Spedizlone io abbooamento poslal« Poitoin. plačan« t 4otovUl _ Prezzo - Cena C 0.60 Domoljub v Ljubljani 9. septembra 1942-XX 55- Slev. 37 Pesem vinskih goric • Jesen, ki zori grozdje po goricah in vdihnil rdeča lička na sladke sadeže jablan in hrušk« je prepredla vse griče. Zdi se. da ima sonce Io še moč ogrevanja; ognjena vročina, ki je vso ljubo poletje pripekala in nas kuhala, se j« nekam izgubila. Vonj zrele jeseni napolnjuja ves prostor: po njej diši v goricah, na lazih. V, gozdovih in vsa polja so polna njenega diha. Tam doli, pri nas, klopotajo klopotci vej ljubi dan v jesenski sapi po gričih in naznanja« jo bližajočo se veselo trgatev. Drobni rcgljaja na tenkih palčkah po hruškah ia jablanah« večji čepe na drogovih po goricah. Kako lepa je ta pesem, ki se izgublja T črnih graipahl Vsako leto sem se je od vsega najbolj veselil. Kadar sem jo zaslišal, se mi ja tajalo srce, da bi samo poslušal, poslušal..« Zdijo se mi tudi ljudje popolnoma prero« jeni: vse moreče skrbi so izginile z njihovih' obrazov, oči jim sijejo v svetlejšem ognju, src« valovi v sreči in zadovoljstvu. O, saj je marši« kaka ura v hiši povezana prav s to lepo jesenjo« Sinček bo dobil novo obleko, hčerki se bo iz« polnila njena največja želja, inati bo dobila' kar najbolj potrebuje in oče bo dokupil k domu to in ono. Zlata jesen prinaša tera ljudem veselje, srečo. Od nje je odvisen njihov obraz, smeli, pogled. Vse leto se oči upirajo v vinograd in v nebo, iz katerega lahko pride uima in uniči v eni sami uri trud vsega leta. Delo, skrbu znoj, vse bi lahko šlo v nič, preden bi moglo posušene ustnice zmoliti en sam skromen oče« našek. Pesem klopotccv se ineša na večer s pesmi« jo drobnih in črnih čričkov, ki tiho in skriv« nostno drobijo svoje melodije pod trsjem. čisto in mehko donijo njihovi glasovi, kakor žamet božajoče. Kar razvname se ves ta zbor, ko pada prvi mrak na trudno zemljo. Najprej se oglasi eden, samoten in boječ, ki šepetaje kliče, žo se mu pridruži drugi, da mu pomaga in nena« doma pesem tisočerih drobnih živalic zavije ve» hrib naokrog v sanjavost. Molče obstoji človek' na sepu ali kje med trsjem in sam ne ve, kako bi hvalil Boga za vso to lepoto. Pozdravljene naše gorice, polne pesmi in sonca in sladkega vina, ki ogreje srce. Duce pripenja srebrno lirabrostno kolajno kapitanu pilotu P. Maginiju, kateri jc bil preletel Asmaro ter dolgo pot iz Kima v Tokio ter nnzaj v Rim Uspešni boji v Egiptu Italijansko vojno poročilo št. 824 od 29. avgusta veli, da je bil na srednjem odseku egiplskega bojišča izjalovljen napad sovražnih avtomobilskih volil, ker je bil italijanski odpor takojšen in odločen. Tudi na južni 6trani je bil razbit sunek sovražnih oklepnih vozil. — Sovražna letala so skušala bombardirati italijanske prednje postojanke, pa je tri napadajoča letala sestrelilo topništvo divizije >Arie-te«, dve pa nemško topništvo. — Osna letala so bombardirala Malto. — Angleška lelala so napadla spremljavo na Sredozemskem morju, pa so naše ladje tri uničile. — Sovražna letala so metala bombe na nekatera selitča v Siciliji, vendar med civilnim prebivalstvom ni bilo izgub. Uradno poročilo št. 828 od 31. avgusla poroča: Spodletel je poskus sovražnih patrol na egiptskeni bojišču, kjer je sicer letalstvo živahno delovalo. — Na.-,i lovci so sestrelili dve letali. — Sovražnik je z letali napadel naše trgovske ladje v Sredozem-fikem morju. Pri tem 60 mu naši lovci uničili štiri letala, dve letali mu je uničilo topništvo naše vojne enote, dve pa nemški letalci. En naš parnik ni bil hudo poškodovan. S svojega poleta se nista vrnili dve naši letali Uradno porofilo št. 827 kratko sporoča, da so prednji oddelki bili delavni in da je bilo zajetih mnogo ujetnikov. Italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale sovražnikovo zaledje. Vojno poročil« št. 828 naznanja: Dne 2. septembra so italijanske in nemške motorizirane oklepne skupine izvedle nekaj sunkov, pri čemer je sovražnik izgubil kakih 30 oklepnih vozil. — Osno letalstvo je bombardiralo sovražne prednje oddelke in zaledje. V zadnjih dveh dneh je bilo v letalskih dvobojih sestreljenih 51 sovražnih letal, ki so jih sestrelili italijanski in nemški lovci, štiri pa protiletalsko topništvo. — Angleška letala so letela nad Sicilijo ter iz strojnic obsipala nekaj eelišč ter vlak. — Ena nemška podmornica se ni vrnila. Dne 3. septembra poroča uradno vojno poročilo št. 829 o živahnem delovanju izvidnic na vsem egiplskem bojišču. — V bojih, ki so bili omenjeni v prejšnjem poročilu je sovražnk Izgubil 51 lan-kov in 2<) oklepnih avtomobilov. — Naša letala so posrečeno napadla sovražna zbirališča ter so v živahnih bojih seslrelila 21 angleških letal, Iri pa protiletalsko '.spnišlvo. Pel naših l"tal se ni vrnilo v zadnjih dveh dneh. — Italijanski letalci 01. eska-drilje 4. letalskega roja so dosegli svojo 100. zmago le dni. Zrasli so se odlikovale letalske skupine tehle poveljnikov: Luigi Eilippi, Giuseppe Dagoslinis, Roberlo 1'asio, Carlo Ruspoli. Vojno poročili) od 4. septembra št. 8,10 naglasa, da so spopadi oklepnih vozil v Egiptu bili končani T našo korist. Sovražnik je izgubil nekaj tankov nnzaj ter mnogo novozelandskih ujetnikov. Ono letalstvo je silno napadalo sovražna zbirališča. Presenetili sni0 60vražni izvidniški oddelek ter ga uničili. V hudih letalskih bojih so naša in nemška lelala zbila 25 letal. — Skupina naših letal je bombardirala petrolejske čistilnice v llaifi, kjer so nastali požari ter je bil zadet en vlak. Letalsko poročilo ml 5. septembra št. 831 pravi: Na južnem odseku naših postojank v Egiptu se je včeraj razvil boj zoper pehotne sovražne oddelke, ki so jih podpirali tanki. Sovražnik je imel velike izgube, med drugimi je ostalo v naših rokah več sto ujetnikov, med katerimi je tudi general, poveljnik 6. novozelandske brigade. — Naša lelala so zažgala nad 40 sovražnih vozil ter sestrelila šest sovražnih letal. Eno naše letalo se ni vrnilo. Boji, na Ruskem Na ruskem bojišču se boji uspešno nadaljujejo. V tem tednu so nemška uradna poročila naznanjala. da so na Kavkazu zavezniške čete zavzele celo vrslo novih krajev. V zavezniške roke so padla mesta A napa. ki jc važno pristanišče ob Črnem morju, nemške in romunske čete 60 prekoračile morsko ožino pri Kerču. Na pololoku Tantan je bilo s hitrim napadom zavzeto pristanišče Tamanskaja. Na Kavkazu so zavezniki zavzeti ludi važno mesto Kovorosijsk, s čemer je Rusom vzeta možnost za protinapade. Pri tem "O zavezniki zajeli ogromen plen. Pri Stalimgradu so zavezniške čete vdrle v obrambeni pas mesta samega. Zdaj se bore ie v predmestjih. Severno in južno od Stalingrada so zavezniške čete že dosegle Volgo ter začele uničevati letališča in zbirališča na oni strani Volge. CUKSft ivo/tovesc, ! Sirjtov Af/ee/tierstJ 1 r \ lSJALWGRAO ,-J-i ya t >-t, (-v % Vs -JrHOLtTA RSK ASTHAHA CALSK^ i O,,. . Clistt ChizHar oionetvsK Mojdok^ GROZNI PelrbvSk Se 'ecrod*\ > -i -O r vA CAnCCVl Bcgvsr.lrtf ^ . i "%< OjMMtm/rsfliili STALIN a^„„„rr\ ' TAetrmos ___ ^-SijL^v pRl^JtflASHODAft^^ MJMj-OK* f r % ^žPjUj.isk :: ......•• ""■ -'" flBudtimvsk č - morje: SuTum^!:^. ^OrmomeMre' ■Jiii.-1 A .....Sv..... stum Južno rusko bojišče. Otok Java v Tihem morju se bo odslej imenoval Diava, razglašajo Japonci. Francoščino ne bodo več poučevali kot obvezen predmet na grških šolah, pač pa italijanščino, in sicer po štiri ure na teden. Dobro so obrodile letos slfve v Bolgariji, vendar so oblasti odredile, da se sme porabili za žganjekuho samo ena petinn sliv in češpelj. Zelenica Siva v ntriški puščavi, ki so jo zasedle italijanske čete Ob Donu se majejo sovražne postojanke. Na tem delu bojišča se zlasti omenja junaštvo italijanskega oddelka, ki je v naglem naskoku zavzel sovražni utrjeni sistem, pobil posadko ter zaplenil mnogo orožja in streliva. Letalski boji na vsem ruskem bojišču so živalmi. Samo dne 3. in 4 septembra je sovražnik izgubil 182 letal, medtem ko lastne izgube znašajo zgolj 14 letal. V noči od petka na soboto (od 4. na 5. sep. tember) so sovjetska letala s svojimi poleti skušala motiti generalni guvernement (bivšo Poljsko) in pa vzhodno Nemčijo. Bombe so metala kar brez načrta. Med prebivalslvom je nekaj izgub, ■ stvarna škoda pa je majhna. Sovražnik je izgubil eno l< Inio. Na morju Nemško uradno poročilo od 1. septembra na-glaša, da so nemške pomorske in letalske sile meseca avgusta potopile vsega skupaj 125 prevoznih ladij z 808.000 tonami. Posebej pa je treba Šteli Se 35 ladij, ki so bile poškodovane. Te so imele kakih 200.000 ton. Zraven tega je bilo potopljenih več vojnih ladij, med njimi letalonosilka >Eagle<, ena križarka, dva rušilca, ena podmornica, deset hitrih čolnov, tri stražiie ladje in še tri manjše. Te so potopile pomorske sile. Lelala pa so posebej potopila še eno križarko, štiri rušilce, eno podino -nieo, eno torpedovko, en hilri čoln in eno stružno ter eno spremno ladjo. Vojni dogodki preteklega tedna Kdor je oi bil sani živi Satan izpuščen Komunisti more in požigajo z vcrigel Na tisoče žrtev Natančno se danes še ne da dognati, koliko poštenih slovenskih ljudi so te zverine že pomorile. Nekateri sodijo, da leži po gozdovih in brezdnih, kamor 60 svoje ubite žrtve metali, najmanj tri tisoč naših slovenskih ljudi, ki niso drugega zagrešili, kakor da so kot dobri Slovenci in katoličani bili zoper komunistično UF, ki je slovenskemu narodu prinesla nepopisno nesrečo. Danes naj navedemo zgolj imena nekaterih žr-tev, ki smo mogli zanje izvedeti. Nekateri izmed teh so zdaj že pokopani v blagoslovljeni zemlji, nekaterih kosti pa še trohne po dolenjskih in notranjskih gozdovih. Kakor smo že poročali, so dne 20. majnika v Zapotoku pri Sodražici umorili vzglednega fanta Franceta Kozina. Njegovo truplo so našli dne 19. avgusta ter zelo slovesno pokopali kakor pravega niu-čenca. Kmalu po Francetovem pogrebu v noči od 2(1. na 27. .. 'ust pa so partizani spet prilomastili na Kozinov uu.n, kjer so zaklal! njegovega 05 let starega očeta Janeza in njegovo 57 let staro mater Fniniitko, njegovega 33 let starega hromega brata Janeza ustrelili, sestre pa do krvi pretepli. Brat Kozina Janez In Frančiška bogoslovec Mirko, ki je prišel na bratov pogreb ter tisto noč prebival pod očetovsko streho, se je rešil smrti tako, da se je skril na podstrešje. Hišo so do golega izropalL Kozinova hiša |e po vsej okolici slovela kot silno poštena In delavna, ki je živela krščansko življenje in je zato morala v smrt. Učiteljica Novak Ivanka V noči pred praznikom P. K. Telesa dne S. junija so rdeči morilci prišli po učiteljico Novakovo v Sodražici. Mlada gospa Ivanka Movak, roj. Skrabec je pričakovala materinstva. Divjaki se za to niso brigali, marveč so jo odvlekli s seboj v gozd, kjer 60 jo najprej mučili, nato si je morala izkopati grob, nakar so jo zadavili in vrgli v izkopano jamo. Čeznjo so vrgli njen plašč ler vse skupij zagrebli. Njen grob so našli slučajno, ko je nekdo zagledal izpod ruše moleti kos plašča. Pokopali so jo 8. avgusta z vsemi častmi v Sodražici. Umrla je zato, ker je kot prepričana katoličanka bila zoper komunizem. Istega dne so v Sodražici umorili učiteljico Kozorog Ivanko, ki je slučajno iz Ljubljane prišla v Sodražlco, da bi tamkaj dobila kaj živeža. Nič hudega sluteč je g.ivorila s partizani, ne da bi bila vedela, s kom govori. Spraševali so jo, kako in kaj. Pa je povedala svojo misel o partizanih. To je bilo dovolj, da je morala umreti. Pod Novo Štifto so dne 29. junija umorili 26 let starega Arlcn Stanka, ki se je vračal domov iz So-dražice, kjer je gasil požare, ki so jili bili krivi partizani. Med potjo so ga neznanci začeli ogovarjati, pa jim je povedal, da obsoja, kar parlizani počenjajo. To je bilo dovolj, da je moral tudi ta umreti. Trgovca Itiglerja v Dolenji vasi 60 odvedli s eeboj na Krempo v kočevske gozdove ter ga tamkaj zverinsko umorili. Živemu so iztrgali jezik in odrezali nos in ušesa, nakar so ga šele umorili. — Pri Riglerjevib je živel siromašen in bolehni časnikar Joie Debeljak, ki je s štajerskega prišel v Dolenjo vas. Sprejeli 60 ga Riglerjevi ter mu pomagali. Mož se ni vtikal v politiko in jc najrajši samotaril. Ker pa ni tulil z njimi, so ga odvlekli s eeboj v gozdove in umorili. Zdaj smo šele izvedeli, da so partizanski morilci v drugi polovici meseca junija iz fare Št. Jernej odpeljali mnogo fantov, ki so bili zoper OF. Vse so v gozdovih pod Gorjanci pobili. Med pobitimi so doslej znana imena poštenih fantov, ki so: Luzar Joie iz Dolenjega Maharovca, Krhin Anton iz dolenjega Gradišča in Gu-l/in Janez iz Gorenje-ga Mokrega polja. Kmalu za njimi so odpeljali kaplana Vinkota Kastclica, ki so ga prijeli, ko je kot katehet otroke v Šmarju pripravljal za prvo sv. obhajilo. Plemenitost kaplana Kastelica, ki so ga partizani ubili, ko so ga poprej še mučili, nam najbolj jasno dokazuje njegov dnevnik, ki ga je pisal tisti večer, ko je zvedel, da so morilci odpeljali v gozdove in smrt tri dobre šentjernejske fante. Zapisal je tele besede v svoj dnevnik: »...Pozno v no? prijemam za pero. Zakaj? Zvedel sem, da so komunisti snofi odpeljali tri krasne fante. Smilijo se ini, ko vem, da jih bo vso gorje zadelo po nedolžnem. Težko mi jo, ko slišim, da mati treh sinov doma skoraj blazni. Strašno je to! Še poveča se ta bolečina ob zavesti, da ne moreš sam nič pomagali. Gospod moj, kaj ne veš, kaj scin ti ponudil? Zakaj jih mučiš toliko, ko sem jaz na razpolagol Prosim te. rotim to, prizanesl ljudem, mene udari, fe že mora satan tolči po nas. Nič se no očišfuje kakor po krvi — tako pravi sveti Pavel. Dobro se zavedam svoje krivde, ki je znana samo nama. Toda nadomesti naj jo moja dobra volja in duh sprave. Saj potrtega in skesanega srca, o Bog, ne xa-inctuješ. Sprejmi torej, vsemogočni Ofe, mojo daritev, da rešiš ljudstvo iz izliažeš milost Sionu!« Gospod je njegovo žrtev sprejel in ga kot mu-Eenca vzel k sebi. Guštin Janci Pri semiški podružnici v Crešnjevcu je prebival mladi in ubožni duhovnik Joie Kofalt, ki ja v teku svojega kratkega duliovskega delovanja že dvakrat bil vsega oropan ter je zdaj prišel v svojo domačo vas, kjer je revne sovaščane tolažil in jim pomagal, zraven pa skrbel za svojo mater. Tega dobrega duhovnika so partizani tudi odpeljali in ga umorili, ker je ljudi svaril pred nauki, ki so jih trosili partizani. Vinko Kastelic Jože Kofalt V sredo dne 2. septembra pa so v Starem trgu pri Ložu sredi noči vdrli v tamkajšnjo kaplanijo ter ubili mladega kaplana Franceta Kramarila, ko je že spal. Z njim so tistega večera tam okoli umorili še kakih deset poštenih mož in fantov, ki pa nam njihova imena še niso znana. Požigalci Ti hudo^lci, ki so nekdanji rokovnjači v primeri z njimi bili pravi učenčki, se ne zadovolja zgolj z umori, marveč so zdaj začeli še požigaU. Tako so pretekli teden zažgali del skladišč tovarna v Vevčah, s čemer so vzeli kruh več eto delavcem in njihovim družinam. Tako 60 več ki>or tisoč ljudi spravili v novo nesrečo. Ti obupanci, ki zdaj vidijo, kako so jo zavozili, se hočejo zdaj maščevati nad delavci, ki niso hoteli za njimi v gozdove ropat in morit. Ljudstvo si samo pomaga Mera krivic in nasilja je prikipela do vrha. Ljudje spoznavajo, kaj je OF v resnici. Uvidevajo tudi, da v teb tolpah ni nili trohice junaštva, ker se znašajo zgolj nad ljudmi, ki nimajo orožja. Kdor pa se jim z orožjem v roki postavi po robu, pred takim pa beže kakor pravi strahopetci. Saj je znano, da morilci še nikoli niso bili junaki. Tako zdaj kmetje sami segajo po orožju ter preganjajo ta najhujše zločince, ki so kdaj rovarili po slovenski zemlji. Partizanski kolovodje zdaj vidijo, da žanjejo^ kar so sejali. Zalo se jih loteva obup. Zdaj nekateri že segajo po orožju, da sami sebe končavajo, drugi pa še bolj divje more neoborožene ljudi. Toda jasno je, da za vse te kolovodje prihaja ura plačila. Kaj /e NOVI GROBOVI TVTTTTVVTTTVVTVVTTTTVTVVVVTVTVVTTTTVTTTTTTTTTTTT Na Preloki pri Črnomlju je umrl 05 letni železniški uradnik v p. Jernej Šlibar. — V Trnovem pri Ilirski Bistrici je odšla po večno plačilo redovnica sestra Bonaventura Jeglič. — V večnost sta odšla v mariborski bolnišnici 47 letni tkalec Jožef Hrušman iz Maribora in 32 lelna žena delavca Katarina Keršavec roj. Kranic iz Studencev pri Mariboru. — V Mariboru je umrl 47 letni ključavničar državnih železnic Avgust Pavlin. — V Radvanju je v starosti 30 let umrla natakarica Terezija Meško. — V Ptuju je zapustila ta svet zasebnica Ema Vrečko. — Na Muli je preminul uradni svetnik v p. Vinko Lovko. — V valovih Save je utonil osmošolec Tone Debeljak. — V, Pletovarjih pri Celju je umrl GO letni Ivan Pod-krajšek. — V Lokovini pri Dobrni so pokopali 23 letno Justino Potočnik. — V Mariboru so šo umrli: 50 letna žena jetniškega paznika Terezija Sever in hčerka strugarja Vanda Šešerko. — .Vi Dolge zimske večer si boste najlepše krajšali s knjigami S »ovenčeve knjižnice ki bo nudila od oktobra dalje vsak mesec po tri lepe povesti in romane Nekaj programa II. letnika Jalen: Bobri, 1. del »Sam«. Izvirna povest. Perri: Neznani učenca. Roman iz Kr stusovih časov. Kallas: MrSčevanje svete reke. -Povest velike finske pisateljice. Ljeskov: Začarani romar. • Rcman slavnega ruskega klasika. Veselja dom igre. zabave in čarovnije v družini. Haggard: Roža sveta. Roman iz križarskih vojsk. Vovk: Naš Buček. 2iv'ienje vaškega poredneža. Izvirno. Hey: Pota in zapreke. Ljubezenski roman mladega tznajditel a. Fogazzaro: Pesnikova »krivnost.— Najlepše delo italiian. klasika. Blackmoore: Lorna Doon. - Povest ljubezni in sovraštva. Jalen: Bobri, II. del »Red«. Vsak naročnik bo dobil dve lepi knjigi za nagrado kakor tudi »Slovenčev koledar« po ugodnostni ceni. Dosedanji naročniki: Obnovite naročnino! JALEN PLESTENJAK KRIVEC KUNSTEL) B E L 1 Č 1 Č S A L I T O M A Z 1 C L E.V S T 1 K TRDINA itd DANTE FOGAZZARO N I C O D E M i M I L A N E S 1 PERRI itd KNITTEL F E D E R E R dANDEL-MAZZETTi O. L E FORT PUŠKIN G O G O L ) LJESKOV IAGERIOF ŽAGO RCI KOV S E N O A S E K U L I C NEMCOVA B A A R IACK LONDON C U R W O O D G R E ^ IIMMERMANS BORDEAUX G I O N O Naročite se čimpreje na to najlepšo družinsko zbirko knjig Sodelujejo najboljši domači pisatelji. - Iz številne tuje literature so skib-no izbrana mnoga dela svetovnega slovesa »Slovenčeve knjižnice« Zagorčinov: Ljubezen kraljične Sofije. Roman iz holgar. zgodovine. Lagerloi: Dekle z Močevia - Zaklad gospoda Arneia - Ptička. MalIot:Brez doma, Svetovna mladinska povest. Radzviezovvna: Devajtis. Jesenski: Oemokrati. — Slovaiki hiimorističen roman. Nicodcmi: Postružka. — Svetovno znana povest italiian. pisatelja. Tomažič: Pohorske pravljice. Za nagrado naročnikom II. letnika: Levstik: Martin Krpan. Z ilurtra- cijarai L. Perka. Nad 70 celostranskih iluslraci*. Wren: Trije bratje. Roman pc guma in požrtvovalnosti. PrldrJolsmo si crarico. meniti vrslnl red »plin in radi evenl. zasrek natlumesllll kako knjigo > dnino. Vsaka knjiga bo stala za naročnike && a n samo S V polplatno vezane za naročnike po 13 lir, v celo platno vezane pa po 20 lir. 3knjige na mesec! Naročite se na knjižnico še danes pri upravi knjižnice, Ljubljana, Kopitarjeva 6 ali v Ljudski knjigarni ali v njeni podružnici na Miklošičevi cesti 5 ali pa pri naših zastopnikih v Ljubljani, kakor tudi po raznih krajih v pokrajini. Rogaški Slatini je umrla 43 letna žena občinskega sluge Terezija Fink roj. Otorepec. — V Celju je odšla v večnost 33 letna vzorna prosvetna delavka Marija Ocvirk. — V Cmureku pri Radgoni se je smrtno ponesrečit živinuzdravnik Franc Grasic. _ V št Vidu pri Grobelnem so pokopali Pavlo Slu"0 roj. Maček iz Logalea, ženo postajenačelmka v Grobeluem. - V Lajleršperku pri Mariboru so pokopali 47 letnega posestnika in trgovca Ludo-vika Rižuika. - V Vodicah je umrl 89 letni Ivan Bnrger pd. Jakopov oče, ki se je v mladih letih kot vojak 17. pešjiolka udeležil bojev v Bosni. — V mariborski bolnišnici je odšla v večnost znana gostilničarka gospa Terezija Pogačnik, stara 49 let _ v Celju je umrl dentist Henrik Zagoricnik iz Prevalda, star 51 let. - V Teharjih pri Ce ju je zapustil ta svet Jakob Povalej, v Rogaški Slatini pa Alojzij Ilornaus in Adam Žnidar. — V Ljubljani so odšli v večnost: odlični znanstvenik vseučiliški profesor dr. Gregor Krek, vlagalka v Ljudski tiskarni Tončka Kune, inž. kand. Stanko Jurčič, Alojzija Dobniknr roj. Lavrič, geometer okr. cestnega odbora ljubljanskega Slavo Ros-schaupel in Ludvik Puh. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi d Nadškot Margotti je delil te dni zakrament sv. birme v Idriji. Zakrament je prejelo nad 200 dečkov in deklic. d Junaška smrt dveh Tojaškili kaplanov. Vojaški ordinariat v Rimu je dobil sporočilo o smrti dveh vojaških kaplanov na vzhodnem bojišču. Prvi je don Francesco Marcocchi, drugi pa don Fer-ruccio Palmiro Morando, ki je bil kanonik. Naročite II. letnik »Slovenčeve knjižnice«! Vsa naročila sprejema podružnica »Slovenca« v Novem mestu. Prav tako sprejema podružnica vsa naročila in daje potrebna navodila v zadevali »Slovenčeve knjižnice« in »Slovenče-vega koledurja« za vse kraje Dolenjske. Kadar koli pride kilo v Novo mesto, naj se zglasi v podružnici »Slovenca«, kjer bo dobil seznani knjig za II letnik »Slovenčeve knjižnice«, po-irebne nabiralne bloke itd. Zastopniki, podru-dite se, da boste dobili čim več naročnikov nu knjige »Slovenčeve knjižnice« in na »Slovenčev koledar«! d Zadaje dni jc priobčilo dnevno časojiisje uradne razglase s sledečimi naslovi: Predpisi o pridelku in razdelitvi krompirja in suhega tižola, Določitev pristojbin zdravniškim izvedencem za opravila v soiatvu, Predpisi o prevozu mrličev, Postavitev organizacij bivših jugoslovanskih vojnih invalidov pod nadzorstvo in Zatemnitev od 21. do 5.30. d Jubilejna številka vatikanskega dnevnika. D ie 29. avgusta t. 1. je izšla jubilejna — 25.000 številka »Osservatore Romano«. Prva Številka tega vatikanskega glasila je zagledala dan 1. julija 18G1. d Za izrednega komisarja v občini Dev. Mar. v Polju je imenovan Ceara Giuscppe. Občinska uprava je razpuščena. d Tudi uli vodi se živi. V Rimu je umrla nedavno Marija Amici. Ženska je bila vedno trdnega zdravja. Pred nekaj manj kakor tremi meseci pa jo je napadla nenavadna bolezen. Izgubila ie vsak apetit in prav nobena jed ji ni več dišala niti teknila. Zdravniki so jioskušali najti vzrok, pa niso uspeli. V slast ji je Sin samo še voda. In ob tej silno pičli pijači je zdržala celih 70 dni. d 60 letnico poroke sta obhajala te dni Ivan Skerbec pd Urh in njegova žena Rezika roj. Pakič iz, Sodražice. Naj oba zdrava in vesela doživita še mnogo let! d Razrešena je redna občinska uprava v Mirni peči. Za izrednega komisarja v tej občini je imenovan Cucek Anton. d Ljubljanski prodajalci sira se se preselili. Te dni so se prodajalci sira in mlečnih izdelkov preselili končno s svojimi vožički na proMor nove ribnice, ki bo v kratkem popolnoma urejena. Prodajalci so se namestili pod streho nasproti kresi.ic. Prostor je za nje ugodnejši, ker bodo v senci. d Hflflfl lir škode je napravil požar bratoma Furlan v Rifenbergu, ko je uničil več kot 30 metrskih stolov sena. d 107 dežnih dni je bilo letos v osmih mesecih. — Zadnjega avgusta je kazal toplomer 32 stopinj C toplote. d Zdravstvena avtoamhiilunca vrši brezplačno zdravniško službo v septembru v Lichlenlurnuno-veni zavodu v Ljubljani razen ob nedeljah vsak dan od 8 do 12 in o J 15.30 do 17.30. d Huda nesreča pred ljubljanskim glavnim kolodvorom. Oni torek so poklicali reševalni avlo 4' pred glavni kolodvor, kjer se je nevarno ponesrečil 40 letni mestni uslužbenec Franc Brinčič, zaposlen pri prehranjevalnem uradu. Padel je pod neki tovorni avto, ki ga je povozil. Brinčič je obležal s smrtno nevarnimi poškodbami. d Nesreča ne počiva. Pri padcu pri kopanju si je zlomil levico 10 letni Turk Josip iz Starega trga. — Pri padcu si je zlomila desno nogo v členku 49 letna delavčeva žena Jančar Marija iz Ljubljane. — Pri igri si je zlomil levico 11 letni llribernik Silvo iz Ljubljane. — S klopi je padel in si zlomil desnico 5 letni Hladnik Boris iz Ljubljane. — Na polju je padla in si zlomila levico 08 letna Kunovar Franja z Jezice. — Pri padcu z voza si je zlomila levico 7 letna Rojko Marija iz Ljubljane. d »Slovenski čebelar.« Izšla je 0. in 10. številka, ki prinaša dovolj zanimivega in pestrega gradiva. I Na prvi strani priobčuje vabilo na redni občni zbor, ki bo dne 27. septembra v Ljubljani. Takoj za tem ber.'ino jedrnato poročilo o društvenem delovanju v letu 1940 in 1941. Poučen je članek »Po končani paši«, ki daje navodila, kako postopaj čebelar s čebelami, da jih bo pravilno vziniil. Urednik g. Bukovec nadaljuje 6voj zanimiv članek »Naše panjske končnice«. Članek je bogato ilustriran. G. Kobal jo napisal zanimiv članek »Nekaj podalkov o čebelarstvu v Ljubljani« Članek bo z zanimanjem prebral tudi nečebelar. Prav tako sta poučna dva članka »Čebelarske letine« in »Divje čebele«. Iz »Kotička za radovedneže« in iz »Drobirja« zvedo čebelarji marsikaj poučnega. d Padel iz četrtega nadstropja, a ostal nepoškodovan. Zgodilo se je le dni v Firenzi. Pri slikanju pročelja večnadstropne hiše je bil zaposlen slikar Ivan Pierolli. V višini 4. nadstropja je izgubil ravnotežje in omahnil z zidarskega odra. Srečno naključje je hotelo, da je ravno v tistem trenutku privozil mimo s senom naložen voz. Pierotli je priletel na voz in se zaril v seno do vratu. Izmotal se je iz sena nekoliko preplašen, vendar popolnoma nepoškodovan- (l)alje.) Pri očetu gvardijanu je sedel Niko. Na drugem vozu se je peljala nevesta, vsa vesela in nežna sredi tovarišic. Na zadnje voze so se naložili svatje in pevci, ki so jo veselo rezali v rosnem jutru. Petrov Janez je vozil dekleta ia se šalil z njimi, da ga je Erna nekajkrat ošvrknila z očmi. Vse je pelo in vriskalo, le gvardijaa in Niko sta se zaupljivo pogovarjala. »Oče te pozdravlja in patri ti voščijo srečo!« »Kako je z očetom?« Cvardijan si ie pogladil dolgo brado. »Ne bo več dolgo! Ko sem se poslovil od n jega, je jokal kakor otrok. Z menoj je silil na Forlunatov grob. Z zvijačo sem ga pregovoril in mu obljubil, da pridem ponj z vozovi. Začel je mahati z rokami in poganjati, kakor bi vozil. Zadnje dni nam je nekajkrat ušel k vodnjaku. Komaj smo ga iztrgali in prisilili v sobico. Mrežo nad obodom je pretrgal in z rokami silil na dno. Naročil sem, naj še bolj skrbno pazijo nanj. Skrbi me, ker noče jesti, češ da je Ludvik zastrupil jedi. Pa materi o tem nič ne govoril« Niko je zamišljen poslušal. »Kaj pa ti je, kislica!« so mu klicali na vozu. »Saj si že spovedan, kaj rineš v patra?« Zasmejal se je, da bi [>okazal dobro voljo. V cerkvi jc mežnar Luka nataknil za okna in oltarje zelenih vej. Pevci so peli na koru, kakor za stuvo, oče gvardijan je govoril počasi, tehtno, s poudarkom in vezal misli v ori-srčno želja in očetovski nauk. Med mašo je obhajal ženina in nevesto ter lepo število svatov. Za slovo so klicali Nikota na kor. Pred Materjo l>ožjo, ki se je svetila v svečah, je zapel najlepšo pesem, ki jo je izbrala Tilka. Priporočili so se varstvu božjemu in posedli po vozovih. V vasi se jim je pridružil župnik, ki je nabral celo vrsto smešnih in resnih, da so ure lekle bliskovito. Mati Marička je sedela pri Nikotu. Tiha zadovoljnost in jedka skrb sla ji risali v obraz, ltada i>i šla s svati k očetu, pa so jo pregovorili, ker se je preveč utrudila s pripravami. Tilka se je prcoblckla in naložila v zavoj prigrizek za očela. Sredi popoldneva sta se vzdignila ženin in nevesta. Pevci so zapeli in stari Jurij je zunaj prižgal možnar. Z gvurdija-nom sla se odpeljala na postajo. Gostje so ostali in sc do noči neprisiljeno zabavali. Ko je od-zvonilo v čast sv. Florijunu, so se dobre volje razšli po vasi. V hiši je pospravljala Frnn. Mati Marička pa je zmučena sedla na stol, vzela iz kota viseči ogromni molek in molila za srečo mladih dveh in zu zdravje očeta Gregorju... Silno začuden je bil oče gvardijan. da niso na postajo poslali voza, kakor jc bil naročil. Nevoljen je gledal okrog, da gu jc moral Niko tolužili. »Mogoče so v zamudi!« »V samostanu ni zamude!« je skoraj osorno zarenčal predstojnik. »Kar in kadar naročiš, je treba izvršiti!« Tilka je stala na peronu z velikim zavitkom. »Pomagaj ji nesti!« je veleval oče gvardijan. »Peš grenioli Ta neprilika je razbila veselo razpoloženje. »Novi hlapec, nov nered!« je brundal kapu-ein. »Pa še na poročni dan! Bogu bodi poto-ženol Si bil pa ti že drugačen fant!« Dobro je dela pohvala Nikotu, vendar je opravičeval novega hlapca. »Mogoče pa se je le kuj pripetilo!« ' Vsi trije so z mislijo objeli očeta, nihče | pa ni te misli izrekel. Samostanske zidove je zagrinjal večer. Brat Klemen je pozvanjal avemarijo in trikrat prerekal. zvonjenje za verne duše. Začudil se je oče gvardijan] ko je našel samostanska vrata na stežaj odprta. Tilko je peljal v sprejemnico in prižgul luč. Medla svetloba, križ, ki ic visel Iia steni. Novoporočenca je pustil predstojnik v sobi, sam pa je vznevoljen odhitel po hodniku. Golobi na dvorišču so preplašeni letali naokrog. Iz zakristije je stopil brut Klemen s 8vcčo v roki. »Kje je pater vikar?« je rezko vprašal gvardijan. Stari brat se je ustrašil, da mu je beseda zastala v grlu. »Tam v sobi sol« je jecljal, »pri mrliču.« Z naglimi koraki je gvardijan odhitel po hodniku. Iz očetove celice se je začula zategnjena molitev. Kri mu je zastala, ko je vstopil v sobo. Na postelji je ležal oče Gregor, mrtvaško bled, z mokrimi lasmi. Okrog postelje so klečali menihi, pater vikar pa je stiskal mrliču svečo v roko. Molče so se mu umaknili. Sin je stopil k zglavju in zdrknil na kolena. V tem hipu mu je bilo vse jasno. Zaprl je mrliču oči in se potopil v nemo molitev. Menihi so moleč odšli iz celice, samo pater vikar je ostal. Sočutuo, z gloliokim glasom je javljal predstojniku: »Pred pol ure je padel v vodnjak. Ravnokar so zapregli voz. Brat Klemen je pomagal hlapcu. Medtem se je pokojni splazil iz celice, dirjal k vodnjaku in zavpil: Fortunat in zdrknil v globino. Vse to se je zgodilo v trenutku, ko je brat zajel vedro vode in jo nesel konjem. Zakleniti pa si pokojnika nismo upali, ker je ves dun prejokal in kleče prosil, naj ga pustimo, da Iki videl sonce. Težko smo ga izvlekli iz vodnjaka. Vse smo preizkušali, da bi ga ohranili živega. Ko sem opazil, da umira, sem mu podelil sv. olje. Šepetaje je klical: Markec, Tilka, Niko... Zadnja beseda je bila: Domov!« Zaprl je mrliCu oči . Gvardijan se je dvignil. Pokojen in vdan jc ponovil: »Domov! Prepeljali ga bomo domov!« Težko novico je prinesel v čakalnico. Tilka je zavpiia na ves glas iu zdrknila na tla. Zaboj, ki ga je prinesla očetu, je zaropotal po tleh. Mož jo je dvignil in stisnil k sebi. Medtem so bratje preoblekli Gregorja in ga položili na pare. Na zmučenem obličju se je starčku zarisal blažen mir, katerega ni našel na svetu, tudi v samostanu ne. Domenili so se, da se odpelje oče gvardijan takoj še z zadnjim večernim vlakom domov, da pripravi mater in vse potrebno za pogreb. Niko pa se je odločil, da sam na vozu še to noč odpelje trugo z očetom. Prigovarjali so mu, naj gresta s Tilko na vlak. »Pustite me, naj boin na svoj poročni dan sam z očetom. On je bil voznik, jaz njegov spremljevalec. 1 eljal ga bom na vozu, kakor nekdaj po dolgih cestah in tiho se bova razgovarjala o onih dneh, ko smo vozili...« „ »S teboj grem!« je joknla Tilka. »Za večno sem tvoja do smrti! Ne pustim te samega!« Cez pol ure je odšel gvardijan, ko je bil ze vse uredil za maše in prevoz. Nekaj pred po : nočjo so menihi Gregorja blagoslovili, zaprli v trugo ter ga prenesli na voz. Po temnih hodnikih so stopali svečani v sprevodu. Kapuce so imeli poveznjene na glavo in glasno molili mrtvaške molitve. Pogrnili so krsto z veliko črno odejo. Sočutno so se poslovili od -moža* ki je iskal miru, pa ga ni našel pred smrtjo. Niko se je zahvalil in pognal konje. Poleg njega je sedela Tilka z fanterno v naročju. Voz je ropotal po ulici in zavil v dolino. Na nebu so se utrinjale zvezde, vedno bolj se je odmikal stari samostan s sivim zidovjem na griču. Med molitvijo in globokim molkom sta peljala Niko in Tilka mrtvega očeta domov. Vozila sta ga po cesti, kjer je sam vozaril iu si nakopal nesrečo. Taka je bila njuna prva poročna noč. Volila sla ga po cesli, kjer je sam vozaril... Otožno so zapeli zvonovi v vasi. Vest o Gregorjevi smrti je pretresla ljudi. Hiša, ki jai bila pred dnevom polna veselja, se je ogrnila v nemo žalost. Na pogreb je prišlo ogromno ljudi, da so se komaj razvrstili po klancu« Vozniki so pripravljali vozove. Na črno pogr« njen voz so položili zadnjega voznika in ga pe< Ijali na večno pot. Jamo so mu izkopali zraval lortunatovega groba. Pokopal ga je sin, zapeli so mu pevci, zagrebli pa so ga furmani samia Mati Marička pa ni mogla na pokopališče. Gre« gorjeva smrt jo je strla. Našli so jo po pogrebu doma sklonjeno na prazni mrtvaški oder, šel« sin jo je pregovoril, da je legla v posteljo. Potolažil jo je in odšel v samostan, odkodet se ni več vrnil. Na Gregorjevem domu je go« spodaril Niko. Vsako nedeljo popoldne sta I Tilko obiskala očetov grob. Knninarji so izkle« sali velik spomenik in zapisali nanj: Tu počiva voznik Gregor. Naj ga Bog pri* pelje v sveta nebesa! Leta so drsela, kakor kolesa |M> gladki ce« sti. Pomlad je rodila setev, poletje je žgalo klasje in v zimi je tulila burja po zapuščenem strnišeu. Nove njive so rastle po brajdah, vsaK Z otrokoma je hodila na pokopaliife košček zemlje je bil obdelan, vinogradi so sd širili po sovdunnstili bregovih in novo zasejana; drevesa so cvetela in rodila po vrtovih. (Nadaljevanje in konec na G. strani soodal.'} Rosama Monialhonijeva Bila je najlepša ženska v mestu. Vsa Fi-renca ji je ležnia pred nogami in je čutila nasproti krasotici samo ljubezen in vdanost. Tudi najbolj neotesanega paglavca je prevzel čaroben občutek, kadar je zagledal Rosauro Mon-talbonijevo. Vse je očarala. Če se je pokazala na balkonu svoje palače, so se ljudje v gručah ustavljali in so sirmeli vanjo. Kadar je šla po ulici, ji je sledila cela množica kakor dolga procesija. Kjer je kupovala ona. so kupovali drugi. Če se je nasmehnila, so bili srečni tudi drugi, kadar pa je pokazala žalosten obraz, so postali žalostni vsi, ki so jo videli. Lase je imela razpuščene in so ji padali kakor zlat plašč okrog ramen. Bila je vitka ko mlada cipresa, v njenih sinjih očeh se ti je zdelo, da vidiš košček tistega neba. Stanovala je na desnem bregu reke Arne. V okolici njene palače je zraslo mnogo novih hiš, ker so vsi hoteli stanovati v njeni bližini. Ribiči, ki so bivali na levem bregu, so se pre- dne se z ježe v Settignano ni več vrnil. Našli so gn zabodenega v pinijevem gozdu. Njegovi zavistniki so gu bili umorili. Mnogi zakonski možje so zaradi Rosaure zapravili vse svoje premoženje. Kupovali so ji drage kamne in bisere, jemali nakit svojili žena in ga darovali Rosuuri Montalhonijevi. Bili so mladi možje, ki jim očetova dediščina ni nič pomenila, če jo je veljalo uničiti za Rosauro. Vso Firrnco je spravila v zmedo. Starši razočaranih sinov so se pritoževali sodišču, da je prelepa. Sodišče jc seveda pritožbe zavrnilo kot nemogoče. Nekoč je grozila Firenri lakota. Ljudje so zahtevr,!i kruha. Zgražali so se nad tem, da je v Rosaurini palači na mizi še vedno dovolj najfinejših poslastic. Vedeli so, da se Rosaurn Montalbonijeva še zmerom kopa izmenično v j mleku in vinu in da celo njeni psi Udje jedo . kakor meščani. Nejevolja je naposled presto- I pila bregove in nekega dne so meščani napadli ' Tedaj je pa prišlo nekaj, kar je bivanju lepotice v Firenei napravilo žalosten konec. Giovunni, eden najuglednejših mož iz slavno Firence: S. Marin del Fiore z Giuttovim zvonikom in znamenito BruncUeschijcvo kupolo. selili na desnega, samo da bi ji bili bliže. Mladi mestni plemiči so častihlepno tekmovali za njeno ljubezen. Toda ona ni ljubila nikogar. Neki mladenič iz rodbine Strozzijev, ponos svojih staršev, se je iz obupa vrgel v Arno, ker ni marala zanj. Mladega Lovrcnca della Spina so neke noči našli mrzlega na cesti pred njeno palačo; zastrupil se je, ker gn je odklonila. Nekoč se je zdelo, da bo našel pri njej svojo srečo Andrej di Čredi. Toda lepega Stadion *Dcrla* v Firenzl njeno palačo. Premagali so služabnike, vdrli skozi vrula in kriče planili na dvorišče. Tedaj je prišla Rosaura, nežno se smehljajoč, z rnz-puščenimi zlatimi lasmi okrog svojega vitkega telesa po stopnicah navzdol. Ljudje so se ustavili in se srečni smehljali. Vsi obrazi so se na lepem razjasnili. Najglasnejši kričati so se globoko priklonili. Vsi so se ponižno umaknili, očarani od njenegu smehljaju in — gladovali dalje.,, Velike peščene jame je zasulo, samo cesta je ostala in v njej so bili zakopani spomini. Novi ljudje so rnstli v šesterili hišah pod goro. Ogibali so se cest, ki so vodile v svet, in hodili o starih potili, ki so vse peljale domov. Z ro-nmi in telesi so čuvali zemljo, s prsti so jo rahl jali in z znojem namakali, zato jim je bila gruda hvaležna. Pri Gregorjevih je skakala med njivami mala Marica in z bratcem Gregcem sta hodila lovit ruke k potoku. Za njimu je vsa sključena drsala muli Murička. Novo življejije ji je vlilo novih moči, samo Gregorja ni mogla pozabiti. Z otrokoma je hodila na pokopališče. Vsak je nesel svoj šopek: mati za moža, Murica za For-tunata in Gregec za Nejčka. Ko so pa v jeseni pokopali še mnter Maričko, 60 tudi na njen grob nosili cvetje. Tilka je pa vsako leto splet-a venec in ga položila na zapuščeno gomilo, kjer je počival palir. Tako je čas zabrisal spomine — živeli so samo v dušah dveh ljudi, ki sta občutila, kako Irdu je cesta in kako mehka je zemlja. O ljudeh, ki živijo v dolini, je pa oče gvardijan zapisal pred smrtjo v knjigo: >Tu živi rod, v soncu ožgan in v burji izklesan. l>okler se bo oklepal zemlje, bo živel, čeprav skromno in težko. Vsak izmed teli ljudi pa, ki bo zapustil zemljo iu krenil na cesto, ki pelje v svet, bo v tujini hiral in umiral, ker ne bo nikjer drugod našel takega sonca in take burje, ki vlivata ljudem življenjsko moč.c f>* Ta knjiga se hrani za vse večne čase v sivem samostanu na gričku, ki gleda v dolino, kako se leto za letom leneta sonce in burja med l judmi, ki ljubijo zemljo in sovražijo cesto, ker jih je tako izučilo življenje. rodbine Pazzijev, je bil že dolgo mestni blagajnik. Užival je popolno zaupanje. Lepega dno se je pa izkazalo, da je poneveril večino mestnega premoženju in sicer samo zaradi Rosaure. Ko so njegovemu nepoštenju prišli na sled. so je Giovanni obesil na svojem vrtu na limo-novre. Zdaj sodišče ni več oklevalo in je poklicalo Rosauro na odgovor. Dobila je sramotno znamenje na ruino, morala je zapustiti Firrnco. Sodniki srednjega veka so si z rokami zakrivali obraze, ko so razglašali sodbo, da so ne bi premislili, ko bi zagledali — Uosuurin obraz. Rokodelca sta odkrila trboveljski premog Danes se zdi 6koraj neverjeino, da so se le-la 1804. pri. iževali trboveljski kmetje, češ da na njihovi zemlji lako 6labo raste. Tisto leto sta šla skozi Trbovlje dva rokodelska pomočnika Thon-liausen in Holubar. Kmetje so jima položili svO;9 težave s črno zemljo. Ko sta prebrisanca ugledala tislo črno stvar, sta na prvi pogled spoznala premog, ki je ponekod kar molel iz zemlje. V Dunajskem Novem mestu sta pozneje v gostilni pripovedovala, kaj sta videla v Trbovljah. Med gosti je bil ludi odvetnik dr. Mauer. Ze naslednje leto je začel izvažati trboveljski premog. Med prvimi rudarji sla bila ludi oba jodkriteljat — K temu poročilu, povzetem iz nemških listov, dodajamo, da je že Valvazor pred 250 leli pisal o »premogu« okoli Zagorja. Za večjo rodnost med Nemci Načelnik zdravstvene službe treljega rajlia dr" Conti je zaukazal ustanovitev posebnega urada za pomoč zakoncem brez otrok v vseh nemških pokrajinah Dr. Conti meni, da je treba glede na velike bodoče naloge nemškega naroda vsestransko podpreti število prebivalstva In ker je veliko Število zakonov brez rodu, je treba z vsemi sredslvi doseči njih plodnost. Ruggero lJninbro. Tudi Medo je za hip prenehal žvečili očiščeno zelenjad, ki jo je bil izsledil v neki košari, in se je ozrl na svojega malega gospodarja, kakor da bi bolel reči: »Smentaua, kaj neki l.;.če storili s tislo rjavo stvarjo? Pa saj ta reč msada ni zji v usla!« Andrejček je razgrnil polo po mizi, podrsal večkrat zapovrstjo z dlanjo po njej, da je izravnal gube, vzel nato iz ognjišča ugasel ogoiek premoga, potegnil s 'em preprostim svinčnikom jo jioli ter zarisal s svojo medlo in nepravilno pisavo naslednji oglas: Prebivalci t H a s p a r r e n u I Drevi ob pol šestih bo vaš mladi rojak Andrejček Iruleghi priredil na javnem trgu veliko zabavno predstavo. Imel bo čast. predstaviti vam svojega medveda, izredno razumno žival, ki vam bo pokazala na vso moč presenetljive vaje. Njegov Metlo je najčudovitejša žival na svetu! To bo njegova edinstvena pred slava, ker mora umetnik jutri odpotovati v druge kraje. C >i J t e ICujtel Vstopnina: pet stolink.< Ko je bi1 oglas napisan, ga je Andrejček prebral babici, ki je od začudenja osupnila. Me; do pa je v svojem kotu, nedvomno na vso moč ponosen na polivale, ki so deževale nanj, brez odmora povešal in dvigal glavo v znamenje pritrjevanja. V?'-.*™..... ■ ■■ter pribil oglas nu krilo iolslcih vral. Se pred obedom je Andrejček 6lekel ter pribil ogla« na krilo šolskih vrat. Na poli proli domu si ni mogel kaj, da se ne bi bil za trenutek ustavil ter se radovedno ozrl, kakšen učinek bo napravila tista pola rjavega papirja: čudovilo se je odražala od temnorjavega lesa «i nemogoče je bilo, da ne bi zbujala pozornosti. In res, dva paglavca s'a se že ustavila ter brala. 'Vsekakor,« je dejal dečko sam pri sebi In si od veselja mel roke, »bom imel drevi mnogo gledalcev in potemtakem tudi mnogo cvenka. Mislim, da sem pametno izbral primerno uro: ob pol šestih ee vsi vračajo in so že doma s polja.« Kosilo, ki je bilo kmalu nato v lruleghijevl "1S1 na mizi, je bilo kolikor toliko veselo, ne glede na to, da je bilo tako blizu 6lovo, morda za prav dolgo časa. Babica se ni naveličala poslušali vnučkove prl-gode in se zabavali spričo Medove nerodnosti, Medved se je kazal tako ljubeznivega do nje: a za to ljubeznivost ga je, kajpak, znala nagraditi. Povedati moramo, da Medo še svoj živ dan ni na taki pojedini; Čutil se je tako srečnega, «•1 je nazadnje hočeš nočnš nekako pozabil svojega Prejšnjega gospodarja. Ali bi mu morali očilali za- Prevedel Griša Koritnik. radi tega? Ne bodimo prestrogi do njega, ki je bil le žival; toda ne posnemajmo ga, mi ljudje. Popoldne sta babica in vnuk še nekoliko kramljala in medlem je starka krpala dečkove obleke. Nalo se je zadnji, na babičin nasvet, odpravil v Hasparrcn k županu, da bi ga prosil za dovoljenje, prirediti predstavo, in si dal napraviti osebno izkaznico in potrdilo o upravičeni posesti med-dveda, potrdilo, ki mu bo na skorajšnjih potovanjih nedvomno zelo potrebno. Andrejček je dobil, kar je želel, In se je zelo zadovoljen vrnil domov. Cas je hitro minil in napočila je ura predstave. Andrejček se je s svojim medvedom napolil proli trgu. Babica ju je radovedno spremljala in je bila priča njunega uspeha. Bilo je pravo zmagoslavje! Ves Hasparren je bil na meslu predstave in se je navdušeno zavzel za svojega mladega rojaka in njegovega gojenca. Skupiček je bil prav zadovoljiv. Ko je ob povralku na dom Andrejček nehal pred vznesenimi babičinimi očmi šleti nabrano vsoto, je ta z globokim vzdihom vzkliknila: »Prav zares, dragi moj dečko, po mojem mnenju si prav storil, da si se tako odločil. V manj ko eni uri si zaslužil loliko, kolikor pri gospodu Giam-paoliju v treh mesecih. Pojdi torej, kakor te je Gospod navdihnil. Molila boni k Njemu, naj bo vsekdar tvoj varuh. VI. Večer je minil v prijetni zaupnosti. Medo je dobro napasen dostojanstveno sedel in se ni naveličal s počasnimi in pravilnimi kretnjami zibati svojo glavo. Pri mizi je slara Iruleghi pregledovala skromne cape, namenjene njenemu vnuku, in jih popravljala, boleč mu jih za silo uredili. Bili so zadnji oslanki njenega sina, Andrejčkovega očeta; vzela jih jo bila iz omare, da bi jih bila izkoristila na način, kakor je Io zahtevala resnost položaja. Toda zadala si je bila težavno nalogo. Takoj po kosilu se je bila lotila dela, upajoč, da bo lahko uspela. Med delom je poslušala Andrejcka, ki ji je v navdušenju, katero je bil prebudil v njeni uspeli prve predstave, na dolgo in široko razkladal svoje sanje in načrte. Naslednji dan ob zori je imel oditi na pot, toda namesto da bi takoj krenil proli jugu, je bolel ili proli severu, proti tlsli okoliški vasi. kjer je ležala kmetija mlajšega Giani|iaolija Resnično,hotel je še enkrat videli »gospodičnot, da b. se i bi spet zahvalil za njeno dobroto, pa ludi zalo, da M j bil razodel spremembo svojega zivljenia. /.delo se mu je. da mu mora ta korak prinesli srečo. Odondod bi odrinil v liaiono in poleni skozi Biarrilz in ob gaskonski obali v Španijo. Babica mu je segla v besedo: »Zimi gieš nasproli, dragi moj; še en mesec pa bo snežilo po vseh gorah in hud mraz bo« moral lrPt>Ni'nevarnosti, babica; ko bo prišla zima, bom že v srcu Španije, kjer je bolj vroče kakor tukaj. Tudi župan v Isturitzu mi je včeraj lako rekel.« »V Španiji? Tako daleč?... Ali ne bi bolje storil, če bi ostal v naši deželi? Kadar bi imel čas in voljo, bi šel z doma in se odpravil včasih proti Pau in Lurdu. drugikrat pioti Bordeauxu ali pa tudi kar v Cambo, Baiono in Biarrilz Kakor se govori so Io bogata mesla in s polnim žepom bi se vrnil domov. Š tvojimi zaslužki bi si pozneje kupila ali pa vsaj vzela v najem, ne daleč odtod, kakšen vrt, njivo, in kdo ve, morda tud kak no majhno posestvo, ki bi ga mogla obdeloval, v času med tvojimi potovanji. Tako me nikoli ne bi za ^Vravtrjetnudl moj namen za bodočnost Toda nain ej moram iti na špansko ter opraviti poslednje naročilo tistega, ki mije zapuslilsvojega medveda in svoj denar. Ob priložnost , ko mi ji. izročil svoj železni prstan, sem mn o ljubil da bom tega oi In esc I ciganom v niegovi deželi, in pied\seni moram držati svojo obljubo.« ,i._j_ijj » " (Nadaljevanju prihodnjič ) Okrog sosedov s Za boljši pridelek ogršeice. Društvo strokovnjakov za predelovanje oljaric na Hrvatskem si je zagotovilo 5000 kg najboljšega semena ogr.ščice iz Madžarske. Zaradi slabega semena je ogrščiea zudnja leta na Hrvatskem, slabo obrodila. s Izvrstno grozdno letino si obetajo letos na Hrvatskem, tako po kakovosti kakor jio količini. Slare zaloge vina so se zelo skrčile, ker je povpraševali je veliko. s V Dravi je utonil Viktor Plečko, 17 letni nameščenec Glaserjevega podjetja v Studencih pri Mariboru. Utopljenca še niso našli. s Slive je začela izvažati Hrvatska; samo iz Brekcga bodo izvozili letos nad 1000 vagonov 6liv. s Za predsednika zagrebške borze ie ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Stanko Švrljugo. s Druga cestna zbirka za nemškf Rdeči križ je vrgla v kamniškem okraju 30.000, v kranjskem 32.000 in v radovljiškem 21.000 mark. Obnovili bodo staro romarsko c"rkev Matere božje koroške v hrvatskih Križevcih. Stroške popravila bo krila meslna občina in hrvatski državni zavod za ohranitev starinskih znamenitosti. s Ne bodo mogli na vseifeilišče. Na Hrvatskem so izdali odredbo, po kateri ne ImkIo mogli na vseučilišče gimnazijci, če ne bodo poprej dovršili obvezne vojaške službe. s Stari vojaki so zborovali. .Narodno socialistična nemška delavska stranka je priredila ono nedeljo sipet šest zborovanj starih vojakov lin Vačah, v Moravčah, v Lukovici, Kraš-nji, Blagovici in v Dobn. Povsod so se zborovanj v lepem številu udeležili stari vojaki in pazljivo sledili gov mikom. s Sfreln je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Andreja Polajnarja, po domače Mež-nar.ja v Kokri in povzročila hud požar. Vsa pr>-slopja s stanovanjem vred so pogorela, zgorelo so tudi tri krave, nekaj prašičev in ovc. Ker so stala poslopja v bregu pod Gri uciiotii. ni bilo niti vode niti ljudi, da bi ogenj gasili. « Žrtev znanih zaslepljeneev. Te dni so v Selcali na Gorenjskem pokopali župana Franca Benedikn, ki je padel od morilčeve krogle. Od elaleč so prihiteli ljudje, da izkažejo svojemu županu poslednjo čast. Doli; sprevod se je pomikal od hiše žalosti do farnega pokopališča« s Več rimskih grobov so odkrili pri kopanju temeljev za novo poslopje Schiclitove tovarne v Osijekn. s Prvo delavsko potovalno kuhinjo so tO dni odprli v Zagrebu na prizadevanje vodstva Hrvatske delavske zbornice. s Dne 29. avgusta je minulo leio din, odkar je bila s pristankom nemških vojaških oblasti sestavljena in imenovana sedanja srbska Nedifeva vlada. s Mladini brez nadzorstva Je prepovedan vstop v javne lokale, luko da mladi ljudje pod Ib let brez spremstva svojih vzgojiteljev ali pooblaščencev sploh ne smejo v gostilno, v do.n od H>. do 18. leta pa jim je brez predpisanega spremstva vstop v javne prostore prepovedan po devetih zvečer. Gostilničar je dol/an nadzorovati navzočnost mladine v prostoru in sme v sumljivih primerih od mladih goslov zahtevati izkaznico. s Tvornica zn dušik v Rušah je prešla v last nemškegn kemičneffa koncernn I. G.Farbrn, s 49 procentov dcinic tvornice svinčnikov Haitllmulh v 7agrebu je odkupila hrvatska' država, 51% delnic bo ostala last nemške tovarne. . , .... « V najkrajšem času bodo zaceli graditi veliko poslo|ije ženske realne gimnazije v Banji Luki. Zgradba bo stala okrog 10 milijonov kun. Za prva dela je že odobren kredit v znesku 4 in pol milijona kun, Gradbeni načrt je tudi /.(■ odobren. . s Nekdanje župnišč- v Srednji V a M v Bohinju so prezidali tako. da bo zdaj v njeni otroški vrlec. Poleg vrlea bo vcžhalisce za telovadne in športne pnrcd|lve. Vsako leto 15 tisoč prebivalcev vel ima bolgarska Sofija. . Atentat nn indijskega podkralja, ki |0 Anglež, je poskušal te dni izvršili s samokresom neki Indijec. K. Bazin: Mlin na veter se je ustavil Koma i pa ie prišla do polovice hriba, se ie mlinar, rdeč od jeze, prikazal ob vratih mlina, segel z roko v vrečo žita in ga lučal za revo. »Tu imaš svoie žito. Vrni se hitro poni če hočeš, da ga še kai ostane v vreči, beračical« In revino žito se ie usipalo z niegovih rok. Teklo ie po griču navzdol in se vsipalo na mater in sina. Končno pa ie mlinar zagrabil še pest žita in ga vrgel visoko v zrak, da ie kot toča padalo prav na streho mlina. Zaslišal se je pok in mlinska krila so se pri priči ustavila. Toda mlinar se zato še zmenil ni. ampak je že stopal po stopnicah v gornji del mlina, medtem ko je vdova, vsa obupana, urno zagrabila na pol prazno vrečo. Zgoraj na oknu pa se je smejala lepa Ivanka. Sivo krilo in črn suknjič se hitro skrije sredi zelene pokrajine, Čez neka i minut mlinar in njegova hčerka nista več videla obeh revežev. Tedaj sta se prenehala smejati, ker sla opazila, da se mlin ne vrti več. Krila so hreščala, se tresla, se nekoliko upogibala, toda stožer se ie ustavljal vetru. Mlin se ie ustavil. »Napel bom platno med bruna.« je rekel mlinar. »Sapa ni več zadosti močna.« Kar hilro ie razpel med pročnicc vse platno, kakor ga je razpenjal le ob dneh, ko ie vladala v zraku skoraj tišina in ni bilo nikakega vetra. Ves les ie pokal, celo zidov je pri tleh se ie treslo in eno krilo se je zlomilo zaradi močnega pritiska vetra. »Presneli berači!« ie kričal mlinar, »to ima človek od tega, če jih posluša. Gotovo se je kai poškodovalo medtem, ko sem se pogovarjal z njima.« Drugega dne je poklical delavce, da popravijo mlin. Ko so končali, jih ie plačal in poslušal, ali bo zaslišal ono prasketanje in pokanje. ki je vsako jutro naznanjalo, da se krila pričenjajo vrteti. Zasloni ie čakal in urno ie spet zvil jadra, da se ne bi zgodila nova nesreča. Les je iočal. toda krila se niso vrtela. »Ti vaški delavci nič ne znajo in so sami šušmarii. Poklical bom druge iz mesta. Bomo videli!« Zares so prišli delavci iz mesta, ki so odkrili streho in napravili nova krila. Mlinar ie imel velike stroške, naredili na niso nič boljše ko prvi iz vasi. Ko so preizkusili njihov novi stroi. ga veter ni mogel pognati. Piskal ie med bruni, napenjal jadra, in to ie bilo vse. Medtem pa so ljudje prenehali zahajati v mlin. Mlinar je imel velike pravde zaradi dobav, ki jih je bil obljubil, pa jih zdai ni izvršil. Ivankina dota se ni več napihovala. Mlinar in njegova hčerka sta pričela jokati. »Ne morem razumeti, kai ie prišlo nad nas,« ie rekla Ivanka. »Toda zdi se mi, da bosta Gvainova dva tu vmes. Zalila sva jih in morda bi onadva lahko dognala, zakai se mlin več ne vrti.« »Ne bom skoparil, če bi zadoščalo majhno darilo, da gre ta nesreča proč od nas,« ie od govoril mlinar. »Kar pojdi in bodi priiazen, oče, zakai najina sreča je morda od teh dveh ljudi od visna.« Mlinar ie ubogal hčerko celo takrat, kadar ni imela prav. Topot pa jo ie rad poslušali Po zapuščeni stezi, ki se komaj vidi med zelenjem, je stopal h Gvainovim. Cini boli se ie bližal ravnini, tem vlužneiši ie postajal zrak. Zahe so skakale po mahu na zapuščeni stezi. Vonj močvirnih rastlin s širokimi listi in dolgimi cveti je opaial zrak. Mlinar, ki je bil navajen na svoie višine, je težko dihal in usmiljenje se mu je budilo v srcu. Ob potoku je zagledal Gvninovo kočico vso preraslo z mahom in zelenjem. Vrata so bila nizka, da se ie moral skloniti, kdor je hotel vstopiti. Mlinar ni vstopil, zakaj pred seboj je zagledal ozek pas polja, kjer je delal majhen otrok. Gvainov Janezek si ie slekcl suknjič in ie iz vseh moči kopal zemljo na ozki njivici. Mlinar In njegova hčerka sla pričela lokati. . .. postavil ti bom novo hišo ... »Na. in na tem nerodovitnem koščku zemlje črpajo svoie življenje!« ie razmišlial mlinar. »In ta pritlikavček io obdeluje. Hej. Janezek !« Otrok se ie obrnil, spoznal mlinarja in zardel. Niti za hip ni prenehal z delom. Ker pa ie bil navajen prijazno odgovarjati vsem ljudem, je vprašal: »Kai bi radi. oče mlinar?« »Moj mlin se ne vrti več od onega dne. ko sta prišla k meni ti in tvoja mati.« »Sai jaz ne morem nič zato.« »Morda da, morda ne. Moja hčerka Ivanka si je vtepla v glavo, da se je mlin ustavil, ko ie videl vajina hrbta, pa bi se morda zopet pričel vrteti, če bi vama gledal v obraz.« »Mali je od pomanjkanja umrla.« ie odgovoril Janezek. »Zdaj je že štirinajst dni. kar sem sam, da obdelujem polje, zakai stara mali ie že prestara. Pustite me v miru, oče. Zares nimam časa. da bi šel z vami.« Dvignil je lopato in stresel pusto zemlio. »Sai boš le plevel zakopal v zemljo,« ie rekel mlinar. »Poslušaj! Ce greš z nienoi v mlin in najdeš, kai ie v njem, da se več ne vrti. ti bom dal pel vreč moke, da boš od leiai lahko živel vso zimo.« »Nimam časa.« »Izbral si jih boš lahko sam deset iz mo-lega skladišča.« »Oče, nisem delavec in ne vem, kai imajo vasa mlinska krila.« »Janezek, postavil ti bom novo hišo na moii zemln. za tebe in tvojo staro mater, in dal ti bom eno svojih njiv. ki je trikrat tako velika kakor tale tvoja.« Mali je popustil lopato in šel za mlinariem. Usoda slonov Ko slišimo besedo »slone, se spomnimo Alrike Tam lovijo slone, smo slišali in vemo, da tak lov ni preveč preprosta zadeva. Posebno dandanes ne ko so antilope, nosorožci pa tudi sloni precej izginili, čim bolj si je človek osvojil njihovo nekdanje kraljestvo. Dočim so nekdaj živeli sloni v velikem številu blizu obrežja, so se v zadnjih desetletjih pomaknili v notranjost, kjer se čutijo bolj varne. V Indiji, ki je tudi domovina slonov, jib goje v po! sebnib rezerviranih krajih. Toda tega ne delajo morda zato, da bi nudili bogatašem prilike za lov, marveč jih goje zato, da jib laže love in udomačijo za uporabo pri delu, za slovesne spre-vode maha-radž in za svete procesije. Ker 6e slon v jetništvu le redkokdaj množi, je najbolj umestno loviti mlade, razvite slone v rezervatih. Žal pa tega v Afriki ne najdemo. Tu cvete še dandanes trgovina s slonovo kosijo. Trgovci love slone z ročnimi granatami, avtomatičnimi puškami itd. Izračunali so, da so od zadnje svetovne vojne doslej pobili letno nad 10.000 slonov edino zaradi dobičkaželjnosti, zaradi slonove kosti, ki jo drago prodajajo. To bo morda ediui vzrok, da se bo čez nekaj desetletij govorilo o afriškem slonu tako kot govorimo o njegovem predniku mamutu: »nekoč je živel...« če bi ne bili ljudje tako pohlepni, bi mogli namesto prave slonove kosli prav tako uporabljati rastlinsko »slonovo kost«, to je iz plodu neka palme, ki nosi v spomin slonov ime »Phyte elephas«, kar bi pomenilo po naše: »rastlinski slon«. Iz te trde snovi bi mogli izdelovati prav tako uporabne krogle za biljard in druge stvari, ki jih sicer izdelujejo iz slonove kosti. Trgovina s slonovo kostjo in izdelovanje raznih predmetov iz nje se je v Afriki močno razvila. Po nekaterih vaseh in naseljih Sudana in Konga so izdelovali prvotni prebivalci iz njih ograje okrog hiš, drugi so krasili z njim: svoje trompe-te, izdelovali so iz njih amulete itd. To je trajalo vse dotle j, dokler niso divjih kanibalskih rodov Mangbetu in Niamniam podjarmili Arabci in jih zasužnjili. Pobrali so jim slonovo kost, odpeljali pa so tudi zamorce ter jih prodajali za sužnje. Suženjstvo je sicer zdaj prenehalo, ubijanje 6lonov pa še traja. Zaradi tega število slonov znatno pada. V 6vobo«li živi slon do 200 let, včasih preživi lepo starost tudi v suženjstvu, toda le v domačem ozračju. Po zooloških vrtovih doseže komaj 70 let; slon zraste do ri metre visoko. Ce ga primerjalno z mamutom, je sicer majhen, kajti ta je presegal slona za en (Nudatjevanje na 11. strani spodaj.) Ko sta dospela do mlina, se krila niso zavrtela sama od sebe, kakor ie verjela Ivanka. Toda mali ie splezal po lestvi prav na vrh mlina, za njim pa mlinar in njegova hčerka, ki ji je bil mali deček še edino upairie. Prosila ga je in govorila: »Dobro poglej. Janezek.* Odčarai naš mlin. Dobro poglej, preglej ga na vseli koncih in krajih.« Mali ie brskal po kolih, ker mu ie bilo všeč, da si ogleda mlin. Ilolel ie splezati prav vrh stožera in mlinar se ie skliučil in rekid: »Splezaj mi na ramena, mali, ali na na glavo, sai nisi težak. Ali vidiš kai v stožeru?« »Ničesar ne vidim; toda čutim voni našega žita.« Ob teh besedah se ie mlinar tako prestrašil, da bi bil skoraj vznak padel. Naslonil se ie na stene svojega mlina in rekel: »Janezek, znova ti obljubim...« Že se ie otrok stegnil z roko v odprtino, kateri se ie stožer prejšnje čase vrtel. In ker je imel drobno roko. ie potipal prav v vse špranje, spoznal žitno zrnje in ga zagrabil... in takoj so se zavrtela vsa krila, v katera se je gnal jesenski veter in ves les je zapel. Od tega časa se mlin noč in dan več ne ustavi. In od tistega časa stoji na pobočju li riba, na katerem se dviga mlin, lepa nova hišica, okoli nje pa se razprostira njiva, ki bogato rodi in poleti nima druge sence kot štiri mlinska krila. IVAN TAVČAR Kersnikov sodobnik in obenem Levstikov učenec v pisateljevanju je bil Ivan Tavčar. Rodil se je 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Gimnazijo je obiskovul najprej v Ljubljani, nato pa v Novem mestu. Tamkaj jo je tudi dokončal in se nato vpisal na dunajsko vseučilišče, kjer je študiral pravo ter postal odvetnik. Kot odvetnik je odprl svojo pisarno 1884 v Ljubljani in tukaj ostal do svoje smrti 1. 1923. Od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja pa prav do prvih let po prvi svetovni vojni je bil Tavčar ne samo znameniti pisatelj, marveč tudi najvidnejša glava vsega mlado-slovenskcga rodu iu narodno napredne stranke. Obenem je bil dolgo dobo tudi deželni poslanec in ljubljanski župan. Dasi je umrl v Ljubljani, ga niso pokopali na ljubljanskem Navju, kakor druge nuše velike može tiste dobe, marveč so ga po njegovi želji peljali na njegov lepi dom visoko v Poljanski dolini, kjer leži v družinski grobnici. Tavčarjeva pisateljska in književna izobrazba ima najrazličnejše vire. Najprej je nanj mogočno vplivala njegova rojstna pokrajina in 1'oljanci pod Rlegašcm. V gimnaziji se je posebno navdušil za nemške pisatelje krajših kmečkih in zgodovinskih povesti. Izmed domačih pesnikov in pisateljev pa so imeli na Tavčarja velik vpliv Prešeren, Stritar, Jurčič in seveda tudi Levstik. Prav po Levstikovih navodilih je kakor Jurčič ali Kersnik začel za svoje povesti segoti na domača tla, bodisi v zgodovino, bodisi v sodobnost. Pisateljevati je začel že v gimnazijskih letih, ko je bil še gojenec Alojzijevišča. Njegova prvenca sta povesti Gospa Amalija in Primula, obe še popolnoma v romantičnem duhu. Ko je izdajal Pajk v družbi s Torstenjakom svoj književni list Zoro v letih 1872 do 1878, se je Tavčar z več ali manj pomembnimi deli oglasil tudi tamkaj. Ko pu je Leveč 18?' ustanovil Ljubljanski Zvon, ie bil Tavčar . d prvimi sodelavci in je tamkaj tudi ostal ves čas svojega pisateljevanja z ;najhno izjemo sredi osemdesetih let, ko se je z Zvonovci sprt in ustanovil s Hribarjem svoj list: Slovan. Tavčarjeve povesti v prvih časih njegovega pisateljevanju so skoraj brez izjeme še romantične. Rad posega po snov v svojo domačo okolico v Poljanski dolini, obenem pa tudi v zgodovino 16. in 17. stoletja na Sloven-sk em. Zlasti iz dobe protestantizmu in tridesetletne vojne sredi 17. stoletja ima mnogo povesti. Naštejmo jih nekaj: Tiberius Punonicus, Vita vitac ineae. Janez Sonce, Otok in Struga, Soror I'ia. In tudi v 19. stoletje je segel ter napisal povest Izza kongresa iz leta 182t, ko so v Ljubljani zborovali člani »svete zveze«. V sodobnih povestih iz kmečkega življenja iz kraljestva pod Blegašem pa je Tavčar vse bolj postajal pisateli-realist in se tako oddaljeval od Levstika in Jurčiča ter bližal Kersniku. Izpod njegovega peresa imamo dolgo' vrsto tu-kih kmečkih povesti pod skupnim naslovom Med gorami. Najznamenitejša med temi povestmi je šarevčeva sliva, kajti prav v nji se kaže Tavčar kot zastopnik nove smeri — sodobne stvarnosti. V nekaterih delili pa mlin med romantiko in resničnim ali stvarnim opiso- nieter, okla pa so bila dolga do 4 metre in so tehtala do en kvintal. Oba, tako mamut kot sedanji slon, sta bila z izumrlim bavarskim slonom primerjana, majhna, kajti oni je bil visok pet metrov in je imel približno pet metrov dolga okla. Število slonov torej znatno pada. Usoda, ki čaka te velikane, kateri tehtajo do 35 kvintalov, pozro dnevno do tri kvintale hrane, popijejo do 200 litrov vode in so popolnoma inzvili šele med 10. in 20. letom in imajo le kvečjemu enega ali dva potomca, je žalostna. Izginili bodo, čeprav bi jih človek nehal ubijati. vanjem, tako n. pr. v povesti Mrtva srca in V Zali. Imamo pa celo take povesti pri Tavčarju, kjer je pisatelj opustil preteklost in celo sedanjost ter segel v prihodnost. Po zgledu Mencingerjevega Abadona je napisal tudi Tavčar povest z naslovom 4000. V tej je na satiričen, zasmehljiv način in obenem silno pretirano hotel pokazati, kako bo v letu 4000 na Slovenskem, če bodo zmagali strogi nazori kritika Mahniča. Ze pri Aškercu sem opozoril na ta način boja med Mahničcm in njegovimi nasprotniki, da so namreč mladoslovenski pesniki in pisatelji znali Mahniča samo blatiti in smešiti, niso mu pa znali stvarno odgovoriti. Tako je tudi Tavčar napisal precej ponesrečeno povest 4000. Da, še dalje je šel naš pisatelj in napisal svojo najslabšo povest Izgubljeni bog. To delce niti ni povest, saj ne zasluži tega imena, kajti prav nič ne sodi v leposlovje, marveč sega vse bolj v takratno nelepo politično življenje pri nas. Pisatelj Ivan Pregelj je nekoč napisal v Domu in svetu domislico, češ, Bog daj, da ne bi v petdesetem letu več prišel na misel, da bi še prijel v roke književno pero in pisal kakor... (Mislil je ravno na Tavčarja!) Vsaj Tavčar je tako razumel tisto opombo. In ravno ta opomba je bila vzrok, da je Tavčar še v svojem sedemdesetem let ti prijel zu pero in nam napisal svoji najboljši in sedaj najbolj brani povesti: VisdSka kronika in Cvetje v jeseni. Zadnja je Tavčarjeva najlepša novela in tudi ena izmed najlepših novei v naši književnosti. V nji nam Tavčar popisuje prelepo Blegaševo pokrajino in idilično življenje v Poljanski dolini. V Visošk" kroniki pa je segel Tavčar še enkrat v slovensko zgodovino 17. stoletja, v čase, ko so ljud je še verjeli v čarovnice in jih sežigali na grmadi. S tem delom je hotel Tavčar napisati samo prvi del velike trilogije, romana v treh delih, pa drugih dveh delov, ki jih jc hotel posvetiti materi in domovini, ni več mogel napisati, ker ga jc prej pobrala smrt. Z obema zadnjima deloma pa je dokazal Tavčar, da zna napisati tudi star človek književno prav sveža dela, sa j jc z njima dosegel vrh svojega pisateljevanja. Tako jc Tavčar najznamenitejši zastopnik — pisatelj Poljanske doline in bo kot pisatelj, politik in kulturni delavec za zmerom ostal zapisan med našimi velikimi možmi na prelomu 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Nnrod velikanov Na bregovih jezera Viktoria v vzhodni Afriki živi zamorsko pleme Vahuina, ki ga lahko po pravici imenujemo narod velikanov. Mnogi med njimi merijo dva metra ali pa še več. Moškega, ki ima samo 1.80 lil, štejejo Vahumci k ljudem srednje ali celo nizke poetave. Lesene hiše nn Švedskem Vedno lepši razvoj švedske lesne industrije je omogočil, da je ta začela izdelovati tudi lesene stanovanjske hiše. V letih 1030 in 1940 so izdelovali lesene hiše predvsem za naseljence in v vedno večji popolnosti. Tudi proizvajalne stroške so znatno znižali. Danes živi na Švedskem okoli četrt milijona ljudi v lesenih hišah. Skupno vrednost teh hiš cenijo na pol milijarde švedskih kron. Tudi v Nemčiji in drugod že izvajajo načrtno izdelavo lesenih hiš in bi ne škodilo, ako bi ee oprijemala nove proizvodnje tudi naša tesna industrija. Ukrajinski zdravniki bodo šli v Nemčijo Iz dnjepropetrovskega okrožja bo v kratkem odpotovalo na delo v Nemčijo okrog 200 ukrajinskih zdravnikov. Njihova naloga ho skrbeti za zdravje ukrajinskih delavcev in delavk. Preden bodo za če i z zdravljenjem, bodo ukrajinski zdravniki morali končali poseben tečaj na vseučilišču v Jem rožah je zdravje Prcslica, njivska preslica, kvoše — equise-tum arvense raste kakor že ime pove, po njivah, v vlažili ilovnati zemlji, ob železniških tirih itd. Iz dolge, močno ruzraščene korenike rastejo do 30 cm dolga kolenčasta in sivozelena steblu. Ob kolcncu imajo v vretenca razvrstene listke, ki so prav tako kolenčasti. Ta stebla rabimo v zdravilstvu. Spomladi pa požene iz korenike več precej debelejših steliel, ki nosijo na koncu plodne klase s trosnimi glavicami. Rabimo samo poletna stebelca, ki jih nabiramo od maja do junija. (Drugi trde, da so pomladanska stebla baje učinkovitejša?) Sestavine: prcslica — herba equiscti minoris vsebuje precej grcnčice, smole, akonitne kisline, kalija, apna, natrona, žvepla in kremenca. Okus je neprijeten. Zdravi notranje: Čaj (15—20 gr na pol litra vode) je izborno in skoraj vedno učinkujoče zdravilo za ustavitev notranjih krvavitev. Prvo skodelico spi jemo na enkrat, ostanek pa po po-Žirkih. Uporabljamo ga tudi pri bolezni ledvic, t'eter, srca in vodenice. Z njim zdravimo tudi iolezni mehurja. Ugodno učinkuje pri puščanju vode onih, ki trpe na kamnih ali pesku v mehurju. Pri krvotoku jemlji dve skodelici pres-ličnega čaja. Z brinjevimi jagodami in pelinom in preslico pripravljen čaj učinkuje poživljajoče čisti kri in odstranja slabe snovi. Mrzel preslični čaj na tešče čisti želodec in ledvico. Pri krvavenju iz nosa nosljamo mrzel čaj. Pri povečanih mandljih, slabokrvnosti, prt infekcijah, vnetju rebrne mrene in tifusu je preslični čaj na mestu. Zdravi zunanje: Preslični čaj rabimo za izmivanje rakastih (raka ne zdravi) in drugih run, ki so gnojne. Tudi pri kožnih izpuščajih in pri bolni lasni koži uporabljamo obaro za nutirnnje in umivanje. Istočasno naj se pri vseh zgoraj navedenih boleznih bolnik tudi koplje ali pa mu polagaj na boleče dele oparjene rastline. Dren, šipek in češmin uporabljamo v domačem zdravilstvu kaj pogosto, posebno zdravilni so plodovi omenjenih grmov, ker vsebujejo precej hladilnih kislin, ki blagodejno učin-kujc)0 pri boleznih z visoko vročino. Dren (cornus mas) je pri nas kaj znano drevo, ki ga snde tudi po vrtovih. Cvete v marcu in aprilu, sedaj pa zore podolgovati plodovi, ki so temno rdeči ali pa skoraj črni. V zdravilstvu uporabljamo največ plodove, ki ustavljajo drisko. krvavo grižo, učinkujejo pa tudi zelo ugodno pri vročini. Za zdravljenje lahko uživamo sad surov ali kuhan, enako učinkuje tudi drenov sok in marmeludu. . Sipek, divja roža, zobatka. srbevka — rosa canina raste pogosto po gozdovih, grmičevju, ob potih itd. V zdravilstvu rabimo navadno le plodove — fructus cynosbati, včasih pa tudi listje in cvetje. Jagode nabiramo, kadur so zrele, jih hitro posušimo in shranimo. Za zdravljenje ne odstranjnjtno peščičevje, kajti v njem je največ zdravilnih snovi. Posebno pri nekaterih ledvičnih boleznih je ravno peščičevje glavnega pomena. . Plodovi vsebujejo precej invertnega sladkorja. eteričnega olja, vanilina. čreslove kisline, šiškove kisline in gumija. Iz njih pripravljen čaj ozdravlja pesek in kamne iz. sečnih organov ter zdravi ledvice in mehur. V ta namen vzamemo eno žlico plodov na skodelico vode. Plodove moramo vsaj 12 ur prej namočiti v mrzli vodi, v kateri jih nato tudi skuliumo. Vro naj tako dolgo, da se voda obarva in so jagode popolnoma mehke. Čaj šipka žene tudi na vodo in ga zaradi tega pijemo tudi pri vodenici, vendar dodatno še drugih rož. Župnik Kneipp je z zdravljenjem vodenice š šipkovimi plodovi dosegel več ugodnih uspehov. Pri krvavi seči se ta čaj ugodno "'""pri vseh zgoraj naštetih boleznih, pri krčih iu kroničnih boleznih mehurja se zdravimo s šipkoni nn sledeči način: Zjutraj in zvečer spijemo močan čaj iz 1-2 žlic šipkovih jagod n« skodelico vode, dopoldne, med kosilom m popoldne pa vzamemo na sladkorju n—w kapljic šipkove tinkture. ("»V« |]|Z* FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA vo zamejičenje, bi s tem predlogom moral propasti in trpeti vse stroške, ker je jarek, v katerem teče Nazadovanje španske zunanje trgovine Lansko leto je španska zunanja trgovina nazadovala tako po količini kakor po vrednosti. Uvoj se je zmanjšal od '2.98 na 2.37 milijona Ion v primeri z letom 1940, dočim pa se je vrednost uvom zmanjšala od 020.g na 349.9 milijonov pezet. Isto. časno se je količina izvoza zmanjšala od 2.81 na 2.22 milijonov Ion, dočim je vrednost izvoza narasla od 394.3 na 521.03 milijonov zlatih pezet. Bi vše jugoslovanske državne obveznice Imetniki bivših jugoslovanskih dižavnih obvez-nic bodo v Bolgariji lahko zamenjali te za 4odstot. ne bolgarske obveznice. Nove državne obveznice bodo proste vseh sedanjih in bodočih davkov. To pa velja le za osebe, ki so 15. aprila 1!M1 stalno bivale na področju, priključenem Bolgariji, in so imele 1. decembra lani bivališče v Bolgariji ali v priključenem področju. Velik požar v švedski ladjedelnici Zadnji dan avgusta je izbruhnil na .Švedskem požar takega obsega, kakor ga ta država ne pomni. Popolnoma je zgorela velika ladjedelnica »Marina« v Soederhamu. fskode je več kot za 4 milijone švedskih kron. Požar je gasilo 15 gasilskih oddelkov, a ognju niso bili kos. Izvoz lesa iz Slovaške Največji odjemalec slovaškega lesa je že od nekdaj Nemčija, v zadnjem času pa se je povečal tudi izvoz na Madžarsko. Letošnja švicarska naročila slovaškega lesa so vredna 55 milijonov slovaških kron, Italija pa bo letoa dobila iz Slovaška 150.000 kubičnih metrov lesa. Uvoz lesa v Belgijo in Nizozemsko bo vreden poldrug milijon IIM. Večje količine jamskega in rezanega lesa gredo leto« v Turčijo in Bolgarijo, zmanjšala pa so se naročila za Generalno gubernijo (Poljsko). Spremembe v španski vladi General Franco je izvedel nekaj sprememb v sestavi španske vlade. Za zunanjega ministra je bil namesto Serrana Sunerja imenevan general Gomez-Jordano, za vojnega ministra namesto generala Va-rela general Asencio, za pravosodnega ministra namesto Blasa Fereza Stefano Bilbad. Vrh tega jo general Franco prevzel sam predsedstvo političnega odbora v španski falangi. To mesto je doslej imel bivši zunanji minister Suner. Štefanov teden na Madžarskem Zaradi smrti podregenla Štefana Horlyja so bile prekinjene v madžarski Budimpešti mnoga umetnostne prireditve v okviru tako imenovanega Štefanovega ledna. Priredili so samo nekatere, a tudi te 60 pokazale vso pestrost življenja, šeg, običajev in narodnih noš v madžarski prestolnici. Koncertne prireditve so dosegle svoj višek z večerom Lisztovih in Kodalyjcvih skladb. Gledališča so uprizarjala najboljše igre. Na Mnrgaretinem otoku so priredili veliko ljudsko veselico. Mali oglasnik Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej. Smrekovo žreslo lepo, cdravo suho In ježlce kupi vsako ko-Učlno usnjarna Lavrlfl J,. et Vid pri etični, Ljubljana, Sin industrijalca poroči gospodično enakega stanu, dobrosrčnega značaja. Pismeno spoznanstvo pod »Srečna« na upravo »Domoljuba« 6t. 4840. Dva mala prasca 8 tednov st.ira in slamo ali sladko mrvo, kupim. Prodam prašiča- - Jesnca. Naslov v upr. lista OGLASU! v. Domoljubovem malem oglasniku! voda, popolnoma jasna meja in jc torej obnovljanje meje nepotrebno. Vi uživajte jarek kot doslej. Ce bi pa sosed začel n. pr. trebiti jarek, kar ste doslej delali izključeno vi sami, ga lahko tožite zaradi motenja posesti.