S U B8C R I P T |io Ni tj. s. Canada & Mexico: Ono year . . $•)_ Six months . .—50 Three months .._25 Foreign Countries: One year ... $ 1,50 Single Copy 2 cents. SLOV Vol. IX. No. 29. — (»LOVEN? O M« >1> LIS) Phone; Cortiand 5188- NEW YORK — PITTSBURG, PA., četrtek, 9. septembra (ThurscL ay 9.) 1915. Geslo: ,»Slovenijo Slovenc«m“- — Lelo IX. St. 29 RUSKI CAR JE ODSTAVIL VE¬ LIKEGA KNEZA IN PREVZEL SAM VRHOVNO POVELJSTVO SVOJIH ARMAD. AVSTRIJSKE ČETE ZMAGOVITE V VZHODNI GALI« CIJI. — VELIKANSKA PANIKA V PETROGRADU. — VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ ODSTAVLJEN. - SLAVA ^GENIALNEGA STRATEGA" JE OD MUH. - HINDENBURG JE VLOVIL ZOPET PRECEJ RUSOV. - PONOČNI NAPAD JE PRESENETIL RUSE. - MA« CKENSEN PODI RUSE ŠE NADALJE. — BRODOVJE VZHODNEGA M ORJA ČEDALJE BLIŽE RIGE. Dunaj, 8. septembra. — Na besarabski meji in vzhodno od izli¬ va reke Seret so Rusi obnovili s.voje napade. Ali odbiti so bili vse povsod ter so vtrpeli težke izgube zlasti na Seret-črti. Pred avtrij- sko bojno črto vzhodno Brodov in zapadno Dubnega je delavnost našega sovražnika v primeri z vnemo, ki jo je razvil v zadnjih dneh, precej pojenjala. Blizu Tarnopola smo neko utrjeno ,-usko postojan¬ ko zavzeli z naskokom. Sovražnik jo je ostavil. ter se potegnil v vzhodni smeri ob trdovratnem odporu nazaj čez težavno močvirje j n Putilikinn podolje tja gori do Olike. Ob gornjem teku reke Tasi- o!de bojujoče se avstrijske čete so prepodile sovražnika iz njegovih zadnjih utrdb na južni strani imenovane reke ter reko samo na mno¬ gih točkah prekoračile. Berlin, 8. septembra-. — Kakor se je izvedelo, se je polastila vče¬ raj silna panika petrogra -.kejra prebivalstva vsled vesti, češ da je padla Riga Nemcem v r otte. List .jBerliner Lokal Anzeiger 11 prinaša zasebni telegram iz Stockholma, ki pravi, da je zavladal v niški prestoliei silen strah, ko je dospela tjakaj vest. češ. da so se polastile nemške čete posto¬ jank ob Dvini, da so ruske vojske uničene, da je Riga zavzeta, in da ni nemškemu nahodu nad Petrograd prav nič več napoti. Pred časniškimi poslopji se je nab r ala silna množica ljudi. Vse¬ povsod je vladalo velikansko razburjenje: mnogo oseb je policija aretirala. Zvečer so prinesli listi službeni preklic vseh takšnih go¬ voric ter izjavili, da so ruske obrambne postojanke -še čisto nedo¬ taknjene. Govorice po glavnem mestu in objava, da namerja ca r od¬ potovati na fronto, nimajo očividno nobenega drugega namena, kakor da bolj zastro premestitev carskega dvora v notranjost države. LONDONSKO POROČILO. London, 7. septembra. — Nevarnost za Rigo je čedalje večja. Nemci imajo obmostje pred Fj-iedrichstadtom še vedno v svojih ro¬ kah, in zasedenje te točke loči Rigo čisto od juga. VELIKI KNEZ ODSTAVLJEN, Pariz, 8. septembra. — V neki poslanici na predsednika Poiu- careja daje ruski car Nikolaj naznanje, da je prevzel on sam vrhov¬ no poveljstvo nad vsemi ruskimi armadami. Dosedanji knežji voj¬ skovodja Nikolaj Nikolajevič, čegar ..genialne strategije" aliirei kay niso mogli prehvaliti, se je umaknil svojemu visokemu bratran¬ cu. Poročilo, dospelo semkaj iz gradu Carskoje Selo, kjer prebiva car v bližini Petrograda, nosi datum 6. septembra ter se glasi, kakor sledi: 4 * „Zdaj, ko sem. se postavil svojim hrabrim vojskam na čelo. go¬ jim. v svojem Sycu, gospod predsednik, naj odkritosrčne jšo željo, da se Francija poveliča, in da zmaga njena slavna armada. Nikolaj . Predsednik Poincare mu je nato odposlal sledeči odgovor: ..Vem. da je Vaše veličanstvo spremljal ob prevzetju vrhovnega poveljstva nad Vašimi junaškimi armadami namen, nadaljevati voj¬ no, ki so .jo aliirskim narodom naprtili vztrajno in odločno do konč¬ ne zmage. V imenu Francije pošiljam Vašemu veličanstvu najisk •<■.- nejše čestitke". Slava „genialnega stratega" je kar čez noč zatemnela. IzpoČelka sedanje vojne, ko so carjeve vojski preplavile v nu¬ merični premoči Galicijo, so smatrali velikega kneza Nikolajeviča za najzmožnejšega izmed alHaskih generalov. Ko se je potem me¬ seca maja letos zaokrenilo, in so začela zaveznika prodirati v G-ali- . eiji, so razne ruske vojskovodje vrgli med staro šaro, ali generalissi- mus je še nadalje, sedel ua lavorikah ,,svojega strategičnega umi kanja". No, sedaj je šla tudi ta betva vojne slave med kavke, in car sam poizkusi vojno srečo kot vrhovni poveljnik vseh r us’kih vojsk. Ne ve se še pa. dobi-li veliki knez kako podpoveljniško mesto. HINDENBURG JE VLOVIL ŠE VEČ RUSOV. Berlin, preko Londona, 8.septembra. — Vrhovno vojno povelj- stvo javlja iz glavnega vzhodnega Stana-. „Armadna skupina feldmaršala Hindenburga: Kavalerija je ob prodiranju proti Dandsevadu, južnovzhodno Friedrichstadta oh Dv- joi zajela včeraj 700 Rusov ter zaplenila pet strojnih pušk 1 '. SOVRAŽNIK PRESENEČEN. „\zhodno .in južnovzhodno Groclna je postavil sovražnik novo bojno črto, ki se vleče od zapadne okolice Skidla (okoli 25 milj juž¬ novzhodno Orodna) tja do mesta Volkovisk. Ob neprestanih in Ijn- tih bojih nadaljujejo naše čete svojo pot, da prekoračijo p r itoka Pi¬ ro. in Kotro. Med Nje.mnorR in Volkoviskom se je posrečilo armadi generala GaUvitza zasesti nekatere postojanke ob vzhodnem bregu nekegp dotoka reke Rosi To pridobitev je izvedla z nočnimi napadi, s katerimi je iznenadila sovražnika. Nad 700 vjetnikom je padlo na¬ šim v roke. MACKENSEN ŠE NADALJE PODI RUSE, ,,Armadna skupina feldmaršala Mackensena: Sovražnika smo pregnali iz njegovih postojank pri Homsku in Drohišeinu. _ _ _ (Nadaljevanje na 3. strani) l J Vrhovni poveljnik avstrijskih vojsk, nadvojvoda Fridrik, in njegova kci, r Vrhovni poveljnik avstrijskih, vojsk na vzhodnem bojišču feld- maršal nadvojvoda Fridrik je po porazu, ki ga je zadal milijonskim ruskim vojskam v Galiciji, je bili odlikovan od nemškega cesarja j Viljema z maršalsko častjo. Cas je dodanes pokazal, tla .je; izvrstno rešil t.a vojskovodja tež¬ ko nalogo in dovedel avstrijsko vojsko do sijajne in popolne zma- ’ ge nad Rusi. ki so že silno ogro-i žali avstrijsko državo ter sc bili j prerinili že v Karpate. Danes že ni skoro nobenega več. Rusa na avstrijskih tleh. Le Še j prav majhen košček zemlje ob¬ vladujejo ruske vojske v iztočni | Galiciji, (ločim jih na vseh stra-j neb v Rusiji sami pode iu gonijo! avstrijske in nemške čete. da je! kaj. Ta veliki vojskovodja, ta veli-j ki bojevnik, ki ga vidimo na gor-! ujr sliki poieg’ njegove'hčere, po-j kroviteljiee Rdečega križa na bo-! jišeu, pa ni samo velik in slaven I vojščak — nego tudi plemenit človek. To nam kaže najlepše sledeča prigodbiea: Dogodilo se je bilo to v boju pred Grodekom. Iz bojne črte se privleče ranjen vojak. Krogla mu je prebila roko. Predeti je dospel na mesto zdravniške pomoči, pri¬ de mimo gruče svojih častnikov. Te leto pozdravi z zdravo desni¬ co ter hoče dalje. Na čelu častni¬ ške gruče stoji višji častnik, ki nagovori ranjenca: ..Vidim. da. si ranjen, jeli? Ali te hudo boli?" Infanterist pogleda temu viso¬ kemu častniku v lice ter odgovo¬ ri po vojaški in spoštljivo : njoheo.riF Saj dobro vedo, da bo¬ do sedaj izpolnjene vse tijihove ..No. za isiio se prav malo zme bolnikov in ranjencev, duha in nim. Saj >e m, skoro zaceli, atu- volje njegovih vojsk, pak —" ' ; ' jfe ■' j Kadar se prikaže ta plemeniti ..No. kaj?'; 1 vojskovodja v tem ali onem laza- „Oh. silno si a lačen, in če bi retu. zažare veselja oči vsem ra- iniel kaj. da md.pliko pokadim". Nato ga pqU > s;i iastnjk Ko so ranjfene.uu vojaku obve¬ zali rano, mu prinese st reža j iz bližnjega . avtomobila veliko .jedi in nekaj cigar. Infanterist sprej¬ me te darove ves srečen in, hvale žen ter jame jesti in zatem kaditi fino smod k o. Nekoliko čaka pre¬ mišlja. potem pa stopi k bližnje¬ mu častniku, ki je pripadal k oni častniški gruči, ter ga vpraša: ,,Gospod ritmojster. pokorno prosim, kdo je tisti častnik, ki je bil tako prijazen in dober napram meni?" ,, Vrhovni za povednih' 1 , odgo¬ vori smehljaje ritmojster. Nekaj hipov je stal vojak ure- , . , , , , . , , , no. Lpulske slabosti rad oprošča seneeen, zatem pa naglo, kolikor t ^ _, ,. ,. je mor ITALIJANOM PREDE TAKO HO PREO AVSTRIJSKIM žl DOM, DA SO POKLICALI FRANCOZE NA POMAGANJE. v katerega .je pravkar hotel sto¬ piti nadvojvoda Fridrik. ter po¬ ljubil solznih oči poveljniku ro¬ ko. ristična za generalissimusa av¬ strijske vojske, nadvojvode Fri- drika, karakteristična za delova¬ nje velikega nadvojvode, i Nadvojvodi Fridriku niso voj¬ ske šahove figure, s katerimi ig r a! Mir in sigurnost, njegovi na- vodja strahovito duhovito igro v ravni darovi, dajeta njegovemu s vrh o velikih ciljev, nego so mu telesnemu in duševnemu držanju žive ljudske mase, ki so vredne popolno skladnost ali harmonijo, vsake nežnosti in ljubavi. | Te vrstice so le slabe črtice k Za svoje vojske se silno zatii- sliki knježje veličine avstrijske¬ mu.'Nič ne uide njegovi pažnji. Iga vojskovodje, nadvojvode Fri- vse se mu zdi važno, kar se tiče drika. dobrega stanja njegovih vojšča-J Lepo, plemenito lice pa topel kov. oskrbe in obleke, njegovih iu blag pogled! POROČILO, ČEŠ, DA SO ITALIJANI ZAVZELI ROVE- RETO, JE POPOLNOMA IZ TRTE IZVITO. — DELAV¬ NOST ITALIJANSKE ARTILJERUE. — ITALIJA IN FRANCIJA KUJETE BAJE NAČRTE ZA SKUPNU AKCI¬ JO, — J0FFRE JE ŠEL ITALIJANOM V VAS. Z neznanskim veseljem so prinesli angleški in italijanski časo¬ pisi vest, češ, da. so Italijani zavzeli Rovereto na Tirolskem. Iz Dunaja se pa nam poroča, da ne vedo tamkaj čisto nič o tej italijanski zmagi. Bo pa že zopet ta vest taka raca, karkšna je bila ona o zavzetju Gorice. Na celem svetu ni tako izvrstnih kovačev laži, kakor so ravno Ita¬ lijani, Katerim neznansko diše avstrijske pokrajine. Z izmišljenimi ..zmagami" si Cadorna hladi grozno jezo in pa z brezuspešnim obstreljevanjem kraških tal. , ITALIJANSKA ARTILJERIJA SI SILNO PRIZADEVA PREDRETI AVSTRIJSKO BOJNO ČRTO. Dunaj, preko Londona, 7. septembra. — O dogodkih na italijan¬ skem bojišču je izdalo danes vrhovno armadno vodstvo sledeče po¬ ročilo : ..Dočim so se Italijani na Primorskem in Koroškem vobče še do¬ kaj mirno zadržali, se je po dolgem presledku zopet razvila živahna delavnost italijanskega topništva okoli Kreuzberga južnovzhodno , Imirb-n;. Artiljeriia se poizkuša približati na raznih točkah našim ic, ki um |Hi tu moget izr.>oi .» , , . . , 1 posti, ,ai a.un Medtem pa sc ni nrišlo m, ivmFu.n mrantenj-mih spo mti vojaški InidgorV , 1 a oadov. RIM SANJA O MAJHNIH USPEHIH. Rim, 7. septembra. — Današnje vojno poročilo se glasi: ,.Pogosta rekognisciranja so dala povod mnogim spopadom s so¬ vražnimi oddelki, ki so se morali umakniti. Slične akcije pa večje važnosti so se odigravale v adiški dolini pri Marku in v dolini sv, Pelegrina, kjer smo razrušili nekaj poljskih utrdb. „V koritniški dolini ob zgornji Soči je pregnal oddelek naših čet sovražnika iz nekega gozdiča, odkoder nas je obstreljeval, ter se polastili omenjenega lesovja. ,,Sovražni letalci so večkrat poizkušali napasti naše ozemlje, a so bili vselej naglo pognani nazaj". ITALIJA IN FRANCIJA. Rim, preko Pariza, 8. septembra, -—.Glasom polurednega poro¬ čila je obiskal general. Joffre, vrhovni poveljnik francoskih vojsk, zahrbtnega polenta r ja, da se predstavi kralju Viktorju Emanuelu in da se seznani z generalom Cadorno, šefom generalnega štaba itali¬ janske armade. Kralj je bil silno vesel tega obiska ter je podelil ge¬ neralu Joffre-ju vojaški red Savojcev. Farncoski generalissimus se je mudil dva dni v glavnem vojnem stanu italijanskem ter si ogle¬ dal medtem nekaj važnejših točk na italijanski fronti. Ob p r ihodu v'Turin ga je sprejel pomožni šef generalnega štaba, general Porro, na kolodvoru ter ga spremljal v Turin. Nato sta oba generala odpo¬ tovala v glavni vojni stan. Pravijo, da snujete Italija in Francija skupno akcijo. Kakšna je ta akcija, ni doslej še povedano. Nadvojvoda vpraša vse zdrav¬ nike po vrsti, kaj je še treba laza¬ retu. A česar se ni moglo nabaviti ker ni bilo pri rokah denarja, ali se pa ni moglo dohiti v tistem kraju, se po njegovem obisku do¬ bavi u najkrajšem času. Nadvojvoda je miren, in zdi se kakor da učinkuje ta njegova mir fiest na vso njegovo vojsko, ki je tako sijajno prostata strahovite dni. Nadvojvoda je prijazen in do¬ ber, in njegovo srce je zlata, vred- ! , , , B * ter je izvrsten poznavalec ljudi, d. stekel do avtomobili* _ T . Njegov pogled učinkuje na člo j veka kakor električen tok. Yred- innst vsakega posameznika pozna, i izborno, in več slučajev se je že (pripetilo, ko je bil neizprosen, to se zgodi zlasti tedaj, kadar opazi nemarnost, ki bi Utegnila škoditi veliki vojskini stvari ter ogroža- iti dobrobit vojske in duha njego- ! vih vojščakov. RIMSKI PAPEŽ, BENEDIKT XV. ISKREN GLASNIK SVETOVNEGA MIRU Letos smo že večkrat slišali gla¬ sove o miru. To nam potrjuje dejstvo, da so se v resnici že vsi na r odi naveličali vojnega klanja. Papežu Benediktu je sedanja /ojna zadala globoko rano v sr¬ ce; zato si je vedno prizadeval lovesti evropske velesile do tega, ! a bi končale nesrečno krvopro- itje ter sklenile trajen mir. .Zla¬ ti pa se je z vso vnemo zavzel v adnjih dneh za mir. In čisto na- avno je, da se obrne na predsed- tika Wilsona kot edini vi,-, iz ka¬ terega hi se lahko začela mirovna Dogajanja ter bila tudi dobrohot¬ no sprejeta. Nepotrebno bi bilo brskati za kakšnim političnim na¬ gibom. ki je privedel papeža do tega koraka. Ko so jeli Turki 1. 1453. oble¬ gati Carigrad, se je obrnilo oble¬ gano mesto na papeža in- zapad¬ ne kristijane za potno. Ali pomo¬ či ni bilo odnikode r . Nekateri ce¬ lo trde, da je papež rajši videl Carigrad v rokah nevernikov ka¬ kor pa v rokah verskih razkolni¬ kov. Sedaj uje položaj drugačen. Kajti ako pade Carigrad, hi bili Rusi nasledniki Turkov, in zgo¬ dovinsko mesto bi bilo zopet se¬ dež iztočne ce r kve. Ali takih raz¬ logov ni v mislih papeža Benedik¬ ta XV. On želi, da se vendar že enkrat konča strašno uničevanje človeških življenj, in ga je groza pred vojno okrutnostjo in brez božuostjo. Daši so plemeniti in človeko¬ ljubni impulzi cerkvenega pogla- vardja nadvse vzvišeni in vredni vse pohvale, vendar ne more pred sednik na podlagi njegoega pred¬ loga zapoeeti nobene akcije. Predsednik Wilsoa se je bil že ponudil za mirovnega posredo¬ valca. bržko bi bile v boj zaplete¬ ne države voljne poslušati ga. Se¬ daj bi ne mogel več obnoviti take ponudbe, ker se zdelo tako počet¬ je vsiljivo. Položaj je povsem drugačen, kakor je bil takrat! ko je Japonska, zmagovita na boji šču ali sluteča, da je blizu izčrp¬ nosti in oblaganju, zaprosila pred sednika Roosevelta, naj poizku¬ si pridobiti Rusijo za mirovna po¬ gajanja. Rusija je bila takoj pri volji. Kajti le-ta se je tedaj boje¬ vala le napol pripravljena in brej vsakršnega zaupanja vase. Papeževa poslanica, vročena po kardinalu Gibbon.su, poživlja pred sednika Wilsona, naj poizkusi (Nadaljevanje na 3. str.)' PRAVICA IN DOLŽNOST AVSTRIJSKEGA POSLANIKA V WASH!NGTONU. 1 7 Veliko se piše in gobezda. da namerava tukajšna administraci¬ ja izročiti avstroogrskemu poslaniku, drjn Dunibi, njegove listine ter ga odposlati na Dunaj. To pa zato. ker je baje omenjeni poslanik izdelal načrte, po katerih bi b.ilo onemogočeno poslovanje ameriških t vernic za vojne potrebščine. On namreč namerava baje odpoklicati vse avstroog r ske podanike, ki so zaposleni po takih fabrikah, ter jim preskrbeti druga .službena mesta. Poslanik dr. Dumba ima samoobsebi umevno pregled čez vse avstrijske podanike, ki bivajo v tej deželi. Njemu je poverjena na¬ loga, da se seznanja z njihovim blagostanjem ter ščiti interese dvoj¬ ne monarhije. Ni samo pravica, nego celo dolžnost poslanikova, da svoje rojake, ki so se dali premotiti z visoko mezdo, posvayi pred po¬ sledicami njihovega početja ter jim prigovarja, naj opuste tako iz dajsko delo. O bi bilo poslaniku mogoče poslati Avstrijce', ki so vojaki ter morajo zadostiti svojim vojaškim dolžnostim, v domovino, bi jih mo¬ ral. pravtako odtegniti njihovim začasnim poslom in opravilom. Do rega ima popolno pravico. Poslaništva Anglije, Francije, Italije in drugih alii r skih vlad so še odpočetka te vojne sera velikansko število svojih podanikov odposlala domov ter jih tako odtegnila tukujšnim podjetjem. Do tega so imela pravico, in nihče jim ni ugovarjal. Angleško poslaništvo je šlo šo dalj, in vendar ni nihče črhnil niti besedice, da namerava ameriška administracija izročiti bratske¬ mu poslaniku. Sir Opil Spring-Ri< e,> potne listine?! Le-ta je naj viš¬ ji in merodajni u r a,-'<■>'.•£jše vesti iz Evrope in iz tukajšnih dežel, priob- čet-aje članke, ki navajajo naše ljudi k pravim nazorom, priporoee- vaje prave in zanesljive denarne zavode, kamor naj naše ljudstvo vlaga svoje prihranke in potom katerih naj pošilja svoj denar svo¬ jim domačim v staro domovino. Obenem pa, biča in šiba vse tiste zakotne in nezanesljive šifkar- tašrice, ki eksistirajo samo vsled nevednosti naših ljudi in pa vsled dosedanje brezbrižnosti slovenskega časopisja. K. tem šifkarTašnicarn prištevamo seve v prvi vrsti Sakserjev kemik na Cortlandt Streetu. ,,Slovenski Narod'’ je dokazal kurnikovemu kramarju, da so sedaj minili tisti časi, ko mu je cvetela zlata pšenica, minili tisti ča s:, ko je neovirano skubel in odiral naše ubožno delavstva, polil ja je težko pri !užene prihranke rn nepravilnih in previsokih cenah v sta¬ ro domovino. »Slovenski Narod" mu je dokazal, da se mora tudi feramariti in oranjariti pošteno med našim ljudstvom. M.. Slo venski Narod" je tudi tisti slovenski list, ki se je neustra¬ šeno po-ta vil 9. a k."er je v v mu odiranju po robu. ga prisilil, da je od ihie do.lne bolj popravljal potvorjene kurzne cene, ga privedel vsaj ■lo neproslovlj*r. pn henosti, da. pošilja sedaj 100 kron za $15.50 c. kakor to delajo od nas priporočeni denarni zavodi, ter s tem rešil slovenskemu ljudstvu na tisoče dolarjev. Da •ve ga opazim Zo " bo "ob oto nred svetom avstrijskega cesarja in avstrijske človek, ki je bil srbofilske lige poglavar, in človek, ki je n .- • men ".i i». miiral naši ljudi, ni vreden, da bi se mu da- ent zaslužka. t; i \/\ izmil: /.■•. tudi nekateri drugi listi, v katerih je '■ ’• • :, -i • u't ••'rgotna oglas sakserjevo šifkartašnice. Za n i oi-"o .n. ..Narodni Vestnik 11 . Tudi v le tem namreč ne v I-tviejrjpve reklame. * I na m M!o po 'olji, če hi nam slavna uprava ..Narodnega ‘ i*. koliko natančnejše obrazložila la veseli dogodek. Da, prav zares vesel pojav je to. Kaj • ir \ esrniza noRni Ve-eli dogo. ti na tak pačir- sc tudi pomaga uničevati škodljivega sovražnika 'in nenasitno pijavko našega naroda. Cetovodja France Tavčar se je Oglasil iz dal j nje Azije svojcem v Proseku pri'Trstu. Piše: Nazna¬ njam vam, da sem živ in zdrgv vojnem v.jetništvu v ruski Aziji Njegovi ljudje so se silno razve¬ selili Francetovega glasi, zakaj osem dolgih mesecev niso ničesar vedeli o njem. — France Virant, vojni vjetnik v Taškentu, pošilja srčne pozdrave svojcem, prijate- jem znancem in sorodnikom. Taš¬ kent leži v Turkestanu. in šteje 157.000 prebivalcev. Mesto ima ži¬ vahno trgovino in procvitajoeo obrt s svilo, bombaževino in žele¬ zom. Veliki bazarji in mnogošte- ne. karavane daje mestu orien¬ talsko lice. Pokrajina okoli Taš¬ kenta je vzorno obdelana. — Av gust Skaberne piše.Tukaj (v kokandski okolici) mi bolje uga¬ ja kakor v mestu < :>*! dan hodimo okoli kakor Riklijanci. čemer se Rusi čudijo.. . V Kokandu dne 14. junija 1915. — Ivan Tavzelj, vojni vjetnik v Voronežu v ev¬ ropski Rusiji, piše svoji materi e Pici, delavki v tobačni tovarni v—T.jubljani, da je zdrav. T~i>a da so bodo kmalu videli, do tedaj pa pozdravlja mater, teto in prijate¬ lje — France Kenk, doma v brc- zoviški župniji pri Ljubljani, je bil premeščen iz staropol-ske gu¬ bernije, ki leži rned Ornim in Kas- piškim morjem v Petropavlovsk v akmolinski guberniji v Sibiriji od koder pošilja pozdrave svojcem in sosedom. — Janez Bek se je o- glašil svoji ženi Mariji,, ki hitra v Prapročah hišna št. .16. pri Žu¬ žemberku. iz vojnega, vjetništva v daljnji ruski deželi, od koder se ho ves vesel vrnil v domače kraje ko bo vojske konec. — Andrej Arko se je zglasil iz Skobeleva svojcem in setri Frančiški, mno¬ ženi Pintar, ki biva v Lipovščici hišna št. 11 pri Sodražici. —• Lu- dovik Zore se je oglasil* iz Sadrin ska. ki leži v permski guberniji ia> vzhodnem podnožju’ zlatonos nega uralskega pogorja na reki Isetu. Piše svoji ženi Mariji, ki biva v Trebelnem na Dolenjskem, da se bosta še videla ko bo zopet zlati mir. — Blaž Ambrožič, voj ni vjetnik Vjazovoku v južnži ev¬ ropski Rusiji, piše:... vse skup prav lepo pozdravljam in vam na znanjam, da sem zdrav. Danes (12 julija) praznujem praznik sv. Pet ra in Pavla. Blaževi starši, ki bi vajo na Dobravi pri Jesenicah na Gorenjskem, so se sinovega sporo čila jako razveselili. —- Martin Vidrih, vojni vjetnik v Lebjaži pošilja prijateljske pozdrave Škofjo Loko in pravi, da se bodo še videli v Škofji Loki, ko se vr-. ne iz daljnjega kraja, kjer se se¬ daj nahaja. Lebjaža je trdnjava ob sibirski železnici v tobolski gu¬ berniji. — Valentin Imenšek je sporočil svoji sestri, da se nahaja v mestu Kursku. kakor vojni vjet¬ nik. Povprašuje, kaj je / njego¬ vim bratom in pozdravlja sestro v Ilejnskem, pošta Podplat na Štajerskem. — Ivan Črnivec, voj¬ ni vjetnik v Vjarovok v južni ev- cem, ki bivajo v Primskovem pri Kranju, da je daleč v Ruski deže¬ li, od koder jim pošilja srene po¬ zdrave. — Ludovik Lipša se je zglasil iz Skobeleva svoji ženi. ki biva v Pučetineih. Posta Mala Ne¬ delja 'na Štajerskem ter pozdrav¬ ila. njo in-otroke, — Jožef Belčič niše iz daljnje ruske dežele svo¬ jemu bratu ki stanuje v Streliški jlir.i hišna štev. 26 v Ljubljani:.. Danes je kresni dan. Kako je bi¬ lo lani, kako je pa letos, to vem samo jaz preveč dobro Sedaj sem •avn.o čaj izpil. To menda že veš, da so me Rusi 19 t. m. (junija) v jeli. pa kako na naglo, da sem se komaj zavedel. Klinčev iz Garneli j<‘ ,bil tudi takrat ranjen. Z Ma¬ hom nismo več vkup, je bil en te¬ den prej v nekem 1 gozdu ranjen šaj se tudi meni jako čudno zdi, da nisem nič dobil. No tako pa upam da se še vidimo. Pozdrav¬ ljam te tvoj brat Jože. V Rusiji dne 24. junija 1915. — Iz ruske¬ ga vjetništva se je oglasil magi- stvatni sluga Anton Švigelj. Na baja se v Vladimirskem, gu-berni 1 o Doselili k. Piše, da je zdrav ter ■ia se mu se dosti dobro godi. Do¬ pisnico js bil oddal Hutchins, Pa, — Cenjeni gosp. prednik gotovo mi drage volje od¬ stopite nekoliko prostora v svo¬ jem cenjenem listu, Slovenskem. Narodu, Oprostite pa mojim ne- dostatkom, ker je moja roka bolj navajena vihteti sekiro, kakor pa sukati pero,v Vsa Čast V a hi id Vašemu ce¬ njenemu lištu "Slovenskemu Na¬ rodu", ker se tako neustrašeno potegujete v njem za blagor in obstoj slovenskega naroda lil ba¬ še mile domovine. Razkrinkujete takozvane voditelje rajne kra¬ marske lige. Zadnjič sem črtal v sakserjevi plenici pod naslovom 'konec tedna 1 . Ta sodrga imenu¬ je nas naročnike 'Slovenskega Naroda" jazbece. Hvalu z:i tak priimek! (Sakserje.vci smatrajo vsakogar, ki ne trobi v njihov razblinčeni rog, za zabitežn in jazbeca. Pri tem pa ne premis liju, da so ravno naduteži največ ji osli pod božjim solncem. — Op. ur.) Vidi se, kakšni ljudje mažejo tisto smrdljivo plenico sakserjevo.. Pozna se jili že po dlaki. Vedo pa naj tisti 'lisjaki' okoli neiy-yorškega sivca . .'OjsJa' da smo, čeravno .jazbeci po njiho¬ vem od pijače zameglelem mne¬ nju, bolj zviti od njih. Kajti nis¬ mo se dali zapeljati, pa se nismo tako brezsvestnim čifutskim kra mar jem, kakršni so na Cortland Streetu. Sedaj lahko vsakdo, ki ima ko¬ ličkaj pameti v svoji glavi, izpre- vidi, počemu so nosili naši zape¬ ljani rojaki svoj težko prisluže- ni denar v sakserjevo malho. Saj nam je, "Slovenski Narod" razkril dovolj jasno, kam so na¬ menjeni žulji zapeljanega sloven skega delavstva. Vidite, ti lisja- Zdravje moč Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica tere bolezni, •> bolezni, stare rane, avena slab . o?e na i ez ljive in druge tok, mehurnc m lecl spo lno-urinarnih organih, moške toi-e.uske ^ in z majhnimi Btroški. vspešno kdravuo 4 ^ . . . ,, želodca in jeter, UM «■**• **«* ““iS katar, naduha ta *. »cškocc. ali trpite j: u ga f - Ti simptomi so znamenjema. bujete zdravniških nasvetov m po ' v d 3 mo8kim do zdravja, moči in Pove varn tudi o je in vsebuje nasvete m podatke,. B „ zopet možje, oral znati vsak moški in v saka žensko, posebno pa i tisti, ki se name- sakmosm 11 \-» ro ke svojega trpljenja in kako bi se lah Ž. C r_^° Z ^ t Lu/iro. kažipot k zdravju, in okoristite ^^fo^e^^elolnjižico, kažipot_, Pošljite ta kupon še danes. DR ‘popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime... Štev. in ulica ali Box No, Mesto Država ljudstvo, ki je zvesto svojemu cesarju, svojemu vladarju, svoji materinščini, svoji rodni grudi in seve tudi svoji veri, sovraštvo in prepire. Duhovnikom dolžnost je kx so odirali ljudi pod pretvezo, ljubiti in ne pa sejati so . češ, do bodo pomagali družinam vraštva in p , epirov . Večina naših padlih na bojišču. V resnici so| tukaj§njib rtuhovnikov je dobra julija 1915, resnici pa ti kramarji s svojo umazanost¬ jo, (ki je že adkedaj prirojena emu zarodu), nabirali denar za londonske postopače, ameriške operne pevce in avstrijske dezer¬ terje. Torej tako hočete pomagati ubogim ljudem?! Namesto da bi podpirali nesrečne otroke in vdo¬ ve padlih vojakov, ali pa ’ Rdeči križ," hočete dati tistih $1000.— londonskim pustolovcem in po¬ stopačem. Ali Vas ni sram kakor- tudi tistih pohajaeev in meglorez cev, če sprejmejo krvave žulje slovenskega ljudstva,-po teh brez vestnih ljudeh pripeharjene do larje?! Svetoval bi tistim londonskim postopačem, če nimajo sredstev za po londonskih kavarnah itd. naj pridejo v to deželo. Tu dobe vse orodje brezplačno, pa hajdi s plantačo ali žatlaho v gozd! Tam vsaj poizkusijo, kako težko se služi denar, po katerem steguje¬ jo svoje dolge prste. Ljudje sak- serjevega kalibra ne sovražijo sa¬ mo Nemcev in Madžarov, nego tudi i nas, ki ne trobimo v njihov razbiti rog. (Sakser in njegova druha.1 mara samo za slovenske dolarje, a narodovi interesi so jim toliko mar kakor lanski sneg. Op. ur.) Nemcev ne sovražijo zato, ker so Nemci, ampak zato. ker so zavezniki mogočni} in mi¬ le nam Avstrije. Kajti ti bedasti lisjaki bi radi videli, da še danes izgine Avstrija s površja, ali to pa nr zato, ker je Avstrija, nego zato, da bi se nekoliko oprali. Kaj ti vsem je dobro znano, da so se zlomkovo blamirali naznanjajoč razpad Avstrije po vseh trobilih "Osla" glihe. Ali kakor sedaj ka že in kar Bog daj, se bo Avstrija še povečala. Pregovor pravi: Ne hvali dne x pred solnČiiim zahodom. Toda ti pogrebci kramarske lige sc ga niso držali. Kajti gobezdali so venomer, da je Avstrija v razsulu Pa i ih je salamensko krenilo po njihovih puhlih buticah. Names¬ to da bi bil jezdil ruski kosmati¬ nec v Berlin, ga združene armade pode tja. kamor spada — v Nlii je ruske stepe. Najbolj žalostno je pa tudi dej¬ stvo, da se dobe celo nekateri ka¬ toliški duhovniki, ki trobijo v ta razbiti rog. (V. Ne\v-Yorku po¬ znamo. tudi par takih duhovni¬ kov, ki na vsa usta hvalijo’rusko m srbsko 'dobroto.' —* Op. ur.) Je-li to prav, da se rimo-katoliš- ki duhovnik poteguje za rusko- srbslio pravoslavje?! Po mojem mnenju ni. Kajti vsled takega nastopanja sejejo med slovensko in spoštovanja vredna, a nekaj jih je pa le vmes, ki bi silno ra¬ di postali pravoslavni ter zame¬ njali svoje talarje z mant-ijo. New-Yorški '‘Osel" je večino slavil hrabrost srbskih vojščakov ter zatrjeval, češ, kako z vese l.jem se bore proti Avstriji. Res je pa, da se morajo boriti, ker jih silijo v. to srbski častniki z revol¬ verjem v roki. Slučajno sem se se¬ šel v mestu Bratfort z nekim Sr¬ bom, ki. se je vdeležd bojev ob Drini. Pokazal mi je zaceljene rane ti jih je dobil v tej vojni ter povedal, kako junaško so se borili avstrijski vojaki, posebno pa Slovenci in Hrvati, med ka terirni je tudi bilo dosti pravo slavnih. Nadalje je tudi rekel, da so jim njihovi častniki zatrjevali češ, da je Avstrija, oh vso moč tako so nas bodrili 1 ', je pripo vedo-val tisti Srb, naj gremo korajžo v boj. ali ko smo-se pri¬ bližali avstrijskim vrstam, so za¬ čele strojne in vojaške puške svoje delo. Kakor dež so sc krog- e vsipavale na nas. Mi nismo mogli zdržati tega svinčenega dež ja. Spustili smo se v beg. Ali za¬ ustavili so nas častniki ter,nas si- dli z revolverji, daj gremo nazaj. Toda mi jih nismo ubogali. Na i tem begu je padlo mnogo naših j častnikov od- naših krogel. Ker' sem bil ranjen, so me poslali v ; bolnišnico. Ko sem, okreval, sem I pobegnil rez Grško v Ameriko. Vidite, ljudje božji, kako ne snansko laže tista Saksorjeva Da, ko piše, da gredo Srbi z ZAKAJ NAJ NAŠ! ROJAKI VLAGAJO SVOJE DE¬ NARNE PRIHRANKE V PRVO-DRUGO NARODNO V P1TTSBURG0, PA, IN ZAKAJ NAJ PO¬ ŠILJAJO SVOJ DENAR POTOM NJE V STARO DOMOVINO. - OT , : ivmeo in velik cu- ve- riji. Pa na vse se! j eni v boj proti Av< kaj hočemo. Kramarji j mogoče načine prizadevajo ter i - se zvijajo, kako bi lažje dobili več ! 7. Op. ur.) Če žrtev v svoje kremplje. Pa od . to"val, naj denejo pustimo jim. saj ne vedo. kaj de- : tale napis: KER je ta banka Narodna banka. KER je kot Narodna banka pod nadzorstvom vlade Združe¬ nih držav ter je redno pregledovana po vladnih urad ni kih. KER mora petkrat na leto poročati o svojem poslovanju v. Včashington. KER ima* pravico izdajati papirnat denar ter v jamstvo de- 1 ponirati vladi vrednostne papirje. KER je ta-banka članica novega Zveznega Rezervnega Banč¬ nega Sistema ter je ena izmed velike skupine Bank, ki vzajemno jamčijo druga za drugo in njihove vlagatelje. KER so pri Narodnih bankah tudi delničarji, t. j. ljudje, k: so lastniki banke, odgovorni ne samo za vsoto svojih deležev, ampak za dvakrat tolikšen znesek. KER posluje ta banka /o 63 let, a ni šo nikdo izgubil le ko¬ ličkaj denarja pri njej KER ima veliko gl a $5,000.000. KER -plačuje obresti na vložke ter izpla h1eyo in brez odloga. KER lahko vsakdo piše tej banki v slovenskem jeziku, in to KFT? TT T bo raznrael0 ter odgovorilo nanj v istem jeziku, a Panka posluje z največjimi bankami v Evropi ter jamči, da bo denar, ki ga odpošljete potom nje v staro 1 ZZl™* .r v ‘" ,k " p- Plavljena Vam stali obsfrai,; 0 , ,i„ i suani $ svojim nasvetom v slu¬ čaju, da nameravate ,ln. ' , . Tisočerim • 1 ' cstl sv °.lo družino semkaj. «piifekii,, k *r i r ~ *s ■leje v svojih denarnil, »"poM&a d. K* 111 treba m čsebno na Jati svoj denar, ali kadai nego lahko poslujete s to v, rezervni fond preko, cuje prihranke ua **- KER KER ker to močno banko. * to banko, kadar hočete pe¬ ga hočete vložiti na obresti. trto kakor človek 1 . lt !‘ bo banko pismenim potom tflk- ---— k ’ kl Z1V1 v velikem mestu. la jo. se ne - ^i ji m SV0 . na spomeni )K V prasal bi Vas še rad, uik, kako se obnašajo pogrebci rajne lige?! ('Požarijo se in zmer¬ jajo s sleparji itd. () p kravate, ker to ■ način Spodobi ' : ;r.ika.i počiva slovenska i e#ca . * 1-i - - > vi; ured- ; TV°Jl::’? Sla n 'čvredna počivaj zavedno po?-,u? le ? a ‘ ^-•ana v k»rni ku Ali že nosijo črno hi se jim na vsak >«r.) i 1 m koncu svojež nIsa a - Seria ' zdravi jam iskreno P °' čitateljiee te“» Steljo lista, Tebi r.?. ^^P^eenljive- ^ *1-- za zasedanja delegž c *i , Budimpešti sporočil na D« r ‘ a3 ; upokojenemu polkovniku Hej 11 pl. Sdnvarzu, tajne ^ efenzivnih stori- ,0?! Ali težko (lobi ta- ! ski Xa 4’ f )d‘ želim*^^ 381 btbž4n je Pozicije o vojaški! redbah monarhije. T radi tega. da ’ ijalno pomagal 'tu mu ila je Schivarz.u in na ta ,d mu je dne 18. novembra poslal zaprto karto, v kateri W "' -L novembra 1912 mu * ’| -°j.'ivin-, sjKiročil imena P° v j ' ukov t-- 10 in 11, kora in P* , b ojnega ministrstva isti da n - ;p j, ■'šjini dovoljenjem sklcnjen^.ji f an .ie mirovm-g' ' ^ 11 zavodih - toni v nevarnosti, spravil a je za g« službenih Po * 272 a) varnost t 8f ' m ' rHhl u:sr ' hreimo o Vitezu 1 1 a bil / ,.SLOVENSKI NAROD", 9. septembra 1915. — 3 Z ZAPADNEGA BOJIŠČA, FRANCOSKI NAPADI PO¬ VSOD ODBITI ; i / i_ Berlin preko Londona, 8. sep¬ tembra, — Glasovi včerajŠnega , poročila odstrani Vrhovnega voj- nega poveljstva je bilo razstrelje¬ vanje min v Belgiji uspešno. Fran ' eoski napadi v Ar teliš so bili od¬ biti in sovražni sunek v Vogezih se je skoneal s popolnim polomom za nasprotnika. V Champagni ka- kortudi med Maaso in Mož!o so govorili izključno le topovi. Po¬ ročilo se glasi kakor sledi: »Ob, uspešnim napadu z minami na sovražnikove saperje severno Diksmunda je bilo precej Belgij¬ cev Vjetih. Tudi ena strojna puš¬ ki je bila zaplenjena. Severno Roucheza' jo poizkusil Sovražnik vojno srečo s slabotnim napadom z ročnimi granatami, ki pa je popolnoma zavrnjen. Francoski sunek pri Sonder- bach v Vogezih se je docela izja- , lovil. i \ Champagni v območju med '-Maa-') in Mozlo so se razvili 1 juti , artiijei ijski -popadi. Ob napadli nekega sovražnega geroplana na Lichtenvalde, sever¬ no Roulers v Flandriji je bilo se- . dim prebivalcev ubitih in dva ra¬ njena. *- : Nemški bojni letalci so sestrelili neko sovražno letalo, ki je krožilo nad južhovzhodno okolico Sankt Avolcla. Posadka sovražnega aero- plana je bila ubita. r Berlin, 7. septembra. — Nem¬ ški : prestolonaslednik Viljem je čestital turškemu vojnemu mini¬ stru Enver-Pafii k sijajni zmagi, ki so jo izvojevale turške čete nad zavezniki pri Anafartar. V svojem odgovoru na to čestitko je izrazil Enver-Paša svojo zah¬ valo ter obenem upanje, da se Turkom skoro posreči pognati angld-francoske vojne sile na Ga- lipolisu v morje. - Turki vjeli posadko. Turki so vjeli-tri častnike in 25 mož od posadke na sovražnem podvodnikn, ki ga je raztrelila neka turška ladja. Povrežae torpedovke so poizku šale priti bliže, a so jih prepodile naše baterije, še pristavlja, poro¬ čilo iz Carigrada. Turki so saj sli mnogo plena. Carigrad',' p»eko Londona, 6. septembra. — Iz turškega glavne 2'k vojnega stana objavljajo da¬ nes sledeče poročilo o bojih ob Dardanelah: ,.V območju Anafartarja so izvedli oddelki naše prednje stra¬ že'neka j uspešnih ponočnih napa¬ dov ter zajeli precej plena. ..Pri A vi Burnu se nadaljujejo artilerijski boji. z ..Pri Sed-il-Baru je obstreljeva¬ la sovražna artiljerija menjaje •pa brezuspešno Alroui Tempe- fronto". Rušilec potopljen? Atene, 6. septembra, preko Pa¬ riza ; — Zavezniški pod vodni k je potopil v Mamilarskem morju tur ški torpedni rušilec Var Hissar" Boji v Kavkazu. Petrograd, preko Londona, 7. septembra. — Tu se je objavilo službeno obvestilo iz glavnega stana v Kavkazu, kakor sledi: „V soboto se je vršila na obali srdita kanonada. „V smeri proti Olti in pri Tevi so Turki zaman streljali na naše postojanke. Pod vasema Alhiz in Khouliga je prišlo med prednji¬ ma stražama do spopadov. Pri Vanu so naše patrulje izvedle us¬ pešno rekognosciranje. „Na ostali bojni črti je položaj neizpremenjen". Avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Karl Frane Josip, svojo vojščake na italijanskem bojišča, odlikuje BOJNE MAPE EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIK! VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI. 4 I * ■* A i i f i It SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah. Knjiga je velika 14V 2 palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki . se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celp Evropo, kakor se v sedanji vajni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori, je tudi označeno v barvah- Četrth, stran obsega cel svet, na kateri je označeno, koliko ima vsaka vojujoča se država kolonij, ali naselbin in kje se- nahajajo- Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo- Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije in Avstro.Ogrske, kjer se sedai bije.ič silno krvavi boji- Sedma stran obsega Anglijo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bitke- Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo.in Belgijo, koder razsajajo najljutejši boji- Deveta stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami na Srbijo,’ kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejam! ns Eusko-kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi- tejs.ih bojih. • Na deseti strani je Srbija z novo teritorialno posestjo in mejami, kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- d- SAMO 50 CENTOV, pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galieiji. Knjiga je zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča. A vse to dobite samo za 50 centov. Kdor torej želi prvo, samo mapo a'i drugo, -mapo s slikami z bojišča", naj se takoj naroči ter pošlje obenem 25 ali- 50 centov na upravo ••Slovenskega Naroda"- ! I I i I i i i i i i '{ T V i y I ! i j f ? i ? ? t v f I s f t t | 5* f f v 12.000 M0Z V MEHIKO, ZDRUŽENE DRŽAVE SE PRIPRAVLJAJO NA BOJ Z MEHIKANCI. Washingtcn. 7. septembra. — Ker se sluti, da zaplešejo tudi ameriški soldati in oboroževanj. Amerikanci bojni ples, je odfr¬ čalo danes 24 vagonov amerikan- skih col,, .14 vozov vojnih potreb¬ ščin in deset vagonov konj na ne¬ ko mesto biizu Missiona. Tex. Uradniki Southern Pacific so bovešeai-i ,j bodo pi-ipraVljeni vsak č«s prevzeti prevoz ameri¬ ških čet. Med današnjem dnem in petkom bo prešlo skozi New- Orleans 12.000 mož, ki so na poti vMehiko. ( ~VELIKA PONUDBAH Spredti del Žira škatljice vreden Je. v gotovini vreden h centa v gotovini Celi kuponi in sprednji dfli ikatljic iccjo isto.črednost; Se jih lahko krošnja za gotovino ali vredne predmete. (Ta pogodba ug&spe 31. decembra 1915.) P. Lorillnrd Ca., Inc., - York Efit. 1760 OKLICI, eCMMGiTOarMeiiriSOKT/ IT” Avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Karl Franc Josip, je zldo'priljubljen ge¬ neral na italijanski fronti. Na gornji sliki ga vidimo, kako se pogovarja s hrvaškim vojakom, pripevši mu na junaška prša hrabrostno svetinjo. Mladi prestolonaslednik je posebno priljubljen med našimi in hrvaškimi polki, s ka¬ terimi se on najbolj ponaša Kadarkoli se mu le nudi prilika, se spusti v razgovor z voj ščakl, vpraševale jih o njihovih doživljajih na fronti. Pa tudi za domače razmere se prav rad zanima, vsledčesar je vojakom nadvse všeč razgovor z možem, ki bo vladar naše drage domovine. Listnica nreilltva, J. H, GROSS, Kans. — Vašo. oziroma naših vojakov pesmico prejeli. Priobčimo jo v prihod¬ nji številki ..Slovenskega N| r o- !a". — Živeli! J. M,, Ooilimvood, Ohio. — Vaš l.opis priobčimo radi pomanjka¬ nja prostora prihodnjič. — Glede Rdečega križa v Ljubljani" nam še ničesar .sporeMii. Kakor lazvi- dinio iz raznih iz Vaše naselbine dospelih pisem, je. zanimanje za PARNIK. ,,HESPERIAN“ POTOPLJEN, Parnik ..Hesperian'*. last paro- brodiie družbe Allan Line, se je potopil 6! septembra cb šestih in 45 minut nekaj milj od Queens- tovrna. Kapitan. Malu. in. 25 ljudi njegovega moštva se je zaman prizadevalo več dolgih ity prive¬ sti, poškodovano vozilo v luko. Ponoči se je ladja polagoma nag- ( nila nastran, in ob solnčnem vzho du so jo zagrnili morski valovi, prav ničesar gotovega ne,, more O tem parniku se zasedaj še trditi. Natančna preiskava bi še¬ le dognala, je-li bil parnik torpe¬ diran, ali ne. Ali kaj takega ni mogoče. Potniki in moštvo zago¬ tavljajo sicer, da je bil torpedi¬ ran, ali doslej niso ?.<■ naleteli na nikogar, ki bi bil videl kak pod¬ morski čoln ali torpedo. Ob le-tej katastrofi je zazna¬ movati 26 mrtvih, med katerimi ni slučajno nobenega Amerikanea Jiesperian" se je držal po eksploziji še 34 ur na površju. ŠPANCI HOČEJO GIBRAL- ŽEPNO SVINČNIK in PEČAT l IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj izvršilo. Berlin, 8. septembra. — Veli¬ kansko senzacijo je zbudil ne sa¬ mo po celi Španiji, ampak tudi po vseh aliirskih deželah, zlasti pa na Angleškem, vest, da name¬ rava liberalna skupina španskega parlamenta, interpelirati na vlado glede nadaljhega zadržanja na- pram gib r altarskemu vprašanju. Kakor poročajo, je že 82,-člano.v liberalne stranke podpisalo toza¬ devno interpelacijo. (Gibraltarja so se polastili An¬ gleži 21. julija 1. 1704. •Grdtelj je trdnjava’ neprestano v angleških rokah. V mirovni pogodbi utrecht¬ ski iz leta 1714. so pripoznali Gi¬ braltar tudi formelni Angležem.) VELIKA ZMAGA AVSTRIJSKE VOJSKE, Dunaj, S. septembra. — Bitka, ki se je nekaj dni bila v sever- novzhodni Galiciji blizu mesta B r odi se je končala s sijajni zmago avstrijske armade generala Boehm-Ermolli. Rusi so na 40 kilometrov široki fronti, ki je segala notri tja dc ruskih tal, dočista poraženi. Niti epe postojanke v tem ubaicčjii.in nmggjk sovražnik obdržati, ki se je jel po porazu umikati. Sedaj ga avstrijske vojske poganjajo ter so na vzhodni strani mesta Brodi že dosegli- ruska tla. Rusi so opustili tudi svoje postojanke ob besarabski meji ter se potegnili v svoje ozemlje. akcijo, „Rdečega križa ur‘ veliko. — Pozdravljeni! Hvala Td Ljubija dopis. POŠLJITE SAMOI 25 centov na upravo ,SLOVENSKE (Nadaljevanje s 1. strani.) BOJNI DOGODKI NA VZHODNEM BOJIŠČU. v „.Južnovzhodno bojišče: Boj za posest črte ob Seretu se razvija ir. nadaljuje ugodno za nas". * '** BRODOVJE VZHODNEGA MORJA SE ČEDALJE- BOLJ BLIŽA .RIGI London, 8, septembra.PetrograjsM poročevalec lista „Times" javlja, da strerni^nemško brodovje Vzhodnega morja, po mnenju vojaških strokovnjakov, izraženem v listu ..Novoje Vremja" s svo¬ jim ponovljenim napadom na Rigo za tem, da si pridobi ob obrežju trdno oporišče in da bo imelo ugodnejšo zvezo s četami, ki operirajo na d v inski fronti. Prevažanje munieije in težkih topov bo. baje naletelo na.vedno večje zapreke. Zavzetje riške luke bi Nemcem izdatno olehčalo polo¬ žaj. Kajti potem bi lahko prav naglo poi Dvin.i navzgor preskrbovali svoje čete na kopnem z vsemi vojnimi potrebščinami. Poročevalec lista „Timeš." pristavlja, da je za Nemce zelo drzna in nevarna naloga, priboriti si prebod čez D vino; to pa zlasti zato, ker straži vse najugodnejše točke za takšno podvzetje ruska a r ti- ijerija. (Nadaljevanje s 1. strani:) i,-it A VIC A m DOLŽNOST AVSTi POSLANIKA. č- avstrijski poslanik opozori svoje rojake, naj nikar ni sto^e kaj takega, kar bi jih po postavah njihove rojstne države zaznamovalo za. izdajalce njihove domovine, potem mora seve dobiti potne liste, pobrati svoja šila in kopita ter oditi iz Združenih držav. Dr. Durnba je glede te zadeve zaprosil sestanek z državnim taj¬ nikom 1er je dne 6. septembra že pozno popoldne odpotoval iz Leno- xa, Mass. v tVashington. Berlin, preko Londona, 6. sep¬ tembra. — Sledeča uradna izjava se daje danes naznanje- ..Kakor se poroča iz eŽneve (Švica), je Romunska pozvala vse svoje državljane, ki se mude v Švici ter so podvrženi vojaškim dolžnostim, naj se zglasijo pri svojih četah. Karl Buck, štiriletni sin Karla Buck, 3101 Jamaica Avenue, Richmond, Hill, Queens, ki se je najedel divjih jagod v Forest Parku, je umrl 6. septembra vsled že strupi jen ja. Pred enim dobrim tednom je bil, otrok s starejšimi tovariši v parku, kjer se je nazobal divjih jagod. Takoj naslednji dan je de¬ ček zbolel. (Nadaljevanje s 1. str.) PAPEŽ, GLASNIK MIRU. kakorkoli že s svojim velikim ugledom vplivati na evropske ve¬ lesile v svrho sklicanja mirovne konference. Ker je Avstrija v tesnem stiku z/Vatikanom, se do¬ mneva, da bi ne nasprotovale- tev¬ tonske zaveznice 'mirovnim poga janjem. Ali tega pa ne zato, ker bi bile mo r da že dokraja izmuče¬ ne, ne. morda iz takšnega vzroka, iz kakršnega je bila zaprosila Ja¬ ponska ‘mirovnega posredovanja odstrani ameriškč vlade, nego-le zato, ker se jim zdi škoda člove¬ ških življenj,- zato,, ker stremite Avstrija in Nemčija za kulturni¬ mi cilji. Zato jima pa tudi ne more tVil- son dikti r ati mirovnih pogojev. Aliirci,' Angleži, Francozi in Rusi, ne marajo ničesar slišati o miru. To- pa zato ne, ker se ne marajo ponižati, dobro vedoč, da bi morali vsled dosedanjih pora¬ zov le popuščati in pripoznavati, dajati in plačevati — Avstriji, Nemčiji in Turčiji. (Potemtakem bo prinesla šele popolna zmaga avstrijskega, nem¬ škega in turškega orožja toli za žel jeni mir. in glas papeža Bene dikta XV. bo skoro gotovo glas vpijočega v puščavi. - Ni Uradni oklici c. kr. oblaste v v tari domovini, so velike važnosti ia tistega, kogar se tičejo. Ker s« itegne zgoditi, da bi t.a ali cnj v driicih prizadeti rojak ne čital lašega lista, opozarjamo cenjene itatelje ,,S!ov. Narodk", naj do- ičnika obvestijo o oklica, lii s« a tiče. GA NARODA' kot četrt¬ letno naročnino in dobi¬ vali boste najugledneji in | najneodvisneji časnik v Ameriki. Polletna naročnina,.$0.50 Celoletna naročnina .$1.— 1 (Opozarjamo vas na nase kra¬ sne darove) SLIKE Z BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO DOBITE POPOLNOMA BREZPRAVNO. Vsakemu našemu naročniku, ka¬ teri nam rf&jde novega naročnika vsaj ža pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) na upravo bode dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok¬ lon brezplačno in poštnine prosto NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam je doši-. veliko vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi¬ sleč, da tudi mi računamo za par stopinj na avstrijski konzulat po 50 c., kakor je to storila svoj čas Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pred nepotrebnimi stroški, naznanja mo vsem naročnikom „Slovenske ga Naroda", da izvršuje uredni štvo ,,Slov e nskega Naroda" vsr zadeve, ki so v zvezi z avstrijskirh konzulatom in katerih ne morejo opraviti naši naročniki sami, po polnoma BREZPLAČNO, Le č? ie treba vrniti listine po posti nai nam prilože poštnih znamk v pri merni vrednosti. Uredništvo „Slovensk®ga Nar" OKLIC. Mestna hranilnica ljubljanska \ Ljubljani po g. dr. Ivanu Tavčarju, od¬ vetniku v Ljubljani, toži tu sodne Franceta Strajnar i^ Lulcovka št. 4 pr naznani sodišču pooblašfenca. C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem - odd. Ia. dne 21. julija 1915. Zoper Ignacija Klobučar, posestnika v Gor Toplicah št. 19. sedaj v Amerik' neznanega bivališča se je podal pri c kr. okrajni sodniji v Rudolfovem pc Hranilnici in posojilnici za Kandijo ir okolico v Kandiji, zastopani po dr. Ži- teku, tožba radi 50C K in 200 K s pri- padki. Narok za ustno sporno razpravo c tožbi določa se na dan 2. septembra 1915 * dopoldne ob 9. uri pri c. kr. okrožnem sodišču, v izbi st. 30. V obrambo pravic Ignacija Klobu¬ čar se postavlja skrbnikom g. Ivan Smoliki v Novem mestu, kateri ga bo zastopal v oznamenjeni pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se ali ne oglasi pri sodniji ali ne ime¬ nuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. II., dne 1. avgusta 1915, POKLIC NEZNANIH DEDIČEV. Dnč 16. februarja 1915. umrla je ’4 (ija RakoSe iz Toplic, zapustila Je pis¬ meno poslednjo voljo z-dne 7. januarja 1915.. ki vsebuje sama volila. Ta po- lednja volja pa ni veljavna, ker je bi¬ la zapustnica radi slaboumnosti pod kuratelo. (P 95-99.) Ker sodišču vsi njeni dedic-i niso znani, postavlja' sfe za skrbnika zapuščine gospod Jožef Počerrina, posestnik iz Birčne vasi št. Ta ima gospodariti in oskrbovati posestvo zapustnice skozi eno leto pro- i primerni oškodnini, ter ima koncem leta položiti račun. Kdor hoče kaj zapuščine za, se zalite vati, mora to tekom enega leta od da¬ nes naprej sodišču naznaniti in svojo ledinsko pravico izkazati. Po preteku tega izroči se zapuščina onim dedičem po razmerju njih pravic, ki se bodo do tedaj zglasili in izkaiali svoje dedin- ske pravice. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem odd. I., dne 4. avgusta 1915. POKLIC NEZNANIH DEDIČEV. Antonija Janeš,- delavka iz Pot.oSke ■-asi štev. 44, je, umrla dne 24. avgusta 1901 v deželni bolnici ne zapustivši ni- kake poslednje volje. Sodišou-hl znano, ali je kaj dedičev. Za, skrbnika, zapuščin se postavlja g. losip Pirc. posestnik in župan v Ko- :redežu št. 5. Kdor hoče kaj zapuščine za se za¬ htevati, mora to tekom enega leta od danes naprej sodišču naznaniti in svojo dedinsko pravico izkazati. Po preteku tega ?oka izroči se zapuščina ; kolikor izkažejo dediči svoje pravice' ' 'e-tem,-vkolikor bi se pa to ne zgodilo iripade zapuščina državi. C. kr. okrajno sodišče v Litiji, odd. dne 26. julija 1915. OKLIC. Zoper Martina Ogulina iz Mrzlega oolja, sedaj neznanega bivališča, se je podala pri c. kr. okrajni sodniji v Met- 'iki po Neži Simonič, posestnika ženi ra Vinem vrhu štev. 2, zastopa-ni po \ kr. notarju Ivo Rakovniku v Metli¬ ci, tožba zaradi izbrisa. Na podstavi tožbe, se določa narok ia dan 28. avgusta 1915. dopoldne ob i. uri pri tem sodišču, v izbi štev. 30. V obrambo pravic toženega Martina Dgulin postavljeni skrbnik Jakob Plut, župan in posestnik r>.a Vrtači štev. 12, ho zastopal toženca v oznamenjeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ta ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje tej pooblaščen¬ ca. . C. kr. okrajna sodnija v Metliki, odd. H., dne 31. julija 1915. --- f -1 OKLIC. Zoper odsotnega Jožeta in Nežo Kle¬ menčič.iz Vorhulj štev. 10, podala se. je po Okrajni posojilnici v Krškem tož¬ ba zaradi 1931 K 41 v. Narok za ustno sporno razpravo do- 'oči se na 31. avgusta 194 5.. ob 9. uri lopoldne pri tem sodišču. V obrambo pravic postavljeni skrb- lik gospod F' a.nc Perhaue sv Krškem ju bo zastopal, doklev. se ali ne oglasita pri sodniji, ali ne imenujeta pooblaš¬ čenca. C. kr. okr. sodišče Krško, odd. .”. ine 4. avgusta 1915. C. in kr. avstro-ogrslci generalni honzul v Nev -Torku išče sledeče ose¬ be, da naznanijo svoje naslove: Brcllik Viadirmr, Serowitz; — Hro¬ vat Josephine, Trst; -v Jira Vaclav, Praga, — Lovrich Pietro: — Sakso P» ter:-— Wuczycky Stanislav, — Pod- gorze; — V/or.hian VVilhelrr E-umn. OKLIC. Zoper odsotnega Janeza, Kocjana, posest, sina. iz Rebra 5t. 4 se je podala ori c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani po g. Fran-u Jamnik v Lanišah štev, 14. tožba zaradi 460 K s prip. Na poTlstavi tožbe se določa narok ca ustno razpravo na 14. julija 1915., lopoldne ob 9. uri pri sodniji, soba It. 50. V obrambo pravic Janeza Kocjana ekrbnikom postavljeni gospod Jožef Kocjan, užitkar v Rebru štev. 4 bo za¬ stopal toženca toliko časa, dokler se on ne oglasi pri sodniji a.li ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. II., dne 2. julija 1915. Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,,Slovenski narod", ~ 4 ~ SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Estabiished 1906. Published every Thursday. Fetli Dolinar, Preš. C. Kolstad. Sec’r & Tre»»- Published by Slovenski Narod Publ. Co., Ine. AMERICAN IN ŠPIRIT. FORETON IN UANOUAOE ONLY The best advertising Medium to reach the SloveMc people in the United States and Canada_ Entered as second class of mali matter at tke N e*.v York Post Office under act ot Congress of MarcU 3. 1879. Narodrdno poSiJlte po Post., Express- ali Bank Money Orderju. ali pa v registriranem nlsmu na: SLO VENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Y o r k, N. V. Sth YEAR. — Thursday, September 9. 1915. No. 29. »SLOVENSKI NAftOJD" 9" septembra 1911_ venske delavce v Ameriki,, ampak, da je list — organ — glasilo italijanski jezik precejšne važnosti v trgovinskei^P™ p ^ av ^‘ r sakserjeve kramarije in šifkartašnice, bi ji nihče ne zameril ter se drami in v takozvanem bližnjemvzhodu. Le je ’ , Jadranu uiti ne obregnil ob njo. omenjeni jezik ostal v rabi po mnogih mestih o J nom nobene Toda ker se sili in vmešava v narodna vprašanja brez narodnest- kot občevalno sredstvo v trgovini, še ne daje o nega zanimanja pa z umazanimi kramarskimi nakanami in ker- si pravice po teh deželah. . , , oba j vs l e d njen zabiti lastnik prilašča pravico zastopati Slovence in govoriti Nikakor nečemo tajiti, da je bila vzhodna .jadians a y njihovem imenu, bi se morali vsi Slovenci kakor en mož dvigniti trgovinskih razmer in ponekod tudi vsled benečanskega ^ zoper tega kameleona ter se bojevati proti njemu toliko časa, dokler v minolih stoletjih, ko smo morali Slovenci in Hrvati z mečem še ne bi skril za svoj kramarski pudel. ki odbijati* turške navale ter nismo po zgledu zapadno-eviops i. ^ Dovolj dolarjev je že izžel iz našega naroda, dovolj časa je že rodov imeli časa in prilike razvijati svojih duševnih sil, T u 1 / uganjal svoje kramarske orgije z našim narodom, prilaščevaje si po ri pod vplivom italijanske kulture, ki se je predvsem končen ri ^ krivici in vsled molčanja drugega slovenskega časopisja vodstvo na- po mestih. Mesta so do zadnjih časov dajala smer političnemu, u DOPISI. ^ r ZA RDEČI KRIŽ V LJ UBLJANI. Osrednji odbor »Rdečega križa v Ljubljani" sestoji iz nasled njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St. New-York City. Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St, Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 275 — E. - lOth St. New-York City Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JITRKAS, star., 640 Warren St. Brooklyn, N. Y. šega tnkajšnega ljudstva, to pa kot tujec in zakotni kramar. podarskenm in kulturnemu razvoju. In na ta način nam je lahko ra Nečastno bi bilo, da bi imel naš vrli narod nerodnega in neve- »umljivo, da je imel italijanski jezik do poslednjih dob tolikšen vpliv ščega Nemca za svojega političnega vodjo, sramotno, da bi se dal se ne-le v trgovini, nego tudi po šolali in v uradih, v boljši družbi in nadalje izžemati takemu umazanemu kramarju, in dovolj žalostno, sploh v vsem javnem življenju. Toda kljub temu ni italijanski vpliv da ne bi imel drugih slovenskih mož, ki bi ga lahko dovedli do poli- nikjer asimiliral širših slojev, in vzhodno-jadranske pokraj’"° sf> bi¬ le ter so še danes v bistvu slovanske. Tudi so se razmere medtem v mnogem da nebi imel drugih ‘ " “ | * ^“-’** ' "j- ,n . .. » * J jme S ° bl ličnih, kulturnih in gospodarskih uspehov. Odkar se smatra Sakser za slovenskega“ Lincolna, ni naš na¬ rod skoro nič napredoval v nobenem oziru. Iu če je kaj, ni to zaslu- nile. Že za časa benečanske vlade je n. pr. . - - ., ga šakserjevega „političnega delovanja", nego, odkrito priznano, in vanska dubrovniška republika, in danes smo Slovenci, oziroma povedano, nekaterih dobrih in požrtvovalnih duhovnikov •— seve vati. kot narod vsaj na isti stopinji kulturnega razvoja kot ta ljani meniha Zakrajška niti oddaleč ne prištevamo med le-te — in pa in tuje kulture, v kolikor nam ista ne znaei nekaj internacijona nega nekoliko tudi zasluga — nekaterih pametnih in treznih soeijali- ne potrebujemo. Dandanes se smatramo v krogu kulturnih narodov za enakoprav- ter kot taki zahtevamo z isto pravico kot Nemci, Angleži ali ita-; sto V. ... Sakserjeva plenica je bila in je še strašna mora, ki tišči naše ne tei &ui »m - —— r _ _ ALOIS HENIGMAN, 331 E. - 24th St. New-York City 1 1 jivtli L tlom ter jim meša pamet, in je velikanska nesreča, ki nepre- 1'jani, da nihče ne steza svojih prstov po pokrajinah, ki smo jih na- — - —- IctonA nvira nanredpk riašeca naroda v Ameriki. rodnostno zasčdli in ki nam pripadajo po naravnem pravu. Tega do- -... »» - lil« 1» JOHN PETERKA, 124 First Ave., New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike »Rdečega križa v Ljub ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo čih se »Rdečega križa v Ljubljani 4 *, na gori imenovanega tajnika Mr. J03. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City, nabrane pris pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr. JOHN JURKAS, ml., 640 Warren St. Brooklyn. N. Y. Rojaki in rojakinje, sedaj so vse formalne zadeve glede »Rde čega križa v Ljubljani" popolnoma urejene. Odbor je sestavljen ^ fc* w n -ar—„ xr —4^' Ini, odštevši nedelje in praznike k ^ 010 ° 1 rat ’ kol ^ or J® v letu voljenja zlasti ne maramo dati Italijanom. Kajti Italija je narod- P trdi. da ie največii slnvemfiH^V 16 - n-V™ dni ’ dasi ve ' nostno enotna država, v kateri ni prostora za manjše narodne skupi- - - ■ - • ... , ., nev f 1 ' ^ asa 113 ^ n l ^.™ a ne ' P a ® pa moramo na drugi strani priznati, da se nam v krogu mno- gojezične habsburške monarhije nudi še najboljša prilika, da razvi¬ jemo svoje kulturne sile in naravne zaklade svojih dežela ter- reali- Inomer I IfUl, ua Jt* IiajVC-UJi jjOJ.gVClLri.na uucrmn,. V-.UOU ii* lr »*.** —-— - r ~--— w torej dovolj, da bi dosegla velikanskih uspehov v narodnem zmislu. gojezične habsburške monarhije nudi še najboljša prilika, jemo svoje kulturne sile in : ■ r,D7pln Vzemimo n. pr. vprašanje »Slovenskega Zavetišča" v pretres, ziramo svoje narodne ideale. slov. podporno društvo »Orel" št. 90. J. 3. K. E. v sredn, križ v Ljubljani" so tudi izgotovljene. Treba je še samo njenosti, požrtvovalnosti in agilnosti, pa bomo zbrali tolikšno vsoto da nam bo iskreno hvaležen slovenski narod onkraj morja, a mi ps lahko ponosni. Na tem polju delujejo lahko vsi naši rojaki širom Amerike. Saj nima akcija »Rdečega križa v Ljubljani" prav nikakšnega politič nega ozadja Pa je bilo in je še ravno nasprotno Vzemimo n. pr. vprašanje »Slovenskega Zavetišča" v pretres, ziramo svoje narodne_ Daši bi bilo to eminentna narodna inštitucija, je ta zares prekoristna S kakšno pravico so diplomatje trojnega sporazuma, ki se baje bore je sestavljen i( Iej& P°d predsedstvom Franka Sakserja, new-yorškega kosarja in za enakopravnost malih narodov, sankeijonirali italijanske aspira- New-Yorkuj je razprodajalca raznih nadvse »izobraževalnih" brošuric in bukvic, cije po pokrajinah ob vzhodnemu Jadranu? Kdo je dal »slovanski" — 1 « »o n,i c * malodane popolnoma zaspala. Izprva se je še-še pobrinil, meneč, da »zaščitnici* ‘ Rusiji oblast, da prodaja, samo da bi rešila lastno kožo - ‘ ’ -ra T) „1. „ j.,,,,34 prevzelo nalogo osrednjega nabirališča, in nabiralne pole za »Rdeč; ‘ uaiuuauc i Ju t' uluulua ““Z 01 «. “r i,B ** -—•— —- •>--- -«- — • * -.. ^—c— m—u- y a š e naklo ”° stvar velikanskega pomena za njegovo nizkotno branjarijo. Ali na severu, našim, narodnim nasprotnikom poleg Trsta in Reke tudi uvidevši pa, da mu ta zadeva nič ne nese, in da bo treba odriniti ob- slovensko goriško ozemlje, slovensko-hrvaško Istro, kvarnerske in j ubij eni tisočak, je starec hote pozabil pesem o »Slovenskem zave- dalmatinske otoke ter celo dalmatinsko obal'od Zrmanje do Krke tišču" docela. Ali kljubtemu ne sme izzveneti. Ideja »Slovenskega vštevši Zader in Šibenik? Vse te pokrajine si je za slučaj svoje zrna zavetišča" se mora vresničiti na vsak način. ge zasigurala Italija glasom neke skrivne pogodbe z aliirci. Ker je torej »Slovenskega zavetišča" slovenskemu narodu v To se ne sme zgoditi nikdar, vmeriki gotovo bolj treba, kakor pa umazanega new-yorškega kra- Brez Trsta, Istre in dalmatinske obali si v ozadju ležečih slo marja Sakserja, naj ga dotični odbor vrže iz svoje srede ter poveri venskih in hrvaških pokrajin sploh misliti ne moremo. Vzhodna ja . Y . . •, * . 1 1 Ularl.Jct »a-liJSCiJ d, llaj g* UUUUU tiUMUi SVUJR ' - -- -... t'- - <1 --- Namen „Rdecega križa 1 je preplememt, aa bi imel le Kui. p re dsedniško mesto -Slovencu — možu, ki nima nikakšnih kramar dranska obal nam ne pripada le po narodnostnem principu, nego > <1 *.lrn - . _ _ . .. . — , - ■. , • s ; . • . . . T 1 . . 1 . . . i_T_ j _.11 _J «V, rr 4 OenLn Ia posla s politiko »Rdeči križ" ima nalogo skrbeti za ranjene vojake, jih obvezo vati, jih zdraviti ter tako otemati smrti. »Rdeči križ" izvršuje nadvse človekoljubno delo. Kadar oterna padlega vojaka smrti, ga ne vpraša niti po veri iiti po političnem naziranju in mišljenju. »Rdečemu križu" je le m tem, da vrne ranjenega vojaka, čele mogoče, zdravega njegovim do mačim, njegovemu narodu, njegovi državi. . , In če se pridružimo tako plemenitemu in človekoljubnemu deli ter z denarnimi prispevki pomagamo »Rdečemu križu* 4 vračati ozdra vele junake slovenskemu narodu, potem ne more biti niti govora c političnem ali organizatoričnem namenu. Kakor je vsakomur dobrodošla vsakršna pomoč v njegovi bolez ni, tako je tudi vsakdo, neoziraje se ne na to ali ono politično strujo ?kih grabelj in Škarij za sabo. In boste videli, da se bo potem ideja nam je neobhodno potrebna tudi iz gospodarskih ozirov. Osobito »Slovenskega zavetišča prav gotovo in kmalu uresničila. Trsta, ki se je pred več stoletji prostovoljno podvrgel pod avstrij (Dalje prihodnjič.) sko zaščito, ne moremo dati iz rok, ker se nam nudi preko njega na¬ ravni izhod na prosto morje. Trst je takorekoč edina luka naših slo- r . venskih in drugih alpskih dežela, in pot na svetovni trg si moramo držati odprt. Trst, Pulj, Reka iu dalmatinski otoki so strategdčne pozicije, ki bi zaeno z Valono dale Italijanom popolno oblast nad Jadranom ter tako iz njega ustvarile italijansko mdrje, o katerem so že tako dol- jgo sanjali italijanski politiki in poet je. Za naš narodni, kulturni in SKO OZEMLJE 01 JADRANSKEM MORJU, Vzhodna *bal Jadranskega morja na severu Grške in Albanije gospodarski razvoj bi pa ta njihova posest pomenjala naravnost ka je slovansko ozemlje, katerega ne damo nikomur iz rok, najmanj pa tustrofo. nenasitnemu Italijanu. ,,^ „ Dotok iz našega ozadja bi še vedno silil v primorska mesta ter Že Valentin Vodnik je,pel: »Mogočen na morju Ilirijan bil, ko 30 tam poitalijančeval, naša trgoViha bi se stekala v italijanskih ro- dolžan v prvi vrsti pomagati svojim ranjenim rojakom v stari domo t> ar k e se je Rimeo trnih*. V si;ojem poetiškem navdušenju nam kah, indiistrielni ter šplošub gospodarski razvoj naših pokrajin bi vin.i _ _ je Vodnik hotel prištevati zasluge? Ilircev, ki so pred davnimi veki bil zelo otežkoeen in naše prebivalstvo, ki se vsled pomanjkanja za- Le taki ih nič drugačni nameni so za akcijo »Rdečega kriza 1 povzročali mnogo neprilik rimskemu orlu. Ilirci seve niso bili Slo- služka na domačih tleh že zdaj izseljuje, bi še bolj obubožalo. Ljubljani". vani, in z njihovimi hrabrimi čini bi se mi mogli ponašati le zato, Dovolj žrtve smo že doprinseli Italijanom, in naše obmorsko pre Vse naročnike in naročnice »Slovenskega Naroda" poživljamo Aurora, 111. — Cenjeni urednik "Slovenskega Naroda", odmeri¬ te mi malo prostora v svojem ce¬ njenem listu. Zahvaljujem se Vam najprej za Vaše lepo darilo, ki ste mi ga poslali. Nadalje Vam roeam, da so delavske razmere tukaj bolj slabe, kakor je to sko- povsod. ( Zato zaenkrat ne sve¬ tujem nikomur sem hodit za de¬ lom. Kadar se' kaj izboljša, bom že .sporočil v tem listu. V Aurori je nas Slovencev bolj malo. zato pa ne maramo biti prav nič v. žlahti z Rusi in Srbi. še manj pai s tisto .prismojeno figaro — ne, ligarijo sem hotel reči. Izprva sva bila dva za tisto izlagano ligo. Eden je še zraven, jaz pa sem od-, stopil od ligaške kompanije, brž- ko sem dobil Vaš list, ki je slo- venski list, kakršnega je bilo ne-, obhodno potreba med ameriškimi Slovenci. Ko sem prvič bral v Glasu Narobe o tej slepariji, sem mislil, da bo prav koristno za nas, če bodo vse pokrajine združi¬ li v eno deželo. Nato so rekli, da bomo pristopili k Rusom. Zatem pa so zopet izprevrgli svojo farbo ter se potegovali za Srbe. Ko so uvideli da so Srbi zanič, ko so izpoznali da Rus najrajši beži v svoje divje pustinje, so pa zapi¬ sali z debelimi črkami, da ne ma¬ rajo niti Rusa, niti Srba, niti ■ Avstrije Kam vraga hočejo sedaj?. Meni se zdi, da je najboljši pro¬ stor zanje na luni; kajti že od, hekdaj trka luna te kramarske propalice. Enkrat sem bral v Sak- serjevem trobilu, ne vem pa že,- v kateri številki, da bodo tisti de¬ nar, ki sq ga Slovencem in Slo¬ venkam izgoljufali, slovenskemu ljudstvu v prid obrnili. Zdaj pa, ko so ga nabrali nekaj dolarjev :z tisoč, ga hočejo kar menimo tebinie med srbske postopače raz-^ deliti, da bi si le-ti ob slovenskih žuljih trebuhe redili ter še naprej narod slovenski sleparili. Precej je bilo Slovencev tako zasleplje¬ nih, da so darovali za vlačugar- sko ligo, nisem pa nikjer čital, da bi kak Rns ali Srb kaj prispeval.^ [So pač vedeli, da iz ligaške moke e , še ovsenega kruha ne bo. ker prebivamo, na njihovem ozemlju. ‘ bivalstvo ne bo več hlapčevalo Benečanom kot v prejšnih stoletjih. Morda nehote in nevede je pa Vodnik izrazil v gornjem izreku Na kraških hrastih so si ti nekdanji gospodarji Jadrana zgradili svo- uekako vodilen princip naravnega prava, da vsaka dežela že a pri- jo prestolico, in bas slučaj usode hoče, da si bodo v sedanji vojni raz¬ ori pripada po njej naseljenemu narodu, katero načelo je dobilo bili glave ob čereh kraških planot, katere so sami opustošili. Baš slu- splošno priznanje zlasti v sedanji evropski vojni. čaj nsode hoče tudi, da pada italijansko brodovje v plen tistim dal- Vsled zgodovinskega razvoja ter iz gospodarskih in strategič- matinskim mornarjem, ki so nekdaj s svojo neustreznostjo pomaga društva »Orel" v New-Yorku in krajevnega odbora v Indianapolis :i jh ozirov ne bo mogoče praktično izvesti omenjenega načela v tem ii kupičiti tujcem bogastvo in širiti benečansko slavo. Ind.! Kajti v New-Yorku in v Indianapolis, Ind. prirede naši rojaki zmislu, da bi se povsod'ustanovile enotno-nacijonalne države. Pač Jadran bo pa ostal svoboden, ob njem bo bival ter se prost ita ir oantomViTO vooaiinn vnniri in-i»n *r T'i.v.iI ot,u‘ imajo manjši narodi, oziroma deli izvanskih narodov v okviru lijanskega pritiska razvijal slovanski rod pod okriljem dvoglavega skupne države pravico zahtevati popolno enakopravnost in garan- orla, in bolj kakor kdaj prej bo zanj veljala Vodnikova pesnitev:. naj prilože ob pošiljanju listove naročnine par niklov ali pa še vet — kakor pač kdo more — aa -„Rdeči križ v Ljubljani". Vse te pris pevke bomo objavili w listu ter jih poslali blagajniku »Rdečega križa v »Ljubljani". Prispevajte, nabirajte ter sledite lepima zgledoma slov. podp 18. septembra veselico vprid »Rdečemu križu v Ljubljani Vsi na delo, in uspeh bo sijajen! Uredništvo »Slovenskega Naroda* KAMELEONSTVO NAJNIZKOTNEJŠE VRSTE, gr 11 . j.cijo za svobodni narodni razvoj. O pravicah manjših narodnosti so mnogo govorili in pisali zlasti I aliirci ter pri tem naglašali, da bi nobeno ozemlje ne smelo preiti | izpod gospodstva ene države v drugo brez privoljenja domačega pre¬ bivalstva. Ali poglejmo, kako aliirci, predvsem pa Italija, katero so s ta-] kim veseljem sprejeli v svoj tabor, v praksi izvršujejo svoje lastne j ruda, kupičija tebe rede. Polje, vinograd, gora, MORJE, Fran Sovran. 0 »ŠOLSKIH OBČINAH" VOBGE IN POSEBE. (Dalje.) V »Rimskem katoliku , I. str. 482. pravi dr. Anton Mahnič . . ~ , ., " . ...... , , . ..... ,. . ., , * principe. Ce bi bili ti ljudje dpsledm, bi italijanskih aspiracij niti po dosedaj najvecji slovenski polemik, obenem najtemperamentnejsi * R . v . J 1 /. s ’ ... , , ■ x i •-• . . . ^ • , r Gradiški, se manj pa po Tretmu ne bili smeli odobriti. Saj je dobro ker najnacelnejsi m najpreverjenejsi, sledeče: »Dovoljeno je v nuio- ’ . ' : ... . , , ,. . .. u . T x gih slučajih javno osvečati nepoštenost i podlost škodljivega nepri- da si po teh krajih kompaktno naseljem avstrijski Italijani ™ , jatelja, smešiti njegovo nrav, sramotiti njegovo ime i priimek. Da ^akpr ne žele priti pod vlado italijanskega kraljestva, ki jun je ze odtega se da poučiti, njemu dovoli, da ga navaja k delu. Tu ni upo -- -iv nesimpatično. In vendar bi bili Italijani pravzaprav ra; cut skupnosti m enakosti je tolik, ' t^po narodnosti italijanske pokrajine, če bi se ne bili dali ugovora. Opazoval sem natihem uspelo ravnanje gospodarja in po j speljati za\ Wukom na led. močnikov. Slovenci in Slovenke ne dajte se še nadalje za nos voditi tisti ligaški kompaniji, pač pa darujte rajši za Rdeči križ v Ljubljani! Tako boste vsaj gotovi, da poma¬ gate svojim lastnim očetom in bratom, ki se tako junaško bore za slovensko zemljo. Toliko za enkrat drugipot kaj več. Pozdravljam vse Slovence,, zlasti vaše naročnike. Vašemu listu pa želim veliko veliko na¬ ročnikov, da skoro postane dnev¬ nik. To želimo vsi; saj najboljši slovenski list v Ameriki je "Slo¬ venski Narod" Frank, naročnik. ak Obenem se zaveda učenec, da je pod nadzorstvom sebi enakega ga se da poučiti, njemu dovoli, da ga navaja k delu. Ta ni up „ 0 - --.-- - - ~ . l; z verskih ozirov nesimpatično. In vendar bi bili Italijani pravzaprav ra; čut skupnosti in enakosti je tolik, da se mu uklanja vsak br in posluževati se smemo k temu i proze i stihov, i resnobe i šale, “- an L, vse . t<»po narodnosti italijanske pokrajine, če bi se ne bili dali ugovora. Opazoval sem natihem uspelo ravnanje gospodarja in p kature i vseh urneteljnosti in sredstev. Paziti pa moramo, da ne vpo- .j ^ za ^j|| [ jj 5;oin ua i e( p * močnikov. trebimo nikdar laži v obrambo resnici**. Vprašanje Trsta, Istre in dalmatinske obali je pa treba presoja- Z redom, ki se je izboljšal in se izboljšuje vsled navade in izpoz- Da, v vsaki polemiki moramo paziti na to, da se ne pos uzimo ^ vj gto ^ ra g a g ne g a stališča. To so slovenske dežele, katerih niso nanja, se izboljšuje tudi medsebojno razmerje med učenci. Priljudno nikdar laži v obrambo resnici. v Italijani še nikdar narodnostno okupirali. Razen Trsta, ki pa ima tu- in prijazno vedenje med seboj je prišlo v nje kar samo po sebi. Nič Zato so’ lahko n ver jeni vsi naši čitatelji, da sloni naša polemi a mo - no gjpvensko manjšino, je prebivalstvo po teh krajih z mali- zadiranja, nič pričkanja — mirno se pove; nič ugovora — mirno se zoper najpodlejši slovenski list, zoper sakserjevo reklamno in kra- iz - emam j slovansko. V Dalmaciji je po uradnem štetju samo uboga. marsko plenico, edinole na dejstvih. „ 2.6% prebivalstva italijanske narodnosti. Ta ton in to medsebojnost so rodili skupni interesi in skupna V prvem članku pod gornjim naslovom smo omenili, da hočemo - x odgovornost. Saj je odgovoren za ves red vsak vsem nomočnikom a navesti v teh-le vrmeat dejstva, ki dovolj jasno oJitnjejo vestne- Ce ,0 v Trstn ni v »ekohkth obrea.nh mestjh Italtjant M «- p ^ ožniku „ a , a " nost naše trditve, da je povsod umazanost, podlost, blatnost in kra- nem, predvsem pa v političnem m gospodarskem oziru se. vedno naj- ^ . . 81 n ™ 0 ' 0 0pra ' i10 sam0 ' SaKOme ^_ a vi- ---—-*■ » iijVjlll Xti CUl/ft odgovornosti T , ... . . v ., nezavednosti iu pomanjkanja narodne izobrazbe v prejšnih časih na P iaTn diugim cut samoodgovomosti. »Laissez aller, laissez passer' Le ozrimo se nekoliko v preteklost! noiraliiančil dotok iz slovenske okolice oziroma oni iz istrskega ozad- ,zgm - ia in lzgme 5 ce P a P ri katerem noče prenehati, ga prisili v to Dolgo dobo, celih 23 let, se je vsiljeval Sakser s svojo krtfmar- poitalijančit dotok iz slovenske okolice, oziroma om iz istrsifega ozaa yfes razred _ R 1 sko in kameleonsko plenico na krmilo slovenske javnosti v Amerike J«- Italijanska nadvlada se je zlasti v zadnjih časih le umetno vzdr- In doseženi uspehi?! - Ti so in niso. ’ ; ' ! ^ *«™ la * nasil J em pa Vsak časopis mora stremeti v tej ali oni obliki, v - v . M* vseh knjig, jutri je pozabiT z^rekrdaTes^čevlji^rbm politični obleki, za tem, da kar najbolj pomaga in koristi kar naj v Slovenci in Hrvati smo se morali boriti za enakopravnost v šoli osnaženi, jutri je bil klobuk povaljan. Njegovim sončencem to ni 1 • tistim, ki ga zdržujejo. In svak list pa zdržujejo ljudje tistega aarc ( j n liraf j u smu zahtevali samo svoje pravice, zajamčene v ustavi lo prav, pritožil se je čezenj gospodar pri meni. Tudi moia hesp/to !!; da, v čegar jeziku je pisan. Ker je sakserjeva plenica slučajno piša jjj smo hoteli niti enega Italijana nosloveniti IrnVnr tn va^alašn- Tiinmio rr «4 - na v slovenščini, jo zdržujejo ameriški Slovenci. . Toda Sakser ne misli tako. On meni, da jo zdržuje on sam, vsled - -- ' " - nili med seboj (jaz niti najmanj' ^ -—— j- »»•'j naprtili najvisjo odgovornost, da ga tako privedejo do lzuoznania še dobro v spominu, kakšen hrup so zagnali Italijani, ko je pred par da mora biti red tudi pri njem. Za namestnika so mu »ost T l leti hotel tržaški namestnik Hohenlohe dejansko izvesti v naših po- rednega in natančnega fanta. Izvedeti sem hotel za na- dokazalo, da je zadala Peitlerja smrt krogla iz njegovega lastne¬ ga samokresa. Štajersko. mariborske novice. Pomiloščeni kaznjenci. Cesar je pomilostil 96 kaznjencev raz¬ nih kaznilnic. V mariborski moš¬ ki kaznilnici je pomiloščenih ,,13 kaznjencev, v ženski kaznilnici v Begunjah na Kranjskem pa o ženskih kaznjencev. Dne 9. avgusta predpoldne je umrl v tukajšnji domobranski bolnišnici Črnovojnik Ivan Kosi na ranah, ki jih je zadobil na bo¬ jišču proti Italiji na glavi. Ivan Kosi je bil doma na Lesnim pri Ormožu, in ima še pet bratov vo¬ jakov. — Dne 10. avgusta pono¬ či je umrl črnovojnik prostak Gjorgjo Ilič na ranah, ki jih je dobil na glavi v vojski proti Ita¬ liji. Poročnik Ferdinand Črepinko. ki se je došedaj zdravil kot ra¬ njenec v bolnišnici Rdečega kriza vRužomberoku, je zopet pri svo¬ jem polku v Petrovaradinu. — Na južnem bojišču je bil ranjen praporščak Julij Guštin. PTUJSKE NOVICE. Prodaja žita nove žetve. Ptuj¬ sko okrajno glavarstvo nam p*še Opazilo se je, da se vzlic dolov bam cesarskega ukaza z dne 21 ■ junija 1915. drž. zak. št. 167. od strani kmetov zasebnikov proda¬ nima laudis na traku vojaškega -ja žito letošnje letve. Vnovič se ... . . -O" J« zaslužnega vojaškega križca jel torej opozarja na to, da je vsa IZ DRUGIH ŠTAJ. KRAJEV Sv. Frančišek Ksaverij. Jožef Ugovšek, kateri se je 12. avgus¬ ta 1914. neprestano bojeval v Galiciji ter je sedaj v Miškolcu na Ogrskem, pijse sledeče: Mi smo sedaj tukaj in smo upali, da ne borno dolgo; ker je pa bolezen nastala, med nami. ne vemo nič. kaj se bo zgodilo. .Naznanim Vam da je tukaj huda vročina, a Ogri so skopi, da Bog pomagaj! Ce hi bili mi Ogri bilo bi nam boljše. Pivo so za 10 vinarjev podražili. Ko smo prišli v gostilno na gu ljaš, je stal isti 1.80.K za Sloven¬ ca. Tudi so nas med posamezne kmete dali v delo. Jaz sem na pr. nekemu kmetu trikrat drv,, pri¬ peljal z vojaškimi konji. Potem sem ga prosil, naj mi skuha za ve čerjo novega krompirja. Res, dal mi ga je, a moral sem mu zanj plačati 40 vinarjev! Bil je velik posestnik. Eno leto smo gonili so¬ vražnika. da se ni polastil Ogr¬ ske. in sedaj smo našli tu na Ogr¬ skem taka "žlahtna” srca. V Ga¬ liciji so nam bili tamcšnji ljudje veliko bolj naklonjeni. Sv Kunigunda na Pohorju. Jo¬ žef Sadek, tukajšnji posestnik, je v začetku vojske odšel na bojno polije. Zadnje* njegovo pismo z bojišča je bilo z dne 1. novem¬ bra 1914. Potem pa ni bilo več ničesar slišati o njem. Sedaj je pa njegova žena prejela od njega dopisnico, katero je pisal iz rus¬ kega vjetništvn. Sadek piše: Dra¬ ga 1 žena! Pisal sem ti že pismo dne 1. maja t. 1. Raznih podrob 1 nosti ni mogoče pisati. Drugače nam ni veliko sile, samo zdravja primanjkuje. Pa upam, da nam dobrotljivi Bog še da zdravje in mir, potem pa srečno vrnitev. Uem, da me pogrešate pri preob¬ loženem delu. pa ne morem po¬ magati. Pomaga naj Bog! Vse naj bo v njegovo čast, V tem im ¬ un te pozdravlja tvoj mož Jožef, vjetnik v Taškentu v Srednji Aziji. Sv. Miklavž pri Ormožu. Milo so poprejšnji teden zvonovi na¬ znanili prelepi miklavževski žup¬ niji, da je nemila smrt pokosila blagega mladeniča Frančka Pu¬ šenjak. Padel je na severnem bo¬ jišču v najlepši dobi. star 20 let. Ruski šrapnel mu je dne 13 juni¬ ja naglo pretrgal nit mladega živ ljenja. Dne 15. junija zvečer pa je bil na bojnem polju pokopan. Le¬ po je bilo njegovo življenje, zato je bila tudi gotovo srečna njego¬ va smrt. Pokojni Franček je bil blaga duša. prijaznega značaja, zato so ga spoštovali in ljubili vsi ki so ga poznali. Njegove stariše, ki bridko žalujejo za svojim si- nr , . * rri Bog. taujijt, ..c i c,ven¬ dar brez vi’V e h;.ode je divjal dne 14 julija, v ;•-> pri delki. se ka¬ žejo dobro. Čedno kapelo Ma¬ tere božje je postavil v Svetelki Martin Gaber. — Krčmar Frane Soline je opustil kremo. Nova župnika. Župnijo Raj h en burg je dobil e. g. Jožef Tratnik, dosedaj kaplan v Rajhenburgu, župnijo Koprivnica pa e. g. Fran Doberšek. kaplan v Žalcu. f Župnik Josip Kunej. V nede¬ ljo dne 8. avgusta t. J. je po krat¬ ki bofezni umrl zlatomašnik in upokojeni župnik č. g. Josip Ku¬ nej v visoki starosti 79 let. Po¬ greb se je vršil v torek dne 10. avgusta. Pridigoval in pogreb vo dil je er g. dekan Rotner iz Škalj. Pogreba se je udeležilo 33 duhov¬ nikov. Rajni je bil rojen leta 1836 pri Sv. Petru pod Sv. gorami. V mašnika posvečen je bil 27. ju¬ lija 1862. Kaplanova! je na Ka- lobju, v Rajhenburgu, v Šmart nem na Pohorju v Zrečah, v Ru¬ šah, v Framu, pri Viirbergu. Le ta 1874 je, bil imenovan za pro vizorja v Soboti, leto pozneje pa je za kurata istotr-u katero služ¬ bo je opravljal do leta 1893 ko je bil imenovan za župnika v Gor nji Ponikvi. Leta 1913 -e stopil v pokoj. Nastanil se je v Šošta n ju. Svetila mu večna luč. Pijančevk šmlf.^TPfnTrgokvat inlžavne železnice pri sv. Andreju. celo prečestokrat je pisala nost‘ o Joahinu LukežiV bil krošnjar in je stanov"! ci di Crosada št. U. Ki¬ je pisala o njem. Edi- češ,- da se je tam neki delavec po¬ ki je nesreči!. Zdravnik se je takoj od- v mi- peljal na rečeno postajo, in je m kra t. tam res našel 651etnega Frana v ‘ :uin-j Mešiča, ki je uslužben pri držav- sti šel razgrajat v me tim mož- ni železnici kakor težak v skla¬ di 00 ', zahtevajoč z vso silo, naj diščih, kateri je bil padel z visi mu dado kako podporo. Vselej je ne 3 metrov in si pri tem zlomil j hotel imeti podporo le v denarju podpore v drugi obliki ni bil ta¬ ko zadovoljen. No topot piše r o njem zadnjič. 9. avgusta ponoči se je nekje blizu kanala slekel do naga, nakar so ga redarji pri¬ jeli in ga odvedli na policijo. Tam so ga zaprli v celico, 1.0 avg. kost v levem stegnu. Potem, ko mu je .podelil naj nujnejšo pomoč je dal zdravnik ubogega Mesiča prepeljati v meštno bolnišnico, kjer so ga sprejel} v IV, kirurgič- ni oddelek. Brzojavka odmirala Hausa ce¬ sarskemu komisarju. V odgovor zjutraj so ga našli v tej celici ne- na čestitko poveljniku naše mor PRIMORSKO. TRŽAŠKE NOVICE, 'Pisma z bojišča” v italijan¬ skih listih Razni italijanski listi priobčujejo dan na dan pisma, ki da sp jih pisali vojaki z bojiš¬ ča. Iz teh pisem kar zveni seveda veselosti 'in vojevitosti. Rimski ’ Avanti” pa je uverjen, da vsa ta pisma uredništva sama kar klatijo z neba doli. V podkrep- i j en je te svoje domneve podaja naravnost klasičen izgled. ' Idea Nazio*a!e” je priobčila neko ta- ao pismo nekega bivšega anar¬ hista. ki da ga je sedanja vojna 'izpreobrnila”. Pisec da ni ni- kdo drugi, nego neki Jaffel, ki je bil povodom umora italijan¬ skega kralja Umberta osumljen kot ^.sokrivec .^arika. . .jGLmtano ftrescija. Sedaj pa si oglejmo le dve letnici, pa bomo vedeli da je si v Italiji vpoklicani letnik je Idea Nazionale” to pismo res z neba doli — izmislila. Najstarej- oai leta 1888. Kralj Umberto pa je bil umorjen 1. 1900. Jaffel, ta pritvezni sokrivec na umoru, je bil torej tedaj —- 13 let star! Ta na je vendar malce predebela ce- <* za kaliber, iz katerega — piše¬ jo za vojno razvneti italijanski listi. Luzzattijeva priznanja. Isto- Vikoj/fcakor simbolski minister Barzilai, je tudi bivši italijanski ministrski predsednik Luzzatti dal knezu Avguštinu Tarloni, predsedniku rimskega odbora za podaritev italijanske zastave me¬ tu Trstu, svoje odobrenje. Iz pis¬ ma Luzzattijevega izhaja, da ni toliko , ideja osvobojenja vodila italijanske politike povodom vsto pa Italije v vojno, kolikor nje po¬ hlepnost. Luzzatti govori v pis¬ mu. koliko da Italija pridobi s Trstom, posebno z njega uzorni .ni hišami, njega osnovanimi šo- ami. z njega dovršeno gimnazi¬ jo, z izvrstno organizacijo njega institucij za blagostanje, kakor tudi z njega nad vse razvitim tr¬ govskim duhom! — Kakor vidi¬ mo, ima g. Liizzatti dober okus in dober — apetit. Le to edino bi se mu moglo zgoditi, da vse ' te lepe in tečne stvari ostanejo na koncu zanj — kislo grozdje, ki ga lesica ni marala, ker je pre¬ visoko viselo. Potres. Seismični instrumenti mornariškega observatorija v Trstu so zaznamovali 10. avgusta zjutraj dva močna potresa v bli¬ žini. Prvi, katerega ognjišče je približno 800 km daleč, je bil ob Ih’ 50,9” ponoči. Najvišje pravo gibanje tal 0.1 mm je nastopilo ob 1'54, konec pa je bil ob 2K zjutraj. — Drugi močneji potres, katerega ognjišče .je bile oddalje¬ no kakih tisoč (kilometrov, je bil ob 3b 4' 48” in je dosegel naj¬ več je gibanje v znesku 0'42 mm ob 3h 8'. Konec je bil ob 4 zjut raj. Temu potresu so sledile poz neje še štirje slabejši. Padel je na severnem bojišču dne 25, julija po sovražni granati zadet 19 letni Viktor Taučar Opčin. zavestnega, vsled česar so poziva-- li na pomoč zdravnika z zdrav¬ niške postaje, ki je pa takoj kon- statiral, da je Lnkežič že mr tev, in sicer, da je umrl vsled za- strupljenja z alkoholom. Pokoj¬ nemu Lukežiču je bilo 58 let, Truplo njegovo je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv Justu. Mačka, ki je hujša kakor vsak pes. Ti ubogi konjederci! Pa smo se že pritoževali, zakaj konjede¬ rec ne lovi psov in mačk, katerih je sedaj toliko po ulicah ! Sedaj nam je jasno, zakaj mačke in psi prosto tekajo po mestnih ulicah. Včeraj dopoldne si je konjede- rae vendar upal na ulico. In glej, v ulici del Torrente je videl po¬ tepajočo se mačko ter jo tudi vjel na svojo zanjko, a mačka ga je tako ugriznila v desno roko, da 'jo je moral — seveda mačko ne pa roko — spustiti ter se po¬ dati na zdravniško postajo, da mu je zdravnik izžgal in obvezal rano. Revež je 28 letni konjeder¬ cev hlapec Mihael Debin. Nesreča na delu. svetnik pl. cesarski ko- narice je dobil cesarski komisar sledečo brzojavko: N amestništ ven i Krekich-Strasoldo, misar — Trst. Za zelo laskave čestitke, ki so mi bile odposlan« in ki me nav¬ dajajo z najveejo radostjo, blago¬ volite, gospod cesarski komisar, sprejeti najiskrenejšo zahvalo od moje strani in od strani morna¬ rice ter jih prijazno sporočiti meščanstvu našega lepega mesta Trsta, ki je z mnogoterimi vezmi združen z vojno mornarico. Admiral Haus. Brežižnski vodovod. Mestni fizi- kat poroča: Dasiravno so studen¬ ci Brežinski, ki preskrbljujejo mesto z vodo, zavarovani proti o- nesnaženju ter so zbiralniki in vodovodna mreža z vsemi sredstvi zavarovani proti infiltraciji ter se voda vsak dan preiskuje kemično bakterijologieno in so uspehi teh preiskavanj bili doslej vedno ne¬ vede s klorom da tako zavaruje zdravje meščanstva proti vsem eventualnostim. Voda, pomešana z zelo majhno količino klora je popolnoma neškodljiva in se mo¬ re piti čisto varno. Mestni magi¬ strat priporoča prebivalstvu, naj uporablja, za pitje samo Bre-žinko ne pa Vode iz vodnjakov in kap¬ nic. če ni bila prej prevreta. Samomorilni poizkus. Dne 13. (avgusta, popoldne okoli petih je |ves upehan prihitel na zdravniš- Iko postajo komaj 161etni dečko, Iki je s solzami v očeh prosil zdrav Jnika, naj bi pohitel na pomoč nje¬ govi materi oOletni Idi Rossovi, stanujoči v zgornji Carboli št. 1. Dečko je zdravniku povedal, da si je njegova mati s samomoril¬ nim namenom porezala roke za pestmi in noge za zgležnji. Zdrav¬ nik se. je z dečkom vred takoj od¬ peljal na dečkovo stanovanje in tam je našel pred hišo in v hiši celo griječo ljudi, ki so se zgraža¬ li nad dogodkom: v sobi je pa na postelji, ki je bila vsa premočena od krvi. ležala nesrečna ženica. Ob svojem prihodu jo je zdravnik našel grozno oslabelo vsled krvo- toka. Povil ji je v naglici' rane in jo dal nato nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo prejeli v IV. kirargični oddelek. V kolikor smo zvedeli, je nesrečna žen'a storila ta korak vsled obup¬ nih družinskih razmer. oporečen!: je vendar občinska 10 a vgusta (uprava z ozirom na sedanje raz- dopoldne ob polidesetih je bil mere in zlasti z ozirom na more- zdravnik. z zdravniške postaje j bitno, dasiravno skoraj neverjeU pozvan na pomoč na postajo dr- no oknženje. sklenila teriliziranje BIVŠI MINISTER PRAŠEK. Bivši minister prašek se je pri¬ glasil, kakor poroča "Venkov”, prostovoljno k vojakom. Prašek bi bil moral kot nekdanji- desetnik pod orožje, toda cesar ga je iz po¬ sebne milosti povišal za poročni¬ ka ter ga pridelil v službovanje *? vojnem ministrstvu.' RAZPIS TEKME ZA DRAGOGENE NAGRADE (ZA BOŽIČNO DARILO.) DO 15. DECEMBRA TEKOČEGA LETA SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE. Kdor naših naročnikov nabere do dne 15. decembra 1915. največ naročnikov za ,,Slovenski Narod , bo dobil kot prvo darilo fino zlato uro s težko zlato verižico in zlatim priveskom (medaljonom) v skupni vrednosti $i0. Kdoi bo v nabiranju naročnikov drugi s svojim števi¬ lom, bo dobil kot drugo darilo fonograf v veliko¬ sti: 16 palcev dolg, ravnotoliko širok in 8 palcev visok, brez roga, iz pravega hrastovega lesa, lepo pohtiran, na katerem se lahko vporabija vse plošče Victor in Columbia do premera 9 palcev. Fonograf je vreden $ 25.—. Kdor pa bo tretji v številu nabranih naročnikov, bo do¬ bil kot tretje darilo Nakaznico, s katero bo opra¬ vičen do povečanje slik ene do treh oseb v barvah, kar bi ga povsod drugod stalo okoli $ 3.— do $ 5.—. Celoleten naroe- Prvo darilo. OPOMBA. - nik in znesek $1.— šteje za 4 do¬ bitke. Tričetrtleten naročnik in znesek 75 centov šteje za 3 do¬ bitke. Polleten naFočttik in žrtesek 50 centov šteje za dva dobitka, a četrtleten naročnik in znesek 25 centov šteje za en dobitek. Drugo darilu. Tekmovalci in število po njih nabranih naročnikov ter v dobro vpisanih do¬ bitkov bodo priobčeni vsak teden v ,,Slovenskem Narodu . ZASTOPNIKI LISTA SO PRI TEM TEKMOVANJU IZKLJUČENI: Rojaki in rojakinje kot naročniki in naročnice našega lista ,,Slovenskega Na¬ roda*, vsi na noge ter na pozorisče te tekme! Saj se Vam obetajo krasne nagra¬ de, a obenem nam po¬ magate, da začnemo temprej izdajati ,.Slo¬ venski Narod dnevno. Torej vsi na krov za naš list in njegove po¬ štene ideje! Uprava, NAKAZNICA. Za gosp. I S tem ste opravičeni do povečanja slik ene do treh oseb v barvah kot tretjega darila našega razpisa za dragocene na¬ grade. New York, dne 16. decembra 1915. Uprava »Slovenskega Naroda* ‘ Za tretje darilo. s — /“ ,.SLOVENSKI NAROD", 3. septembra 1314 PLEMENIT VAGABUND. » t (Povest.) (Nadaljevanje.) / ~V’J J - - Kadar je bil Mehljažev Ivan na plesu, so si svetokriški fantje poredno namezikovali, češ, danes izvemo mi prvi to velevažno ski;iv- dost. Pa je le nišo. C e so ponoči vasovali v tej, ali oni hiši in je bil tudi županov ined njimi, je marsikateri gospodinji zatlela is krica veselega upanja v src morda pa jo le povpraša mlad Mehljažek za roko njene hčere. Ali tudi le-to še še ni pripetilo. In itadar je stal moški sver po deset' maši oh nedeljah pred cerkvijo, jte marsikatero dekliško t ko švic- nilo med mladce, naglo poiskaio Stipanovega Ivana, obviselo za ut.- pec ob njegovi zastavni postavi, potem se pa bliskoma umaknilo ter sramežljivo povesilo, da o; H tega opazili drugi ljudj -. Pa se je izkazalo, da ni še nobeno še tako iskreno oko ožgalo ljubezni v Iva novem sren. v ' Vse deklice v svetoknški doli ni, ki so bile že godne z. t rnoUtev, so si ga želele za žepinn. Tud n, j;0 SvetokriŠliem polju proti .Meh Ijaževhii. Prišedši v bolniško sobo zlasti še takšno, kateri so že do¬ zorevala mlada leta in ,ii je. bi¬ lo bati, da ne bo več smubaoev na izbero. >Sh] pravi pregovor: 'Bolje dr¬ ži ga, kakor lovi ga‘, in : ase krneč ko ljudstvo se kaj rad drži ta¬ kih poslovic. posebno px (e takrat kadar se jih je držati risiljeno. Bilo je že (a)/.no v tretjo jesen odkar ni bilo Matevža Strnada med našimi vrlimi Poljci, in pri¬ bliževali so se že božični prazni¬ ki. Tedaj se je prigodilo, da je bo¬ lezen vrgla starega Mehljaža na posteljo. Prijela se ga je huda pljučnica. Ivana, ki je iskreno ljubil svojega očeta, je to silno [■-, cstiašilo, in še tisti dan se je odpeljal v bližnji trg po zdravni¬ ka. Ljudje, ki so zrli za Ivanovim kolesljem, sn zmajevali / glava ni. češ. da padar ne opravi nič zoper voljo božja. Zato so ga pa 'e redkokdaj poklicali medse Večje zaupanje so vživale neka¬ tere ženske, ki so pa več škodile, kakor koristile s svojimi zvini vili. Ivan je dobil zdravnika doma. ui ob treh popoldne sta že držala je jel zrl a j pfl zdaj pešati UM. 'pod te strehe, se ‘‘Pokliči fanta gori", reče bol- ostali trije pri tebi . bilo.nobene matere med ‘ vet ,kriš kimi gospodinjami, ki ki g.i no bila marala za zeta, in prav ko ne nobenega očeta med gospo.iar- JK ki bi nerad dal svojo hčer na Mehljažovino. Saj je bil pa tudi brhek, čvrst, pameten in priden ta županov fant,'da nič lakih, in vrb te ga ni bilo med njimi bogatej¬ šega in trdnejšega kmet i od Meh Ijaža, kakor so mislili. In ravno ta zadnja okolnost je ob takih prili tah med našimi kmeti kakortodi povsod drugod nadvse odločeval na. Toda Ivan se še najbrž ni ma raj.'oženiti in njegov oče še m iz preči: Saj je že vdrugi' zaklila pestra pomlad po lepih slovenskih deželah, odkar se je vrnil mkel Mehljažek od vojakov, a je še ved no fantovaI, in Lovrenc Meliija; že nadalje gospodari! in žnpano val. Tako si je moralo marsikateri dekle, ki si je upalo Ivana pridu biti s svojo lepoto in bogato dot. izbrati drugega fanti, za ženina n pre- tipavši bolniku žile je zdravnik pomembno zmajal z glavo, se ne¬ kaj časa zamislil, zapisal zdravi¬ lo na- majhen listek ter izprego¬ voril sainprisebi: "Težko bo kaj!' ‘ Ivan ga je nestrpno čakal pred vratlt "Kako je očetu?" vpraša mla : lenič strahoma pravkar izstopiv- šega medicinea. “Hm, hm, tako, tako,!" odvr¬ ne padar, da Ivanu listek ter n- kaže, naj ga takoj odpelje v trg. kjer je dobil mladi Mehljažek tu¬ li tisto zdravilo za očeta. Staremu Mehljažu je bilo zares iako hudo. Pljučnica ga je ne- ismiljeno mikastila, neoziraje se la, njegove stare kosti. Meta mu ie stregla nočindan, a Ivan je ho- lil pobit in potrt po hiši. Bolni- io vo stanje se je silno naglo lruj alo, in že -treli dan bolezni mu ona in nik svoji post rezu ici' Meti, ki mu je ravno rahljala, zglavje. "Sedaj mu je nekoliko odleglo. Ti pa o- v grlu., stani ta čas odspodaj". , . . In zgodilo se je takoj in natan Jurija ne pozabi poiskati.. . I Po. teh besedah se je bolnik Oh oče, oce-r' “Truden sem. in nekaj me duši Jutri zjutraj pošlji po pospoda in pa Judi Slivarjevegu ..... . : ....n-:.- .r; ko tako, kakor je ukazal. ! P ( >. teli Meta je naglo odšla v pritiič- obrnil proti steni, n Ivan je po¬ je ter velela Ivanu, kakor ji je-tihem odšel iz sobe, v katero je bilo ukazano. že gledala smrt na svojo žrtev. "Ivan", nagovori potihnil boi- Storil se je bil že trden mr,os. ni oče v sobo vstopivšega sina. ko je zapustil mladi Mehi jaz bol "Sedi semkaj k postelji! Poveda- niško sobo.- Skoro opotekajočih ti ti imam važne stvari: Meni' se korakov je šel po stopnicah v bliža . * gostilniško sobo. kjer je bila vsa "Oče", zastoka sin. prišedši k družina pri večerji postelji in prijemih bolnika za ro¬ ko. "Tako je. dragi moj sin! Bliža se mi zadnja ura..." Bolniku se pri teh besedah pri¬ krade sarkastičen nasmeh na licu kakor človeku, ki mu ni žal živ 1 j en ja. "Ne, ne, oče h Ne govorite ta¬ ko!" "Tako je božja.volja, moj sin! nadaljuje starec iztržka. "Seda' pa me nikar ne moti in poslušaj mirno! Bo moji smrti je vse tvoje prav vse. kar je bilo doslej mo¬ jega. Lepo premoženje bi bili), lepa kmetija, če...", tu preneha bolnik ter zarije svojo osivelo glavo v mehko zglavje. "Oče, moj oče", se iztrga.osup¬ li enemu mladcu iz pps, in Lovrenc spet obrne obraz proti simi. "Če bi ne bilo... zadolženo", skonča starec s hropečim glasom. "Naj bo še toliko dolga, samo Vi nli še ostanite živi!" "Ne, ne. sin! Ne ostanem več dolgo med živimi, to čutim in slu¬ tim prav dobro. ..Da, nekaj le pega bi ti sedajle izročil, če bi ne bilo dolga. Nihče razen mene in mojih upnikov ni Vedel zanj. Up¬ niki so doslej molčali, ali po moji ■smrti ne bodo. — Poslušaj me to¬ rej dobro in uikair se ne ustraši! Podrebrsko Nežo poznaš dobro, kaj ne?- Vidiš, njej sem dolžan največ. Štiri tisoč goldinarjev in nič več in nič manj je tega dolga, Sidin mi je pa posodil sedemsto Matiček sedemsto in Sklap pet¬ sto goldinarjev. Ko me odneso iz k a ko je oce\u, Ivan?" ga "Menda pa vendar ni tako hu do", pripomni Mica. hoteč noto laziti Lami in zadržati sohe, li¬ so se ji že tudi nabirale v.očesnih kotičkih. Ob takih prilikah se pokaže z vso odkritosrčnostjo ljubezen vin žinčadi do domačih ljudi. Kaji še celo hlapca da prenehala ra jemati iz sklede, ko se je zazlek nilo pridušeno ihtenje nesrečne ga Ivana po hiši. "Pred dvema lirama šem vi¬ del Slivarjevega potepuha, ko je šel mimo naše hiše," poprime prvi hlapec okorno za besedo. "Potem se pa, gotovo zgodi kakšna nesreča v vasi' njegov tovariš. Vsa eetveroglava služinčad se plaho spogleda. Gotovo so mislili Vsi štirje na gospodarjevo smrt kot tisto nesrečo. se obrne sedaj Ivan proti Meti. "Jutri zjutraj moraš k Liri po gospoda, so rekli oče. A ti. Ja¬ kob, pa^i, kdaj, bo šel Slivarjev Jurij mimo hiše. Ko ga zagle¬ daš, mu povej, da ga žele -■ moj oče' ‘. _ Medtem se je bila naredila že trdna noč. Hlapca in dekla Mica so se spravili spat,, Meta je od¬ šla k bolniku. Ivanu so bile ure tiste noči d%lge kakor večnost. Misel na očeta mu ni dala -zatisniti očesa, in neprestano so mu zvenele zadnje očetove besede po ušesih. Zjutraj navsezgodaj se je na¬ pravila stara Meta v župnišče po gospoda... "Gospod gredo z. Bogom k staremu Mehljažu". so takoj n gonili ljudje po svetoknški doli¬ ni. ko je bilo nehalo pozvanjat v zvoniku župne cerkve k zadnji popotnici. "Mehi jaz se reč ne izkoplje! Bog mu daj srečno zadnjo uro!" so prikladali drugi. Kajti med na¬ šimi ljudmi je vkoreiiinjenena ve¬ ra. da bolnik nič več ne ozdravi ko. ga duhovnik pire vidi z-zadnjo popotnico. V obče je sicer to nazi- '•anje napak, rli topot je bilo do¬ mki upravičeno. Po zadnjem obhajilu je Lov¬ rencu precej odleglo. Ni ga več dušilo, in govoril je tudi laže, kakor je bilo izpoznati iz pogo¬ vora med njim in ^livarjevim Ju¬ rijem. Mehljažev hlapec, kateremu je bil Ivan naročil, naj preži na Sli- roceno. na Mehijaževo Radi svoj bi umreš. nato pa naglo itlgUl po sdojih dnevnih opravki. Slivarr se je skoro zaničljivo smehnil ter stop d hišo. , V veži/se .sreča z '? g vori "Oče Vas ze i r ' prvi ter pokaže Slivarju P' nieah v gornjo sobo. Tako ga najdemo v pogovoru z boliiikom^ "Si vendar prišel,"' mu 1 . nik z rahlim a vendar še dokaj čisto donečim glasom. "Sem",'sc je glasil kratki od govor Slivarjev. ° - Tatn-le na polici je _ ^ pero. Papir dobiš v miznim.' "Kaj hočeš, Meh) jaz f" vpraša nekoliko začudeno bund. .. , "Hočem, da mi napise.-- poslmi fant je med temi. Ti edini v naši celi srenji si hil, ki se me nisi o. gibal. 7jHU> pa sem ti hvaležen, e ga sina lahko br^z Xkr- zivahnem de bol¬ eru! 1 o in P’P S vaga Nie več m rekel. Stegnil je r 0 -' po proti bolniku, in moža. nik- iskrena prijatelja, pa tudi ne ika.-sta si nemo segla v se je tresla, Sli, jelilo bolnikovo' ob- vagabund iigi- je ’ "Kdaj si ga videl, praviš?" vpraša sedaj Ivan prvega hlapca. "Nekako pred dvema urama je to bilo, kakor sem rekel". "Kam je neki šel?" vpraša Mehljažev sin kakor samega se¬ be. _ "Najbrž za prenočiščem", meni C/D S! i«* l>J O PO > s POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & COMPANY PRODAJAMO PAROBRODSKE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISKOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- bujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. ir ir ★ ★ ★ ★ $ ★ ★ ir ir i ★ ★ k ir ir ir i tV i i ★ ★ ★ ★ ★ ir ★ ★ ★ ★ ★ I ★ ★ ★ ★ ★ i ! i A k i ★ ir * * * ir A * fr * ★ ★ ★ STATEMENT OF THE FiRST-SECOND NATIONAL BANK — 0 F PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS MARCH 4, 1915. LIABILITIES Capital .. $ 4,000.000.00 Surplus and Profits .... 1,131.311.03 Reserves, For Interest and Taxes . 113,324.14 SpecialReserv e376.047 5 2 489.389.66 Deposits . 13,933.962.86 Circulation 3,000.000.00 Less Due from RESOURCES Loans and Discounts ... $ 8,795.087.70 10.69 3,151.000.00 4,597.826.22 Overdrafts ... U. S. Bonds, at Par. . Other Stocks and Bonds Real Estate, Furniture and Fixtures. 1,203.214.19 Cash on hand $1,622.493.89 Due from Banks .. 1,452.454.33 Due from Pittsburgh Banks .. 1,53'2.326.52_ 4,607.274.74 Due from Treasurer U. S. 150,000.00 $22,504.413.54 U. S. Treas. 50.250,00 2,949.750.00 M. S. Treas. . 50.250.00 2,949.750.00 /J* željno s Pol meja noc je y 4S naznani svo.ie A točen naslov, krasno knjižico' X kami. Pišite: j* Cunard S. S. Co» Ltd. ¥ 21.24 State St. Dep- S- Nev/ York. X c— j—i— t—:*- - bližala. Iztok se' je vrnil že drugič v njegov dvor ter se pomudil za trenotek pri Ireni. O polnoči je inoial v palačo Ivo je poljubil v slovo Ireno, se ga je naenkrat silno oklenila in pričela jokati. ..Ne jokaj! Preden zažari jutro se vrnem". io.p.m se zate Iztok! Strašni Mntnja se me je polastila. Zade¬ ne te zlo.! Beživa!" , ; Pri teh besedah je vstopil Epafrodit. Slišal je Ireno, ko je rekla: Epafroditu se ni stožilo. Njegove drobne oči so žarele, s čela niti za trenutek niso izginile važne, ostre poteze, ki so se krožile nad si¬ vimi-obrva mi kakor razprostrti krili čuvajočega orla. Ko .je iztok odhajal, ga je. Epafrodit spremil do vrat na dvorišču n mu resno ponavljal: ..Varuj se sumljivih senc! Roka naj počiva neprestano na mecevem ročniku! Teodora je vzvezi s samim sata¬ nom! Resnica. Iztok! Ves Bizanc trdi tako!" Ko .je Mižen.i zapahnil vrata, je Epafrodit šel v vilo. omotal glavo z go r ko, volneno ruto. zavil telo v siv plašč iz kameline volne, pozvat šest sužnjev in še napotil o polnoči mi vrt proti oljčnemu gaju. Brez glasit, brez ropota — so tiho zašumela vesla —- in čoln je zdrknil bliskovito po vodi. Gnale :;o ga mišičavo roke šesterili najboljših ruž- »jev-vosineev. Krmil ce je vodil sam Epafrodit. Čolnov rilce, na ka erem je sede! Pozejdon z dvignjenim Irozobnm, nastavil je naravnost od brega Proponto. kjer je kakor velika, črna groblja počivala nje¬ gova zasidrana ladja. .Stoj!" je velel Epafrodit rezko, šepeta je. Šestem vesel se .je zarezalo v morje, da se je stresel čolniček in • r* r r> *rv * v -- »j ** r> * V KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA, NAJ SE OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: i T V t Y f y LAHE SU POTEGNILI. Ferdinand Koren, rudar iz Idrije, piše dne 30. junija iz K.. . na Primorskem: Danes smo napravili imeniten špas s polentarji. Na neko osam¬ ljeno pečino smo po noči privezali ob koncu ročnega vozička prazen, neraben sod (v obliki topa). Zraven simo pristavili na stražo slamna¬ tega vojaka v stari avstrijski uniformi. Po vrvici pa smo ..baterijo' : zvezali z varnim zavetiščem, da smo lahko vso stvar nekoliko pregi¬ bali. Zjutraj so Lahi naš kanon kmalu opazili, dasi ga nismo izpo¬ stavili čisto na videk, ampak za kamenje, ki naj bi služilo za kritje. Takoj so jeli sprožiti topove na, slamnato stražo, ki se je semintja majala. To je trajalo dober četrt ure. Ko so nazadnje izpodbili skalo in top, je šlo vse v dolino, LAŠKI VOJNI V JETNIKI V LJUBLJANI. PBVA-DRUGA NARODNA BANKA Lastno poslopje. ♦ * £ * * X V PITTSBURGU. I er USTANOVLJENA LETA * SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN p LACU J EMO OBRESTI, J * + * * * * * * * 1 stari kraj- Kuverte in papir Vam jj* — ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ KAKE ODPOVEDI. INOZEMNI ODDELEK BANKE. Zdaj pošiljamo v staro domovino 100 kron za Z JAMČENJEM. THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK CORNER FIFTH AVENUE AND WOOD ST. P1TTSBURG, PA. Pišite po tiskovine za pošiljanje denarja pošljemo takoj brezplačno na Vaš naslov. delavec ali rokodelec delal v nem¬ ških deželah, ali pa bil on rojen kot sin potujočega Italijana. O vojnem položaju so se mogli po¬ učiti le iz časopisov. Neki mlad i grenadir, po imenu Alemamno, za¬ gotavlja, 4a mu je bila vojna všeč Vjeti častniki so očividno še' pod vtisom ovacij, s katerimi se je ta vojna zanje pričela. Dobro postopanje in oskrba jim menda ne' zadostuje, četrudi so bili reše¬ ni mrčesa in '.imajo častniško hrano in stanovanje. Videti je bodi častnike od poročnika do stotni¬ ka prvega razreda vseh vrst infan terije. Ogledali smo si njihova Stanišča. slišali kako izdatna je prostost za gibanje in pisma, in želimo, da bi se tako godilo vje- tim častnikom v Italiji. živali nimajo gospodarjev pa to¬ žijo okoli. — Znani hoteli in ne¬ kaj gostil en je še vedno odprtih. Vino točijo po 1 K. 76 v do 2 K, ali dobrega goriškega vina ni več, piva tudi ni. Prebivalstvo si po¬ maga, kakor more in zna, in gle¬ da, kje bo bolj varno. Prijatelj D. je ravno delal pogodbo v neki krčmi, češ, sem bomo hodili, tu bomo jedli in pili, tukaj bo var¬ no. Pogodba še ni bila sklenjena, že je treščila granata pred hi?.,. „S L O V E N S K I | 45 VESEY STREET. K-***- NAROD" NE W VORK, N. Y. A KLASEN ZEMLJEVID V BARVAH, KATEREGA JE DOBITI MOGOČE BREZPLAČNO. Obsdoji iz dveh delov na štirih straneh in obsega: Pregled ce¬ lega sveta z morja in suhe zemlje, — Združene države v poseb¬ nem oddelku in skupno. — Ostalo zelo zanimivi zemljevidi. — Pov čne in statistične tabele. — Panamski prekop. — Slike vseh vladarjev na zemlji. — Slike vseh predsednikov Združenih držav od Washingtona do Wilsona. — Zastave in grbi vseh dr¬ žav na zemeljski krogli i t. d. ... Kdor naših naročnikov najde dva nova vsaj polletna naročnika in pošlje dotični znesek (v tem slučaju najmanj $1.—), na upr .a o, dobi na zahtev gori opisani enciklopedijski zemljevid brez vsakih nadaljnih stroškov. ir- *AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA* Ali ste že kaj darovali za Rdeči križ v Ljubljani ? Slovenci in Slovenke, naročajte se na ,.Slovenski narod“, najboljši slovenski list v Ameriki! “Neue Frei Press®“ je priobči¬ la naslednje pismo svojega vojne¬ ga 'dopisnika iz Ljubljane: Na robu jugozapadnega vojne! ga pasu se je tržaški brzovlak ustavil v glavnem mestu Kranj¬ ske Ljubljani. Jedilni voz se odpne, lesene klopi vseh voznih razredov zavzamejo častniki in zopet v velikem številu potujoče civilne osebe, katerih izkaznice se strogo pregledujejo. Nasproti se pripelje vlak z lahko ranjenimi in bolnimi, ki so očividno dobro pre¬ skrbljeni in. spravljeni. Čete pri¬ hajajo mimo, treni in mnogovrs¬ ten materijah ina vojnih poročevalcev, ki jo vodita majorRiuland in stot¬ nik KappUs, je na poti iz vzhod¬ ne Galicije na soško fronto ter ima v Ljubljani odmor. Maloka¬ teri med njimi pozna kranjsko deželno glavno mesto. Zvečer je po ovinkastih cestah jn ob vod¬ nem bregu čisto tiho, iz vojašnice n javnih poslopij, ki jih črnorti- mene zastave in zastave Rdečega križa označujejo kot vojne bolniš¬ nice, gledajo vojaki, ki so /doma iz daljnjih tujih krajev, ranjen¬ ci in bolniki gledajo v barve ve j černega mraka, ki je zvabil na iz- f prehod toliko poletno oblečenih meščanov. V deželnem gledališču, iz katerega je Kino pregnal umet¬ nost, žanje Hoferjevo poročilo, kljub Hennv Porto a im Psilandra vsak večer največje ploskanje. Ranjeni častniki, tu in tam kak) vojaški voz. drugače pa teče vojz- na tu le po železniških tračnicah pred mestom. Zadnja dva dni je iz daljnje da¬ ljave le za vajena ušesa slišati od¬ mev močnega, skoro neprekinje¬ nega topovskega ognja, četudi u- tegne biti lastna art.il jerija odda¬ ljena 80 km proti zapadu v zrač¬ ni črti. Morda sliši to slabotno bobnenje tudi kak italijanski voj¬ ni vjetniik visoko na vrhu Gradu, ki daje mestu svoj znak. Grad je bil nekoč trdnjava, ki je obvlado¬ vala širno ravan, potem pa je dolgo služil kot ječa za zločince. Dobili smo dovoljenje, da obišče¬ mo grad in njegove stanovalce. Pred nami koraka s kolodvora ki jih vodijo maloštevilni črao- vojniki. Na čelu gre urnega ko¬ raka italijanski nadporočnik, z daljnjogeldom ob pasu in prazno torbo za revolver. Vjetniki. so srednje veliki, zdra¬ vi ljudje, skoro vsi približno tri¬ desetih let; kakor kažejo visoke številke na čepicah, so to dosluže- ni rezervisti in najboljši vojaški materijah \Njihove rjavozeleno- sive uniforme niso veliko trpele, ranjen ni nihče izmed v jetnikov, ki pripadajo seveda različnim polkom. Ozka steza vodi navkreber h gradu, čigar visoka zamrežena okna kažejo, da bi beg ne bil la¬ hak, tembolj ker prebijejo nera- njeni vjetniki tu le svojo petdnev¬ no karanteno. Vrata, ob katerih neprestano stoji glavna straža, vežejo zunanje dvorišče z zelo ob! širnim notranjim dvoriščem, po- katerem se čez dan vojni vjetniki častniki in moštvo, svobodno gib¬ ljejo. Stari kostanji stoje sredi prostora, ki ga obdajajo poslopja, in nudijo senco; tu posedajo po klopeh častniki, zdravniki in pod¬ častniki. Vojnovjeti vojaki se gnetejo v senci ob zidovih. Videti so doibro-i voljni in veseli ter salutirajo na¬ šim častnikom vodoravno se do¬ tikajoč čepice z roko. Ob 6 zvečer je vzklic, pri čemer pomagajo našemu vojaškemu profosu itali¬ janski podčastniki, da pride pre¬ je k večerji, ki obstoja tu kakor pri naših, vrlih četah iz orne kave. Zjutraj in zvečer črna kava, o- poldne juha in meso, redkokdaj močnata jed ifajti priljubljeni makaroni so postali dragocena jed. Na desnem krilu stoje bersa- ljeri. katerih okrogli klobuki bar¬ ve -’kaki“ krasni perjanica ki je le nekoliko manjša in ravno tako za vojno neprimerno vsiljiva, ka¬ kor v miru. Po telesni visokosti izbrani ljudje kajti ostala peho¬ ta kakor se zdi, ne doseza srednje višine naših ljudi. V smislu svoje tradicije stečejo na svoje mesto, ka-dfer se pokliče njihovo ime, do- čim gredo drugi počasi. Marsikateri vojni v jetnik se je V dolgih dvoranah kaznilnice leže italijanski vojni vjetniki na slamnieah. Oh prihodu avstrijskih častnikov skočijo na povelje ”At- tento'‘ v vrsto in red, oh klicu Riposo w preidejo v odmor. V bolniški sobi je posebno snaž¬ no in čitso: maloštevilni bolniki, z nalezljivimi boleznimi so dobro izolirani. Oskrba je kot vojno- vjetniška, hrana, zadostna, četudi se nemorejo nuditi priljubljene italijanske jedi. Oni vjetniki, ki nasajajo lopate, dobe priboljšek pri hrani. Dvanajst vojnih vjet- nikov sadi vsak dan 1500 lopat, kai' drugače napravi 100 kaznjen¬ cev. Z vtisom, da je zbirališče za ita¬ lijanske vojne vjetnike jako pri¬ merno urejeno, smo zapustili ljub¬ ljanski Grad, v čigar grajski ka¬ peli vise grbi vseh gospodarjev gradu od leta 1270. dalje, tudi star grb Avstrije, sedanje Istri je. Na nasprotnem, koncu mesta, na zapadnem robu leži - tivolski grič z lepim parkom, ki venca po¬ nosilo hišo sivega maršala Radee- kega. Izpred hiše se nudi razgled na mesto, Grad in pogorja, ki se v večerni zarji jasno odražajo na obzorju in zapirajo širno ljub¬ ljansko ravnino proti zapadu. Od ondi doni čisto slabotno, a vendar razločno grmenje topov. krdelo Italijanov, morda 100 mož naučil nemščine, bodisi da je kot RAZMERE V GORICI. i Gorici je po mestnih ulicah sedaj tako, kakor v normalnih časih meseca avgusta ob nedeljah popoldne; tako okoli 2 razlita ure, ko je po mestu soinčna vročina prebivalstvo pa tiči v svojih sta¬ novanjih. hodnikih in vrvtovih ter komodno počiva. Po cesti ni ljudi Skozi celo mesto lahko greš. sre-i čal boš bore malo ljudi. Tako je sedaj v Gbrici, seveda kar se ti¬ če civilnega prebivalstva, razlika v primeri je ta. da v normalnih časih je prebivalstvo doma, sedaj pa ga ni, 26.000 jih je, sedaj oko¬ li 3000 . — Zadnje dneve je doš-i lo nazaj obilo beguncev, ali seve¬ da ne z namenom, da ostanejo tu marveč pobrali so svoje reči', in zopet odšli. — Čez dan je bil zad- nje čase še precej mir, ali ponoči posi pajo naši ’'prijatelji" pozdra ve v mesto, zzzz, tresk, granate m srapneh pokajo, da se prebi- varitvo budi in j e zopet, eno noč' ob spanje. Mačke in psi tulijo in javkajo po ulicah ponoči. Uboge pozdravljena krčma m p. godba! Poškodbe na poriopjn s ne vidijo toliko -zunaj, al not/ treba vstopiti, v sobe. kamor : - kajo granate, tam je vse ;.zr - no. razsuto, razbito, škoda ve m"; stanovalec pa kje na K • nj.-s / ali Štajerskem. — Preč j pr dovan je stolp evangeljske j ve. V ulici Orzoni je ubila ura P ta neko dekle in dve kravi. 1 Livadi v slovenski koloni i J či, je še precej prebivalcev na pa je odšla, nekate pravljnpn. Da, kadar pada nate in »"apneli, se maršikd loči, da pojde končno tud <■". ■ gre cela družina in s< r. '■ vsede se tudi in napiše pl ■< o - jatelju na Kranjskem: ti i -Jr nam stanovanje, pridemo, ali j» neba dež granat in šrapmiov I zopet vsede pogumen junak' § zopet piše ekspresno pisni : jj dragi prijatelj, ne pridem n še f Vsem prebivalcem se pozna - >' šenost. zbeganost, trudni so, !'■ spijo cele noči in nikjer i-a ' ren. da te ne Ubije granata. Italijanski avijatiki.se klan. nami in iščejo obstreljevala' jekte. Naši opazovalci jim pa: 1 " vo sledijo, zato pa so potem ukazi s strani teh aviatiko - hi , uspešni. Te dni so njihove gra- te in šrapneli iskale neke take jekte ah kje so bili že ti na v nem. p redno so priletele >./ iti lijanske. granate 1 — Tista r •••>. dična v Culotovi trgovini ki ji je granata odtrgala nogo n ' mrla, se imenuje Vodopivec Lr > dekle je bila -Slovenka. V zadali letih je bilo po italijanskih vinah nameščenih že več s' skih. pomočnikov in- pomočnic, ki pa so ostali Slovenci, prejšnje ča¬ se so nam se vsi potujčili. — Oko¬ li Gorice grmi, iz Brd, sedaj sem -izza Kalvarije, sedaj iz Dober- dobske planote, eno zadnjih, noči je bil zopet majhen napad na Kalvarijo pa kakor vselej krva¬ vo odbit J Vsi živimo v -prepriča¬ nju. da Italijan ne pride v Gorico, in želimo, da bi se skoro bolj po¬ maknil od nas, da bi' Gorica zo¬ pet oživela. Še nekaj podatkov? 29. julija je. deževalo nekaj šrap- nelov in granat v mesto in na Travniku so bile že zjutraj zgo¬ daj tri osebe ubite. Kadar se bije boj za Podgoro tam kje blizu go¬ rskega Korza. višina Podgorska je skoro paralelna z gor iškim Kor zom, padajo izstrelki iz pušk v mesto in zahtevajo marsikako žr¬ tev. Pri poveljstvu v pisarni je hil ranjen pred časom neki inten- dančni oficir, zadele, ga je kos razstreljenega šrapnela. — Odkar se je ponesrečil drugi napad na Gorico, streljajo Italijani na mes¬ to večinoma ponoči, zato je treba posebne pozornosti in previdnosti v nocmh urah. Umevno je, da spa. POZOR! VAŽNO! POZOR! ZNATNO ZNIŽANE CENE PRI POŠI- LJATVAH DENARJA. - Cene so sledeče: —■ • 5 Kron .. .$ -83 10 . 1.65 15 . 2.40 20 . 3.20 25 . 3.90 30 . 4.75 35 .. 5.50 40 . 6.30 45 . . . 7.05 50 . i ~r, 55 . 8.50 60 -... 9.-'D trge - >ven- ze povedano', kako j.-, italijarv-ki | mož mu* v ulici Morelli pannn ste* j iio ven iz neke hiše s tremi n&d- stropji, kjer so bivali italijanski podaniki, v noči, ko se je to zgo¬ dilo. je bila hiša prazna, v soseš¬ čini pa so še ljudje. Tukaj je bi¬ lo najhujše, drUgače se na zunaj po hišah vidijo tu in tam luknje in od šrapnelskih krogelj raz¬ praskano zidovje. Palača in park grofa Oorominija (bivšega sloven¬ skega poslanca) je bilo treba iz¬ prazniti. Grad, krasno delo stare _ arhitekture, in tropicni park. sta tvorila posebnost goriškega me¬ sta, katero si je vsakdo lahko gledal in čudil tej lepoti. V tem Coroninijevem gradu je umrl francoski kralj Karol X., ki poči¬ va na Kostanjevici v frančiškan¬ skem samostanu v Gorici, Še je nekaj prebivalstva, ali odhajajo slednjič tudi taki. ki so bili pra' pripravljeni rajši umreti v Gori- ci, nego zapustiti jo. Slovenci in Slovenke, naročajte se na ..Slovenski Narod“, najboljši slovenski list v Ameriki 1