožb na razpravi ali neposredno po obsodbi ne preklicali, prejemajo strup vse do usmrtitve ali prevoza v jet-nišnico. »Dokler obtoženci oziroma obsojenci uživajo ofat, svojih priznanj, in diktiranih samoobtožb ne prekličejo!« Tako zatrjuje dr. Haki^ nagi, ki pravi tudi, da je v zadnjih letih tako v Sovjetiji kakor v ostalih priprežniških državah ofat povsem izpodrinil telesna mučenja jetnikov in so reflektorska, vodna, ledena mučila in ostala nekdaj priljubljena komunistična inkvizicijska sredstva uporabljiva zgolj za nepomembne jetnike. Po odkritjih dr. Hakinaga nam bodo komunistični procesi vseka? kor laže razumljivi in bodo nedvomno marsikateremu gorečemu komunistu tudi pri nas pošteno o hladili glavo. Tito« obisk v Londonu ni najbolj prijeten V Londonu so v torek objavili, da bo obisk maršala Tita v Veliki Britaniji trajal od 23. do 28. marca prihodnjega leta. Otem obisku še vedno razpravlja britansko časopisje in z njim so se bavili tudi poslanci v parlamentu. Govorniki so ob tej priliki poudarjali, kako neprijetno je imeti v svoji sredi gosta, ki je prepričan komunist, ki preganja Cerkev in ne priznava demokratičnih svoboščin. Neki poslanec je celo vprašal, če so vse osebe, ki se bodo u-deležile Titovega sprejema, prepričane, da jih ne bodo zaradi tega nekega dne obtožili filokomunizma. Toda, ker je za vsako akcijo potrebna organizacija, ni nič čudnega, da se je pri vseh teh protestih veliko govorilo o preganjanju vere, medtem ko se naroda, ki mora vse to trpeti, kateremu so prikraj-šane najosnovnejše demokratične pravice, čeprav je tako pogumno stopil v drugi svetovni vojni v borbo z ramo ob rami z Veliko Britanijo, skoro nihče ni spomnil. Londonski »Daily Telegraph« je v odgovor na očitke zaradi vabila napisal trdo realistične besede: redkih priložnostih in v izredno majhnem obsegu.* Tako izgleda praktična mednarodna politika, ki bi se jo morali posebno majhni narodi naučiti! Žalostno, toda prav tako še vedno resnično, nepreklicano in, kakor vidimo, celo na novo podčrtano ... Za jugoslovanske narode ie vzpodbudno samo to, da so ob ne-volji, ki je zaradi vabila prišla do izraza, nastopili tudi mnogi in ne prav nepomembni britanski javni delavci in politiki, ki se s takim zgolj stvarnim gledanjem ne skladajo. Res je, da Velika Britanija enkrat izrečenega vabila ne more preklicati, verjetno je tudi res, da bi bile možnosti za versko in 'vsako drugo svobodo v Jugoslaviji še slabše, če bi bojkot Zahoda prisilil Tita, da se spet prekrene h Kremlju, ali če bi obsodil Jugoslavijo na brezmočno osamljenost. Vendar pa vse to še ne bi smelo pripraviti uglednega britanskega glasila, da javno izpove, da so moralna načela luksuz! Ali ne izvirajo morda mnoge težave zahodne politike prav iz tega. ker v odporu in borbi proti strogo načelnemu in idejno kompaktnemu nasprotniku zahodna javnost, še bol; pa njeni državniki tako radi popuščajo in so pripravljeni zaii-snitu eno ali celo obe očesi tam, kjer kaj takega nikakor ne bi bilo dopustno? Boj,,klerikalnemu mračnjaštvu11 Na raznih partijskih sestankih pred VI. Kongresom KPJ so sklenili, da morajo komunisti začeti o-strejšo borbo proti »klerikalnemu mračnjaštvu« in »malomeščanskemu zahoanjaštvu«. Ni težko razumeti, kaj se skriva za tem sklepom, čeprav celo nekateri duhovniki trde, da je možno in koristno sodelovanje s Titovimi komunisti! »Vsekakor je moralna nevolja luksuz, ki si ga noben narod ne ženca. Uporaba Ofata je izredno more privoščiti, razen morda ob Nova taktika Precej so že pisali in govorili o preganjanju vere v Sloveniji in o raznih kaznih, ki so doletele tiste delavce in nameščence, ki se nasvetom in opozorilom partije niso hoteli pokoriti. Zdaj pa kaže, da se odkriti boj proti Cerkvi in veri ni obnesel, in zato bodo skušali spremeniti taktiko. »Slov. poroč.« namreč že piše, da tisti način borbe »proti misticizmu da so začeli odpuščati iz službe ljudi, ki so dali svoje otroke k birmi, . . . nepravilen in škodljiv in so bile zato take odpustitve razveljavljene«. V E S''T I zVG © R I Š K E G A V PREUDAREK listu »Messaggero Venetou »Messaggero Venr;u>« se je dne 23. nov. 1952 spotaknil ob voli.ni proglas SDZ. Posebno mu gre na živce, da si mi drznemo kaj hoteti in tudi zahtevati. Je pač naše hotenje in zahtevanje posledica neodgovarjajoče italijanske manjšinske politike in zato nismo mi krivi, če se kot italijanski državljani čutimo kruto zapostavljene. Sicer pa menimo, da -bi »Messaggero Veneto« lahko politično pozitivno vplival na razvoj manjšinskega vprašanja, če bi si prizadeval, da bi sovraštvo (prav zares sovraštvo!) večine napram »neznatni manjšini«, katere največji greh je v tem, da noče umreti niti naravne niti nasilne smrti, blažil in ne razpihoval. Zamislil naj bi se »Messaggero Veneto« v naš proglas in ko bi ga dobro premislil in pretehtal, bi nam ne stavil smešnega in malenkostnega predloga, naj ga skušamo objaviti v FLRJ, kajti spoznal bi bil, da smo narodna manjšina v republiki Italiji in posledica tega je: »Hic Rhodus, hic salta!« Vsemu svetu in ne samo nestrpnim italijanskim sodržavljanom povemo enkrat za vselej: Trinajst sto let živimo na tej zemlji, 'tu se borimo kot domače prebivalstvo za svoj obstoj in razvoj. Do te borbe imamo pravico, ki nam jo lahko odvzame samo oni, ki nas nasilno ali zavratno ubije ali uniči! Demokratična republika Italija, ki se v svetu bori, da si pridobi spoštovanje narodov (kot nadomestek za nekdanjo laži-imperialno veličino), se ne more in ne sme oskruniti z rodomorom »neznatne manjšine«. »Messaggero Veneto« in z njim ves italijanski tisk naj si svoji na-'še hotenje .po pravičnem .ravnanji^ z manjšinami. Ko bo republika Italija sestavljena iz zadovoljnih enakovrednih državljanov, si bo »Messaggero Veneto« lahko .lastil velike, zasluge za mirno sožitje narodov na tem koščku sveta in tudi v vsej Evropi. Cilj je tako vzvišen in svetel, 4a se gospodom okoli »Messaggera Veneta« izplača tvegati borbo ob naši strani! Slovenski volivec Volilni sklad POZIVAMO VSE SLOVENCE, V A PO SVOJIH MOČEH PRISPEVAJO V VOLILN1 SKLAD ZA KRITJE STROSKOV V ZVEZI Z NASTOPOM LISTE Z LIPOVO VEJICO NA OBČINSKIH VOLITVAH V GORICI. DENARNA NAKAZILA PO POSTI NAJ BODO IZRECNO NAKAZANA ZA VOLILNI SKLAD . VOLILNI ODBOR nesocialni Kriterij V zvezi z nedavnimi odpusti 3 dela v podgorski predilnici nam prihajajo vedno pogosteje pritožbe vseh vrst zaradi krivice, ki so se posameznikom s tem zgodile. Iz vsega, kar slišimo, lahko razumemo, da se odpuščene delavke v glavnem pritožujejo zaradi krivičnega kriterija, po katerem so se odpusti izvršili, in sicer: odpuščene »o bile delavke, ki so bile zaposlene že od leta 1930 dalje, ki so presegle 50. leto starosti in ki se niso nikoli pregrešile proti kakemu predpis-u. Teh treh važnih dejstev pri odpuščanju delavk niso upoštevali, kot bi jih sicer morali, saj velja menda pravilo da morajo take delavke biti odpuščene kot zadnje. Pridržali pa so baje na delu delavke, ki omenjenih treh pogojev nimajo! Vsaj tako nam zatrjujejo od raznih strani! Upamo in želimo, da se morebitne krivice popravijo, kar je v korist, javnega miru in socialne pravičnosti do delavcev! Goričani, volite slovenskol Italija Jugoslavija in Balkan (Nadaljevanje s 1. strani) Toda prav zato lahko čitamo i> italijanskih Ustih vsak dan članke, ki dokazujejo, da je vsaka obramba jugovzhodne Evrope brez Italije nemogoča, in De Gasperi se že prijavlja na pot v Grčijo, kjer bo, podobno kakor nedavno njegov podtajnik Taviani v Avstriji, poskušal spodkopati to, kar je tam 4osegla Jugoslavija. Tako se nadaljuje politika polpretekle dobe, politika, ki se ne mara, odreči gospodovalnim težnjam. Vsi govore o potrebah obrambe, toda med Italijo in balkanskimi državami gre pri tem dejansko za samostojnost ali podreditev Balkana in. zaradi tega te ne smemo čuditi, če je posebno trenje med Italijo in Jugoslavijo tako močno. Med njima ne leži namreč samo nerešeno »tržaško vprašanje«, temveč ves problem Balkanskega polotoka in tudi še icaj več. Zato ne morejo trditi, da smo vsem prepirom krivi samo mi, Tržačani. * * * Znesfei za pomoč Itmetmalcem izčrpani Ministrstvo za poljedelstvo sporoča, da so že izčrpani zneski, ki so bili z zakonom od 25. 7. 1952, št. 949, določeni za posojila kmetovalcem, ki si želijo nakupiti stroje, postaviti ali popraviti zgradbe odnosno postaviti naprave na kmetiji. Po 25. novembru torej takih prošenj ne sprejemajo več. Pač pa morejo tisti, ki so prošnjo do tega roka vložili, izpopolniti jo s potrebnimi listinami po nasvetu, ki ga dobe na Kmetijskem inšpektoratu, kamor naj se obrnejo. Navadne prijave za posojilo, kot so jih kmetovalci predložili, je treba namreč ponoviti in opremiti z listinami. Za izboljšanje hmetijsftih ppideifaoo Ministrstvo za poljedelstvo je za agrarno leto 1952-53 razpisalo nagrado za izboljšanje odnosno za povečanje kmetijskih pridelkov. Predvidena je pokrajinska, deželna in IZ DOBERDOBA Kričeče protlslooje Komunistično pravilo je, da se rdeči pisuni morajo na vsak način ‘in za vsako ceno »jeziti«, tudi če padejo v smešno in kričeče protislovje. Tako se je zgodilo rdečemu dopisniku iz Doberdoba. Ta je namreč 18. t. m. poslal dopis, ki ga je »Primorski dnevnik« 19. t. m. priobčil. V njem trdi, da doberdobska »občina pobira visoke davke in še zahteva od vaščanov, da ji pomagajo 'S prostovoljnim delom«. Zgodilo se je namreč, da je občinski svet povabil vaščane, naj bi si s prostovoljnim delom popravili pot po vasi, da ne bi imela občina preveč bremen in torej izdatkov, ki bi itak šli v breme občanov samih, in sicer vseh občanov, ne samo o-nih iz središča, to je iz Doberdoba. Kaj takega je v navadi v Doberdobu, kjer so v?i marljivi in razumni ter si radi pomagajo tako, da občino čimveč razbremenjujejo! Proti temu vabilu občinskega sklepa se pravzaprav ni dvignil noben domač glas, ker gre za pošteno stvar iri za občo korist! Le dopisnik »Primorskega dnevnika« se jezi, ker v doberdobski občini gre vse gladko in pravilno ter pošteno spričo pametne in resne u-prave, k'i jo vodi župan, gospod Miro Ferletič. »Primorski dnevnik« pravi v svojem dopisu iz Doberdoba, da občani me morejo razumeti, kje najde občinska uprava toliko poguma, da lahko od občanov pobira tako visoke davke, po drugi strani pa še zahteva od njih, da jim pomagajo s prostovoljnim delom, kar je približno enako, kot da bi jih obdavčil z novimi davki«. Ze napake v stavku samem pričajo, da je dopisnik napisal nekaj, samo da je le nekaj napisal! . . . Ihta, sama ihta!!! V ostalem pa prosimo dopisnika iz Doberdoba in »Primorski dnevnik«, ki priobčuje take budalosti, zakaj ne obsodita raje prisilno prostovoljno delo, ki ga komunistični režim v Jugoslaviji pod kaznijo iz-, vaja nad državljani. To prisilno prostovoljno delo izvajajo celo ob nedeljah zjutraj nalašč, da ljudem preprečijo obiskovanje nedeljske meše. To prisilno prostovoljno delo je nekaj več kot preganjanje državljanov, kajti če se ga kdo ne, udeleži, zapade kazni in drugim krutostim komunističnega terorja. Pa je znano, da nikjer na svetu ne plačujejo državljani tako visokih davkov kot v Titov ini! Tja naj gresta dopisnik iz Doberdoba in »Primorski dnevnik« vprašat, kje najdejo komunisti toliko poguma, da terjajo visoke davke in še gonijo državljane na prisilno hrez-plačno prostovoljno delo! učenci, katerim je bil namenjen praznik dreves! . . . Ravnatelj Lebani pa je govoril samo v italijanščini, za njim pa g. učitelj Vogrič samo v slovenščini. Tako je ravnatelj Lebani potrdil, da slovenščine res ne obvlada, kar se o njem splošno trdi! Naša pritožba je opravičena, ker niso nikjer drugod, zlasti ne v Gorici, italijanski govorniki uporabljali tudi slovenskega jezika za prisotne slovenske učence, ki jih ni malo v laških šolah! . . . ŠTEVERJAN V nedeljo 30. t. m. ob 4. uri popoldne ponovi »Katoliško prosvetno društvo« iz Gorice pevski koncert v Steverjanu, v Dvoru. Pevski cerkveni zbor iz Stever-jana vabi na to prireditev vse ljubitelje naše pesmi. državna tekma. Nagrade so precej visoke, tako da se vsakemu kmetovalcu izplača tekmovati. Največja pažnja gre pšenici. Zato svetuje Kmetijski inšpektorat v Gorici, naj vsi, ki so pšenico že posejali, dvignejo na tem uradu ali pa na odsekih tega urada v Ron7 kih, Gradišču in Krminu, posebne, obrazce, ki naj jih izpolnijo, da se tekme udeleže. Izobraževalni tečaji] V kratkem se bodo začeli v raznih mestih, kot sta Padova in Rim, posebni tečaji za specializiranje v emigraciji in kolonizaciji. Tečaj; bodo obsegali kakih 70 lekcij. Na 'koncu bodo tečajnik^ prejeli diplomo, kateri bo Prosvetno ministrstvo priznalo posebno veljavo pri raznih namestitvah. Tečaja se lahko udeleže vsi izobraženci od učiteljev dalje. Kdor bi rad dosege! to specializacijo, naj se pismeno obrne za pojasnila na zavod »Istituto italia-no per 1’Africa - palazzo Brancac-cio 82, Roma«. Goričani, lipova vejica Je naš volilni znak! lisi volimo lipo! GOSPOD ARSTVOI KRMA ZA ŽIVINO Zaradi poletne suše in jesenskega trajajočega deževnega vretnena smo letos pridelali nezadostno količino krme za prehrano živine. Potrebno je zato, da že zdaj šte-dimo s krmo. Seveda ta štednja ne sme iti na škodo prehrane živine, ker bi v takem primeru izgubili na ceni, na teži in na kakovosti živine. Zato moramo preračunati koliko imamo na razpolago krme in koliko je bomo potrebovali do spomladi. Računati moramo za vsakih 100 .kg žive teže od 2-3 kg krme na dan — seveda dobre, tečne krme. Da prihranimo krmo, bomo lahko tak obrok zmanjšali in ga, nadomestili n. pr. s slamo ali ko} mznim stročjem. Seveda moramo v takem primeru nadomestiti zmanjšane hranilne snovi, ki jih slama nima. To dosežemo s podajanjem močnih krmil, kakor so c-trobi, koruzna moka ter sezamove; in razne druge tropine. Teh krmil bomo podajali čimveč, kolikor bomo pač zmanjšali obrok dobrega, sena. Količina bi bila od 1-2 kg za živino od 500 kg teže. Molznim kravam moramo tak obrok zvečati za vsaj 1/2 kg. Skrben kmetovalec si je gotovo pomagal tudi s tem, da je sejal koruzo za jesensko zeleno krmljenje ali pa rdečo deteljo za spomladansko krmljenje. Lansko leto smo tudi pisali, kako lahko prihranimo, mnogo krme z rezanjem iste. Na ta način si lahko prihranimo do 25 odstotkov krme. Seno lahko režemo s pšenično ali z gornjim delom koruzne slame. Tako reza-nico poškropimo z malo slane vode in dodamo nekaj močnih krmiL Stlačimo v kad, kjer se nekoliko, ugreje in zmehča ter jo tako živina raje žre. Dokler je še vreme količkaj u-godno, poberemo še zeleno otavo, kar nam vse prav pride. PRETAKANJE VINA Cas je, da ob primernem suhem in sončnem vremenu vino pretočimo. To je zlasti potrebno letos, ker zaradi precejšnje gnilobe na grozdju vino rado rjavi na zraku. Ta nedostatek se ne pojavlja pri vinih, katerih mošt je bil pravilno shranjen. To se^pravi, če smo moštu ali grozdju dodali primerno količino pripomočka za vretje, kakor so bisulfit ali žveplenokišli amo-njev fosfat ali celo vrelne gliviee, »Premio Benečija*1 Proznih dreves Praznik dreves so priredila tudi za naše ljudske šole v Doberdobu, kjer je govoril učitelj g. Corsinj (Korošec), v Sovodnjah, kjer je govoril g. ravnatelj Vizin, in v Steverjanu, kjer sta govorila g. ravnatelj Lebani (Leban) ter učitelj g. Vogrič Emil. Zakaj so vsi govorniki, razen g. Vogriča, govorili najprej v italijanščini in šele nato v slovenščini, sami ne znajo povedati in se izgovarjajo, da so bili prisotni tudi karabinjerji, ki slovenščine ne razumejo. Toda karabinjerji so 'bili vendar zraven kot, ve rnost ni organi in ne kot šolski Se 'ti narbuj stari Benečani ne puomnejo slabšega ljeta, ku k’ je ljelo 1952 za našo daželo. Ob koncu zime se nam je bilo nasulo na metre sneg*! ki je na-praviu čez 70 miljonu lir škuode na hišah in na hljevih. O ti nesreči so takrat govorile vse radio Evrope in o njej so pisali vsi giorna-li. Hitro so pritekli h nam deželni poglavarl in so nam dali kuražo z objubo, de vlada nam bo popravila strjehe in dala podpuoro za vse druge škode, ki nam jih je napra-viu snjeh. In rjes, poslali 50 jjo naših vaseh inženirje in £erite, ki so pregledali, premjerili in prerajtali vso škodo. S tem pa je bilo vse končano; od takrat vse tiho, In o popravah in o podpuorah ne duha ne sluha. Naši ljudje so že vajen temu; tisti, ki. so mogli, so vzeli denar na posodo in so sami popravili strjehe ali prekrili hljeve, tisti pa, ki šele žive na troštu, imajo strjehe podprte s hlodi in so v strahu pred novo zimo, ki se bliža. Nobenemu v Italiji nje še na pamet prišlo, de bi, zbjeru podpuore za ponesrečene Slovenje nediških dolin; podpuore pa, ki so bili zbrali za nas v Trstu in v Gorici, nismo smeli sprejeti, kjer tuo bi bilo pruot Italiji, al pa smo jo muorli sprejeti po skriuš’. Naš senator drkt. Tessitori, adan tih narbuoiših Furlanov, je zadobiu od vlade po dva miljona lir na ljeto, po adan miljon za vsakega narbuojšega liričnega pjesnika in narbuojšega organista Italije. Ta dva miljona sta bila okrščena z i-menom »Premio Friuli« in se bosta dajala vsako ljeto v Čedadu, de Italijani bojo vjedell, de Čedad je »antemurale della civiltd latina e c ristiana«. Gospoda senatorja Tessitorija poznajo vsi beneški Slovenci in kadar so bile votacjoni, so vsi votali zanj: on toda! je tudi naš senator. Caki gospod senator se ne spomne tudi na ubuoge Slovenje, ki muo-rejo živjeti še pred »antemurale« Čedada? Mi bi mu bli vekomaj hvaležni, če bi tudi za nas zadobiu po par miljonu lir na ljeto za »Premio Benečija« al (če tuo staro ime mu ne diši) »premio Valit del Natisorie«. S temi riiiljoni naj bi se vsako ljeto zazidala po adna majhana hišica tistim ubuoglm slovenskim gorjanom, ki muorejo živjeti v hišah, ki so podobne svinjakom. i.e takuo, po malem, »civilti latina e cristiana« se bo pomaknila vsaj do Matajura. SLAB PARDJELAK Imjeli smo slabo spomlad: ko- maj smo bil rješeni snega, je pa začelo deževanje, ki je kompromitiralo seteu in potle še cvjetje. Ob koncu maja je slana po nekaterih guorskih vaseh pomorila krompir in travo. Ob koncu žetnja-ka je tuoča popounoma potoukla nekatere vasi podbunjeskega ka-muna, Matajur, Oblico, Gorenj Tarbi, Srjednje in druge vasi. Kar je sadja ostalo, je zlo slabo, rad gnije in nobedan ga neče kupit. Se te narbuj ljepe ruonške brjeskve so jih plačovali po 15-20 lir. Ljudje so v skrbeh kjer na nobedno vižo ne morejo prit’ do denarja za si nakupit potrjebnega sirka. Prišla je jesen s slabim vremenom, o-glaša se mraz (Matajur že ima bje-lo kapo), ki spominja matera na potrjebo obutve in zimske obljeke za otročiče. Zato Ijetos ljudje še buj ku druge ljeta so prisiljeni peljati »bur-je« na »barat« dol na Laško. V tem času pred Vahti boš srečau po vaseh furlanske raunine slovenske može, žene in odrastle otroke, ki, potni, mokri od dažž, z veliko težavo vlačjo od vasi do vasi, od hiše do hiše vozi? n« dveh kolesih s par Žaklji burj, ki ponujajo fur- lanskim kumetom v »barat« ali zameno za sirak. Srečen bo tisti, ki po ednem tednu bo mogu privlje-č: domov polne Žaklje sirka, ki ga je krvavo zaslužu z burjami in z ruomanjem do Tilmente. Veliko veselje v guorski hišici, kadar tata ali mama prineseta na haratu puon žakilj sirka, de pozimi ne bo manjkalo močnika in polente. Gotovo, de marsikajšan od naših poglavaru in deputatou ima y jeseni priložnost se srečati s Slovenj; (Sclas), ki grejo na »barat«, posebno, kadar po asfaltiranih cje-stah voziči slovenskih baratarju so na poti njim luksuoznim avtomobilom. Morebit’, de zatu6 nam zidajo takuo ljepe in velike »scuole materne« po vseh vaseh: za de naši otročiči se ne bojo učili doma mstrnega jezika, in potle djelali špot »alta civilta latina e cristiana« z baratanjem burji, mimo čedajske-ga »antemurale«. Vs: oblastniki nas zasiguravajo, de vlada posvečuje veliko skrb za slovenske vasi pri konfinu, in de bo zlo skarbjela za potrjebe naših vasi. V prihodnji spomladi bojo ele-cjoni deputatou in smo prepričani, de marsikajšan poglavar ali kandidat nam uo voziu nove in velike »obljube« z ljepimi avtomobili, še posebno, ako nam bo snjeh spet polomiu strjehe. Slovepj pa bo o-stau »Sclaf« in bo muorau bandra-ti po svjete, če bo teu jesti vsakdanji kruh in na jesen hoditi na »barat« na Laško z burjami za sirak! kar smo že pred trgatvijo pripon ročali. Za pretakanje pripravimo popolnoma zdrave in čiste sode. Ob prvem mrazu pred pretakanjem odpremo okna v kleti, da se vino pre-mrazi in tako bolje sčisti. Pred pretakanjem bomo tudi vzeli 1 vsakega soda posebej pol kozarca vina in ga pustili na zraku za 24 ur. Ce nam vino porjavi, bomo stavili v sode, katerih vzorec je bolj ali manj porjavel, po 5-10 gr bisul-fita za hi. Bisulfit vsujemo v vrečico, le-to privežemo na vrvico i» spustimo do sredine soda, kjer jo pustimo najmanj 5 dni. Nato vino pretočimo. Pred pretakanjem moramo sode, ki jih bomo polnili s pretočenim vinom, nekoliko za-žveplati, in sicer z enim azbestnim .trakcem za vsakih 300 1 ali z eno malo žvepleno kroglico za vsakih 200 1 in z eno veliko za vsakih 500 litrov. Poudarjamo, da je nujno potrebno sode pred pretakanjem zažve-plati, če hočemo vinu odvzeti duh, ki ga pušča bisulfit ih žvepleno-kisli amonijev fosfat. Druga nujnost pri tem prvem pretakanju je to, da vino ob pretakanju močno zračimo. To delo opravimo najbolj enostavno na ta način, da na pipo ali črevo nataknemo razpršilnik, ki naj bo po možnosti bakren; če tega ni, je pa dober tudi oni, ki ga uporabljamo za zalivanje zelenjadi: ne sme pa biti rjav, ker bi nam v takem primetu v.ino počrnelo. Dobro je tudi, da vino prelivamo skozi bakren lijak. IZJAVA » Podpisani, dr. Janko Jež, odgovorni urednik tednika ..Demokracija”: upoštevajoč, da je ta tednik v svojih številkah z dne 29. avgusta 1952 in 5. septembra objavil tri članke z naslovom: »Tako vzgajajo naše otroke«, »Se en glas iz kolonije v Fiera di Primiero« in »V Gradežu tepejo nase otroke«, v katerih se trdi, da je v poletnih kolonijah v Gradežu in v Fiera di Primiero, ki jih upravlja goriški odsek »Papeževe komisije za pomoč«, zaposleno osebje izvrševalo plemensko razlikovanje med italijanskimi in. slovenskimi otrpki ter zadnjim preprečevalo, da bi mogli svobodno govoriti v materinščini; da je te prisililo udeležiti se svečanosti, sovražnih do njihove narodnosti, jih izpostavljalo žalitvam drugih otrok in jih podvrglo tepe-nju in nastopanju, ki je ne samo nasprotno krščanskim načelom, ampak vzgojno slabše in nadaljevanje načina ter sistema bivšega fašističnega režima; da iz naknadno izvedenih poizvedb izhaja, da ta dejstva niso v skladu z resnico: da mu je zato žal, da je prišlo do objave navedenih člankov; da obstoji želja, da se zadeva častno zaključi s to izjavp; prosi g. mons. Angela Magrini-ja osebno in kot zastopnika gori-škega odseka »Papeževe komisije za pomoč«, naj odtegne tožbo proti podpisanemu zaradi zgoraj navedenih člankov, in se obveže objaviti v celoti to izjavo v tedniku ..Demokraciji”. « Dr. Janko Jež, 1: r. * * * Ko je bila vložena tožba proti odgovornemu 'uredniku »Demokracije« zaradi poročil o poletnih o-troških kolonijah v Fieri di ‘Primiero in Gradežu, s katero so zanikali vse te vesti in naglašali, da so bili slovenski otroci deležni iiajt boljšega ravnanja v narodnem in vzgojnem oziru, smo o stvari natančneje poizvedovali. Ugotovili smo, da so bile objavljene vesti deloma pretirane, deloma netočne in da bi ne bil Uspel — to pa iz raznih razlogov, tudi ker so se priče odtegnile — dokaz resnice. Tako je prišlo do gornje izjave. S to zadevo so se bavili obširno tudi merodajni cerkveni krogi. Pričakujemo, da bo postopanje in ravnanje s slovenskimi otroki v poletnih kolonijah v vsakem pogledu vzgledno in da bodo mogli tam slovenski otroci govoriti res svobodno svoj materni jezik. Uredništvo »Demokracije« Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP- - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiiftva Tel. 32 Cormonc prov. Gorica Ta kratka in bežna podkrepitev naporov občinske svetnice Marinke naj zaenkrat zadostuje kot pozdrav resničnih in praktičnih žena ter mater drugemu kongresu ZDZ, z iskreno željo, da bi se vse udeleženke tega kongresa seznanile tudi s temi podkrepitvami, kar pa še zaenkrat verjetno ne bo zgo-, dilo. »Delo« bo prav tako molčalo, kakor je molčalo, ko mu je pred kratkim »kronist iz Nabrežine« zaprl usta s prebogato grabežljivostjo sovjetskega imperializma v 34 letih obstoja Sovjetije. Zena in mati radu Zaveznišk roči! odborniku ščanskih socialc da je treba. » njegovem delu Praue žene in matere ob II kongresu ZDŽ Marina Bernetič, občinska svetnica KP tržaškega mesta, se je ob H. kongresu komunističnih prives-nic, ki se — kakor številne druge komunistične fasade — skrivajo pod donečim imenom »Zveze demokratičnih žena«, obširno razpisala v kominfor mističnem reklamnem prospektu za lahkoverne ljudi c »uveljavitvi pravice vsake žene do miru, za človeško in dostojno življenje«. Pod tem za tenkočutno slovensko uho precej skrhano zvenečem geslu deli izkušena občinska svetnica nauke ženam in materam ter razkriva »borbo za mir, proti vojni, proti odpuščanju z dela in brezposelnosti, proti draginji in špekulaciji, za rešitev stanovanjske krize, za zdravo vzgojo otrok in mladine, za bratstvo, za . . .« itd. Predvsem ugotavljamo, da je Marina sicer rdeči apostol ženskega spola, ni pa v družabnem smislu besede niti žena niti mati, pač pa samica v »najboljših letih«. Njeni nauki so zato čisto teoretični. Praksa govori namreč popolnoma drugačen jezik, posebno še praksa tiste obljubljene dežele, ki tudi njo šteje med zelo redke »rdeče had-žije«. (Musliman, ki obišče sveto Meko, ima pravico do častnega naslova »hadži«! Op. ured.) Oglejmo si torej v podrobnostih Marinkino teorijo in jo primerjajmo s prakso domovine socializma, saj prav ta domovina vzdržuje in redi KP po vsem svetu in tudi vse njene prikrite sopotniške organizacije. Marinka Bernetič se bori ZA ČLOVEŠKO IN DOSTOJNO ŽIVLJENJE . . . In domovina socializma? Oglejmo si to-le poučno sliko o »človeškem in dostojnem življenju« v domovini socializma: »Pred javnim kopališčem stoji dolga kača ljudi. Čakajo že zelo dolgo. Končno se je eden ojunačil in pokukal skozi okno v kopališko dvorano. Trije nagci so se zabavali: tovarniški direktor Loškin, okrožni sekretar partije Jakovljev in Bi-kulov, višji državni uradnik. »Zakaj ne moremo v kopališče?« so spraševali čakajoči kopališko u-službenko. Odgovorila je: »Trije tovariši se umivajo. Bo treba že počakati, da končajo!« — »Ampak sa; je prostora za mnogo več ljudi!« je godrnjala živa veriga. Končno je stvar razložila blagaj ničarka: »Seveda bi bilo v kopalr niči prostora za vas vse, vendar se ti trije ne želijo umivati skupno z vami. To so ljudje oblasti, to so visoki državni funkcionarji. Z vami bi njihov ugled trpel.« Cas je mineval. Trojica ni mislila na to, da bi se bilo treba požu-riti. Kača čakajočih je naraščala Končno so se trije le prikazali, vsi zaripli od pare. Z vso mirnostjo, ko da se ni nič pripetilo, so o-šabno odhajali mimo čakajočih. Ka-.ko to, da so se ti ljudje domislili na kopanje prav na dan, ko so Loškin in oba njegova prijatelja določili, da se okopajo? Te sličice sovjetskega raja niso posneli ameriški propagandisti, jpač pa jo prinaša moskovski list »Krokodil«. Pa pojdimo dalje: PROTI ODPUŠČANJU Z DELA IN BREZPOSELNOSTI ... Sovjetski zakon o osemurnem delavniku z dne 26. jun. 1940 pravi: ... čl. 3 Prostovoljni odhod delavca ali nameščenca iz državnih, zadružnih in avnih obratov in pisarn je prav tako prepovedan, kakor prostovoljna, prebira dela iz enega obrata ali pisarne v drugo podjetje. Samo ravnatelj obrata a-li šef pisarne lahko dovoli premestitev iz enega delovnega obratova-lišča v drugo. . . . čl 5 Delavca, ali nameščenca ki zapusti državni, zadružni ali javni obrat ali pisarno. teh obratov, je treba postaviti pred sodišče in v skladu z obsodbo ljudskega sodišča kaznovati z zaporom od dveh do štirih mesecev . . . ... čl. 6 Ravnatelj obrata ali šef pisarne, ki ne bi izročil sodišču o-seb, ki se prostovoljno oddaljijo iz nekega obrata ali pisarne, ali brez tehtnega vzroka izostanejo od dela, bo postavljen pred sodišče. Zakon o prestopkih na delu dne 13. jan. 1941 pa pravi: . . . čl. 21 Vsakega mezdnega delavca ali nameščenca s stalnimi prejemki, ki brez tehtnega vzroka prepozno pride na delo, predčasno odide h kosilu, se od kosila vrača z zamudo, prezgodaj zapusti svoje delo ali med delom lenari, mora uprava kaznovati: z opominom, z ukorom, s strogim ukorom, s premestitvijo na slabše plačano delo za čas do treh mesecev ali z degradacijo. . . . čl. 26 Kot kazniva odsotnost od dela se smatra tisti, ki pride prekatno na delo ali se prekasno vrača od kosila ali svoje delo zapusti pred delopustom, če te pre-kršitve delovne discipline presegajo čas dvajsetih minut. Ce znašajo te prekršitve manj od dvajset minut časa, predstavljajo kaznivo odsotnost od dela, če se v enem mesecu trikrat ponovijo. Da bi nas ljubi Bog obvaroval tke zakonodaje v Trstu! Taka bi morala v resnici biti prva jutranja molitev vsake resnične žene in matere. PROTI DRAGINJI IN SPEKULACIJI . . . Mezde sovjetskega delavca znašajo na uro: En kg kruha stane od 1,82 do 2,65 rubljev. Moskovska »Literaturnaja gazeta<^ dne 27. sept. 1952 priobčuje naslednje pismo tov. Nine Ivanovne Cujeve, žene sovjetskega inženirja: »V začetku sem bila brezbrižna, do spi moj mož komaj po dve do tri ure v štiriindvajsetih urah in da ne pozna nedeljskega in praz-niškega odpočitka. Smatrala sem, da je to pač prehoden slučaj. Prešli pa so meseci in meseci ter ničesar se ni spremenilo. Moj mož spi kar v uniformi (vsi rudniški uslužbenci so v Sovjetiji uniformirani, op. ur.) v pisarni ali celo pod zemljo. Pozneje sem mislila, da je sam tega kriv in si svojega dela ne zna pametno razdeliti. To- 1) najnižja mezda . . . . 1 24 rub. 2) mezda učenca in va- jenca » 3) remeslenik (dobesedno obrtnik) najnižje- ge položaja 1,46 » 4) remeslenik najvišje- ga pol 1,68 » 5; kvalificirani delavec 1,94 » 6) brigadir najniž. stop- nje 2,24 » 7) brigadir višje stopnje 2,62 » »Halo očka, kje zaostaja moj avto? Se šolo bom zamudila'.«. (Moskovski »Krokodil«) >•!! da tudi ta domneva je bila napač- dodalo, da, so navedbe tov. Cujeve na. Spoznala sem to po telefonskih ix>klicih, ko je prihajal na kosilo domov. Komaj se je vsedel, že so se sprožili histerični klici. Z avtomobilom so ga prihajali iskat na dom in ga gonili v obrat. Četudi je njegov predstojnik dobro vedel, da ima moj mož prost dan, je telefon brnel neprestano. Nekoč je moral obiskati sina v bolnišnici. Pred odhodom se je prepričal, da je v obratu vse v najlepšem redu. Komaj pa je odšel, se je oglasil telefon. Ravnatelj kombinata ga je hotel videti za vsako ceno. Baje se je v rudniku pripetila nesreča. Drvela sem v bolnišnico (tam namreč nimajo telefona), da obvestim moža. Ko se je vrnil v tovarno, ni bilo ne duha ne sluha po kaki nesi eči. Vse samo čista histerija.« Uredništvo sovjetskega lista je »Očka, ti si po poti gotovo nadziral kolhoze!«. j (Moskovski »Krokodil«) preiskali in da so bile točne. ZA REŠITEV STANOVANJSKE KRIZE . . . Poljski minister za javna dela je dne 13. t. m. ugotovil, da stanuje v eni izmed varšavskih stanovanjskih sob 43 stanovalcev. ZA ZDRAVO VZGOJO OTROK IN MLADINE . . . Sovjetski zakon za pomoč materam in otrokom z dne 8. jul. 1944 pravi: . . . čl. 20 Razveljavlja se pravica matere, da se obrača na sodišča v svrho ugotovitve očetovstva in pravica do alimentov za vzdrževanje otroka proti možu, s katerim ni zakonito poročena. Zakon o državnih delovnih rezervah določa, da je treba vsako leto natrpati za dve leti v delavne vojašnice (pravijo jim obrtne šo le) osem sto tisoč do milijona deč kov in z dodatnim dekretom z dne 19. jun. 1947 tudi deklic ter jih potem nasilno vključili za štiri leta v državne tovarne. Sovjetski inženir Volčanski označuje to početje »fabrikacija delovnih sužnjev« O duhovnih Vajah in obnovah slov, politikov Pred dvema tednoma smo na glavnem mestu odgovorili na napad. tržaškega iredentističnega gla-: sila »Giornale di Trieste« ni italijanskim sodržavljanom dokazovali, da skrb trž. Slovencev za napredek slovenskega šolstva ni nikak »titoistični manever«, ampak naša največja narodna dolžnost. Zares nisem mislil, da bom moral samo nekaj dni kasneje odgovarjati na povsem enako stališče, ki ga je glede naše skrbi za slovensko šolstvo na Tržaškem zavzela tudi Slovenska krščanska socialna zveza v Trstu. Sicer je Slovenska krščanska socialna zveza to stališče zavzela v posredni obliki z osebnim napadom na mojo osebo v onemoglem izpadu, ki naj bi izzvenel kot odgovor na naš članek »O duhovnih vajah in obnovah slovenskih poli-tikovobjavljenem v predzadnji številki našega lista. Vendar tudi tako posredno zavzemanje stališča v tako važni zadevi, kot je vprdv naše šolstvo, ne odvezuje SKŠZ od velike odgovornosti. Ne bom se dolgo pomudil pri rdečem prosvetarskem sestanku v Nabrežini. Na to bomo odgovarjali drugje. Kar se mene tiče, lahko glede tega samo pojasnim, da mi je znano, da sta se tega rdečega prosvetarskega sestanka udeležila vsaj dva člana ali somišljenika, vsekakor aktivna delavca političnega kroga Slovenske krščanske socialne zveze, od katerih je eden ali ena celo sodeloval ali sodelovala v javni razpravi o podanih poročilih. Nočem navajati imen, ker nerad sežem po sredstvih osebne polemike, ki je po mojem mnenju škodljiva, v kolikor ni včasih celo neresna. Zaenkrat mi še ni znano, dn bi se Slovenska krščanska socialna zveza tema dvema osebama odrekla, zaradi česar ju naša javnost še vedno smatra za šolska aktivista njene skupine, kar mora biti obema šolnikoma samo v ponos. Preidem pa na osebno plat vse nevšečne zadeve. Nerodna mi je govoriti o svoji osebi, ker pri vsem svojem dosedanjem javnem delovanju nisem nikoli iskal osebnih koristi. Lahko izjavim, da me je zato tembolj prizadela vest, ki mi jo je za časa delovanja v Prosvetnem u-voj. uprave spo-Skupine kr-o njenem sklepu, »liberalca« Ježa pri v Prosvetnem uradu čimprej zintrigirati, češ da so jim »liberalci« bolj nevarni kot komunisti. Ostalo je naši javnosti i-tak znano. Zapustil sem Prosvetni urad v zavesti, da mi je s pomočjo vsaj nekaterih naših šolnikov le uspelo koristiti naši skupni stvari. KA) PRINAŠA EISENHOWER? Zmaga generala Eisenhowerja pomeni v življenju ZDA zaključek »druge ameriške revolucije«. Ta revolucija se je v zadnjem desetletju precej obrabila in razredčila. Z nastopom generala Eisenhower-ja bo to razdobje končano. Rooseveltov »New deal« bo odšel v zgodovino. Novi ljudje bodo odslej dalje oblikovali obraz Združenih a-meriških držav. Velika večina Eisenhowerjevih glasov je proti vsakemu pričakovanju utrdila republikanski stranki premoč tudi v obeh zbornicah. In vendar zgodovinska dogajanja ne nastopajo z enim samim udarom, kar čez noč, pač pa jih pripravlja razvoj postopoma in sistematično, Z zmago republikanske stranke se stari časi republikanskih Hooverjev, Coolidgev in Hardingov ne bodi/ več vrnili. Dve desetletji »New deala« sta postali del ameriškega mišljenja in snovanja. Ogromno raztegnitev državne oblasti, ki je značilna za dobo »New deala«, je pač mogoče tu in tam malo pristriči, vendar časi Rooseveltovega predsedniškega nastopa, ko sta si vojno in zunanje ministrstvo delila prostore v poslopju, ki ni bilo večje od malomeščanskega hotela, so za vedno za nami. Okrepitev državne oblasti in ustvaritev modernega državnega upravnega aparata sta šele ustvarili pogoje, da so ZDA mogle prevzeti vlogo vodilne svetovne velesile. Eisenhower na teh stvarnostih ne bo mogel mnogo spreminjati, tudi če bi hotel. ElSENHOWER IN CHURCHILL UPRAVLJATA PODOBNO DEDIŠČINO Skoro gotovo je, da bodo Taft in « njim več ali manj reakcionarni krogi republikanske stranke, kljub današnji ameriški stvarnosti, poskušali novega predsednika pritegniti na misel o likvidaciji nedavne preteklosti demokratične vladavine. Možnosti za kakršen koli uspeh v tej smeri pa so izredno omejene. Eisenhovrerjeva dediSčlna §e n« po- priščih socialnega skrbstva presenetljivo podobna zapuščini, ki jo je po zadnjih britanskih volitvah prevzel Churchill. Polnih petdeset let so bili demokrati stranka »drznih zamisli« in odrešeniškega upanja. V zunanji politiki Wiisona so gradili ideal, ki naj združi vse narode sveta in z Rooseveltom so sanjali o nerazdeljivosti sveta in plemenitosti človeštva. V notranji politiki so dosledno zastopali pravice tistih, ki so bili v ameriškem: načinu življenja prifcrajšarii. Na drugi strani so republikanci stranka, ki streipi po okostenelosti tistega, kar sp demokrati ustvarili. Cilji republikancev so omejeni, enostavnejši in konkretnejši. V zunanji politiki so pozornosti obračali bolj na Daljni vzhod kot na Evropo. Pod Trumanovo vladavino se je Rooseveltovo odrešeniško poslanstvi' tako v zunanji kakor notranji politiki motalo v dolgi verigi kompromisov. Idealistična podoba združitve narodov še je razbila in preobrazila v trdo stvarnost hladne vcjne. V notranjosti so si prikrajšani ustvarili v sindikalnih organizacijah silo, ki prav nič ne zaostaja za močjo kapitalistov. Ameriška vprašinja so se močno približala evropski industrijski problematiki. Pionirski časi so se spremenili v časten spomin in nič drugega. Z »Nevv dealom« je bil prehod iz »starih, dobrih časov« v a-meriško moderno dobo zaključen. Ko je bilo to doseženo, je nastala določena praznota. Tako se je zgodilo, da sta bili pri zadnjih volitvah obe stranki primorani obesiti ,na volilni prapor obstranske prvake. Eisenhowerjev poraženi nasprotnik ne pripada tipičnemu krogu strankarskih veličin: niti v vrsto poboljševalnih a-postolov sveta Rooseveltovega kova in niti v krog »malih ljudi« Trumana in Kefauverja. Demokratični konvent se je po sili razmer odločil za upravnega uradnika nadpovprečnega duha, napredne«* mi šljenja, »aristokratskega« porekla I ženi, je ta skupina zašla v razdvo-in izbrane olike. Tudi Eisenhovver jenost. Skoro vsi njeni zastopniki, je obstranski človek in prav ta o- j predvsem Dean Acheson so med ‘ vojno z Rooseveltom vzajemno delili utvare o dobronamernostih sov- koliščina mu je zagotovila zmago. KAKŠEN BO BODOČI M02? Kakšen tip moža bo vodil usodo ZDA? To je danes najvažnejše vprašanje, ne samo Američanov, pač pa vsega sveta. Nihče na to vprašanje še ne more odgovoriti danes. Vemo samo kakšen tip danes izginja. Truman se je v prvih letih svojega predsednikovanja obdal z oz- kim omizjem, ki pa ni nikdar i-gralo odločilne vloge. Demokratsko stranko je oblikoval krožek »mladih ljudi« Rooseveltovega in Frank-furterjevega političnega testa. A-cheson in Harriman sta med njimi najbolj značilna zastopnika. Dejanska oblast pa se je mnogo manj naslanjala na ducat ministrov kot na nekaj tisočev njudilcev, ki so stolovali na vseh ključnih položajih in si medsebojno podajali, žogo državne politike. To po Rooseveltu postavljeno birokracijo bodo sedaj zamenjali novimi obrazi. Po ameriških merilih so bili ti ljudje več ali manj levičarsko usmerjeni, vsaj v pr vem razdobju »New deala«. Ra-ineje, ko «o bili I. 1983 cilji to spremembo se dohodki v proračunu znižajo na 45,465.892 lir. Takoj nato je odbornik Floridan pedal poročilo o drugem delu proračuna, to je o izdatkih. V razpravo so posegli vsi občinski svetovalci, ki so kritizirali razne postavke ter predlagali razne spremembe in nove izdatke. Tako so na predlog svetovalca Drage Le-giša znižali postavko kurjave za občinske urade za 150.000 lir in nato na predlog odbornika Floridana povišali postavko kurjave za šole prav tako za 150.000 lir. Dalje so na predlog župana sprejeli predlog, naj poleg sedanjega imenujejo še enega poljskega čuvaja, za-j radi česar so zvišali to postavko za 366.012 lir. Ker je bila pred kratkim sprejeta v službo nova učiteljica otroških vrtcev, se tudi ta postavka zviša za 450.000 lir. Vsoto za vzdrževanje šolskih poslopij so povišali za 100.000 .lir in za 200.000 lir pa postavko za izredno popravljanje cerkvenih poslopij. Svetnik Milič je tudi predlagal, naj bi vnesli v proračun tudi postavko za nakup traktorja. O tej zadeva so na dolgo razpravljali in je končno občinski svet sprejel predlog, naj se o tej zadevi svetovalec Milič posvetuje z drugimi svetovalci, ki so glede tega prizadeti, nakar naj predloži obč. svetu natančnejše poročilo, kako mislijo urediti uporabo tega traktorja. ■Nato je odbornik Floridan poročal, da je na podlagi novih sklepov občinski proračun sledeči: Dohodki .............. 45,465.892 lir Izdatki .............. 63,516.529 » Kc so volitve končale in ko je vrag vzel »skupnost«, so poštenjaki pri »Primorskem« takoj zagrabili po »pregreških« g. Terčona. »Ljudstvo zahteva, da se razčisti zadeva Terčon«, je bilo geslo, pod -katerim so šli v borbo ti moderni don Kihoti. Da jim ustreže, je občinski odbor v Nabrežini, na njihovo pobudo, stavil na zadnji seji kot 15. točko dnevnega reda prav zadevo Terčon-Vizintin. Medtem je sicer že sodnija izrekla svojo besedo, ko je Vižintin preklical svoje nepremišljene očitke. Titovci in njihovi podrepniki v Nabrežini pa niso bili s tem zadovoljni in spet so se razpisali in očitali, da je Terčon odtegnil tožbo, ker se boji nadaljnjih raziskovanj: obljubljali so pa, da bodo že oni (to je »ljudstvo«) poskrbeli, da 'se bo o vsem natanko razpravljalo in razjasnilo. Več kot tri mesece traja ta gonja, tako da smo vsi upravičeno pričakovali, da bodo na seji 19. t. m titovci le prišli z argumenti na dan in razčistili »ljudstvu« zagonetno zadevo. Zgodilo se je pa prav obratno, Zupan Terčon je opozoril, da je točka 15 na dnevnem redu, in povabil opozicijo, naj poda svoje mišljenje: dr. Skerk je začel zavlačevati in zahtevati, naj se razprava o zadevi Terčon-Vizintin prenese. S. Colja je sledil vzgledu dr. Sker-ka. Ko pa je župan očital, da se boje razpravljanja o 15. točki, ker nimajo kaj povedati, se je Colja vendar vsaj toliko opogumil, da je povedal, »da bo govoril«. A je o-stalo le pri obljubi. Dr. Skerk ga ni pustil, da bi začel. Dvajset minut je trajala ta komedija: z ene strani župan, ki vabi opozicijo, naj vendar začne debato, z druge strani pa opozicija, ki se zvija v krčih nemoči in ne upa spregovoriti besede! Ko je postajala stvar že komična, je vstal odbornik Floridan in rekel, kazeč s prstom na posameznike v opoziciji: »Žalostno je, da ste imeli pogum klevetati cele tri mesece po vseh časopisih, a danes. ko imate priliko, nimate nit} toliko poguma in poštenja, da bj si upali ponoviti v obraz, kar ste takrat lagali!« Ko je župan videl, da se ne zganejo, je dal opoziciji še dve minuti časa, da začne debato, in napove! dal, če se v tem času ne oglasi nihče k besedi, da to pomeni, da nima nihče nič omeniti k stvari, zaradi česar bo dal na glasovanje predlog, naj se točka 15 briše z dnevnega reda. Opozicija je molčala ko grob — čez dve minuti je občinski svet sklenil z 9 glasovi, da se točka 15 črta z dnevnega reda. En sam komentar: opozicija je igrala vlogo najpodlejšega hinavce — tistega, ki vrže kamen, a skrije- Toko. To že ni več problem politike in tudi ne morale, a, kot je rekel odb. Floridan, problem okusa. Iskati okus pri titovcih in njihovih prisklednikih je pa res izguba časa! . . . Čudovita uprava Zares čudovita je povezava med goriškimi in tržaškimi dogodki! Zares prav je imel eden od no-vodošlih italijanskih funkcionarjev ZVU, ki je dejal, da je v Trstu »vse mogoče«! Razlog vzhičenja tega novodošle-ga gospoda je bila ugotovitev, da v Trstu ni Italija, zaradi česar tudi italijanski predpisi nimajo pri nas veljave, v kolikor jih ni ZVU izrecno raztegnila tudi na naše c-zemlje. Razlog našega začudenja pa je drugačne narave. »Giornale di Trieste« z nedelje 23. novembra prinaša zanimivo vest, ki jo v par besedah ponavljamo. Ko je bil za vse svete italijanski ministrski predsednik De Gasperi v Gorici in potem ko je tudi v i-menu goriških Italijanov izrekel »veliko spoštovanje« do slovenska manjšine v Italiji, se mu je približala ženica, ki mu je izročila pismo s prošnjo, naj osreči njeno dvajsetletno hčerko, Luciano Anglano, ki bi se rada poročila z dvaindvajsetletnim brezposelnim bivšim orožnikom, Mariom D’Acquaricca, iz južnoitalijanskega mesta Lecce. De Gasperi je iz Rima poslal »nesrečni« materi sto tisoč lir. S tem je bila omogočena poroka obeh srečnih zaljubljencev. Ostala pa je še velika ovira za njuno srečo. Mladi zakonec je bil še vedno brezposeln. De Gasperi je dal denar za njuno poroko, ni mu pa dal službe, da bi mogel svojo družino tudi vzdrževati. Sicer ga ni poslal kot številne druge brezposelne v Avstralijo ali Kanado, kjer naj bi z izgredi in demonstracijami izsilili od domačinskih oblastev primerno zaposlitev, temveč mu je namenil donosnejšo službo pri tržaški policiji. Toda fant je iz južne Italije! Nima tržaške rezidence, da bi mogel Kaj prinaša Gsenhomer? (Nadaljevanje s 3. strani) Primanjkljaj znaša 18,050.637 lir Občina bo prosila ZVU za kritje primanjkljaja. Občinski svet j« nato ta dokončni proračun soglasno odobril. Pred otvoritvijo jesenskega zasedanja nabrežinskega obč. sveta so titovci in njihovi priveski neodvisno - Besednjakove barve pognali neverjeten vrišč po »Primorskem dnevniku« in zahtevali, da se razčisti in osvetli z vseh plati zadeva Terčon-Vizintin. Vsem so še v spominu nepremišljene izjave, ki jih je dal Vižintin, med volilno borbo po tržaškem radiu o nekih nerednostih, ki naj bi jih zagrešil sedanji župan g. Terčon pri dobavah nabrežinski občini. Očitno je bilo, d aje vse skupaj bil le volilni propagandistični balon, ki je služil le do konca volitev. »Primorski dnevnik« je to ta-' ;a' H’-r 'a"1'' rov**'?al tn obsodil novemu predsedniku dovolili dovolj časa za to izbiro? Izvolitev Eisen-howerja odgovarja težnjam ameriških množic po poenostavljenju zamotane sodobnosti. »I like Ike« pomeni — imam rad preprostega človeka, ki naj ne bo zgolj razumnik, pa niti omahljivec; imam rad preprostega človeka, ki bo ustvaril red in ki bo zopet pričaral jasnost v tistem svetu, v katerem je staro izročilo o nezlomljivi naprednosti Amerike neizkorenljivo. »I like Ike« — imam rad moža, ki ne br, sluga usode, pač pa njen usmerjevalec. V veri — I like Ike — ležijo mnoge nevarnosti že danes. Eisen-hower je otrok srednjega Zahoda in dijak stare šole. Pokončen do brutalnosti. V svojih govorih je mnogo razpravljal o Bogu na način, kakor to delajo stari vojaki. Ta bog, ki ga je klical na pomoč in ga obenem postavljal na čelo svoje križarske vojske, je bil specifično ameriške sorte bog. Vse to je bilo resnično občuteno in zato tudi učinkovito. Vendar ne bi nihče zgolj z dobro voljo, poenostavljenjem in organizacijo mogel obnoviti Amerike preteklih časov. Z —■; Ilike Ike — so povezane mnoge u- Krojni tečaj Slovensko dobrodelno društvo obvešča javnost, da je napovedani krojni tečaj že začel. Interesentke, ki se še niso vpisale, morejo to storiti tudi po začetku tečaja, in sicer s prijavo na sedežu v ulici Machiavelli št. 22-11., tel. 62-75. Baletna in ritmična šota Kakor vsako leto, bo tudi letos odprlo Slovensko dobrodelno društvo v Trstu baletno šolo s tečajem za ritmično telovadbo. Vpisovanje na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 16. do 18. ure. dobiti službo pri tržaški policiji. Zdaj pričenja najvažnejši del naše zgodbe! Goriški župan je mladeniču, ki mu je sam De Gasperi izkazal tolikšno pozornost, podelil mimo običajnega upravnega postopka gori-ško rezidenco, češ da bo tudi s to rezidenco mogel dobiti službo pri tržaški policiji. To je za nas novo!’ Ali more vsak Italijan iz Gorice dobiti službo pri tržaški policiji samo zato, ker se ta še vedno pet let po ratifikaciji mirovne pogodbe z Italijo imenuje Policija Julijske krajine? D'Acqua riccov primer dokazuje vsem številnim nevernim Tomažem, kako prihajajo tujci odjedat kruh Tržačanom! Ali ni tudi pri nas v Trstu preveč takih mladeničev, domačinov, k: bi se radi poročili, brezposelnih? Kdo ima torej prednost? Nova slovenska knjiga Za sv. Miklavža se nam obeta na knjižnem trgu zanimiva novost. G. Drago Petkovšek pripravlja izdajo svojih »(Radijskih pravljic«. Te vrste radijske literature doslej še nismo imeli. Tiskane bodo v prijetni obliki na lepem papirju,. Knjigo je opremil prof. Bogdan Grom s številnimi ilustracijami. »Radijske pravljice« bodo izšle 1. decembra in bodo na predaj v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Namenjene so velikim in malim. Prav gotovo pa bo ta knjiga najlepše Miklavževo darilo vašim malčkom. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17 - 19 T R S T , VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 IHlzopjl I kmetovalci V podjetniki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA Viol« R S T Sonnino, 2 4 terja nemogoče stvari. Nestrpnost Američanov mu bo prizadejala mnogo preglavic. Evropski narodi so sledili ameriškim predsedniškim volitvam sko-ro z isto vnemo kakor sami Američani. Evropsko-ameriški odnosi so v zadnjih letih večkrat zašli v nesoglasja. V Italiji in Franciji bi včasih lahko govorili o pravem za-strupljenju medsebojnega ozračja, pri čemer imajo mnogo zaslug komunisti in njihovi odkriti in prikriti sopotniki. Italijani kakor Francozi se le preradi ogrevajo nad močno ohlajeno slavo davnih dni, obenem pa pozabljajo na dogodke zadnjega desetletja in na svoje številne slabosti, vštevšl pri tem nezadostno opravljanje skupnih dolžnosti pri pregorečem službovanju osebnim koristim. Eisenhower pozna evropske čednosti in tudi napake. Evropa, ki stalno živi pod grožnjo tretje svetovne vojne, mora storiti vse, da pomaga vplivati na novo ameriško preobrazbo v smislu neprekinljlve povezanosti z novim svetom. Ameriške predsedniške volitve kujejo Evropi njeno bodočnost in ime Eisenhower je gotovo del evropske usode, v katerem ima tudi STO svoj prostorček. Upamo, da tega kotička prvi zma- SL O VENSKE POTNIŠKE AGENCIJE TRHHSmUilDIHL OSKRBIJO : vozne karte za ladje in avione, denarna nakazila in pakete, prevode, emigracijo itd. Pišite ati nas obiščite, govorimo slovensko « Se priporočamo AGENCIJE: Genova - ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitolio 16 Toronto - KANADA, 258 College St. Montreal - KANADA, 2098 St. Catherine St. West tvare, za katere ne nosi Eisenho-wer nobene krivde, pač pa ameri-1 govalec druge svetovne vojne ne "ka mn duša, ’:i od njeita 'sni" 'r ^ru n® rrvv^n nrPTTtl. Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv Izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne Dežni plašči iz čistega mako za moške Dežni plašči iz svile za ženske in moške Dvolični dežni plašči za ženske v solidnih barvah Plašči za ženske iz čiste volne lip lit* lin 7.800 12.500 13.800 15.000 iir> Dežni plašči Knn iz posebnega nylona IOi3WU Gir Hlagazzini dei Corso TRST, KORZO I