Slovenske
¥E€ERilCE

za
poduk in kratek čas.

Na svitlo dajo : «Iriižbn 8v< Iflohor».
Deveti zvezek.


Slovenske Veceniice
za
poduk in kratek öas.
Nil svitlo daji^
družba sv. Hohora.
Il«>i't><i Kvezek.
y. iliivdlji-nji-m vi«, t'-asl. Kr-rško^fii kn»xoükofijütrii.
■J'isk Jan. in Frid. Leona.
: oiOOOiJfvf
Oče in sin.
(Òeski siiisiil Uiiiiouìk V. Štulc.)
I.
^Csi zi'lcnih bregovih ob n-ki Tigru jo vse imliio Ijiiili. Prijetni vctrir, ki vejo z ivriiieiiskili giìr, |iìi krasni s|i<inil:uliii VL-rer stii Klesiiiiiu-iuie izvaliihi i/, iiiš liuti milu ui-bn na prijivzne ukupe ub reki. .Sdhiee se ]ioniikii za guré. Že leskeiVjo iiuslcdnji žarki ua ])uzhičeuih julielkili zvonikov in ku obrazijo v valovili. »Slavno mest« in vsa krajina se smeje v njili veličastnem svitu. Že so nehali delati meščani. Matere su hladijo v ]irijetuem večernem hlailii; otroel pa veseli, (hi je že večer, vodo zajemajo v mehove in hite ž njimi domu.
l'a zginili so solneni žarki; zato jc mrak objel nebo. Ktesilončani se vračajo v svoje prebivališča. Vedril se je tudi mož, kteri je precej dolgu časa počival ]iod košatim drevesom za mestom. 'J'a mož je iiil star kaeih petdeset let. Njegov bledi obraz je kazal nepokuj in bolest. Oblečen je bil revno. Xa sivem kat'tanu na zaker]ianem turbami se mu je vidilo, da je reven, pa tudi na bosih nogah. .Skozi zapacine vrata je šel v mestu, in ju zavil v luijkras nejšo ulieu na desnej. Kdor ga je vidil, kako se je oziral, kako skerbno stopal najirej, vsak ju precej
*l rn-biviivri iiii\-il:i Ktcsiloiiii ob reki Tifoni v Aziji.
**) Ublacilu vahodiiili ljudstev.
lahko uganil, da je tnjec. Na zadnje obstoji pved knusno ijulučo in sani sebi dé : „To menda je vendar Giilistan . . . ta dom — ta stoljjii-—ta drevesa .. . Oh, koliko let je že, kar me ni bilo vet- tukaj ! kako čudno, skor se ne morem več si)onmitil*' Oin-č se pred domom na klopic-o med drevjem, tako da ga nihče ne vidi. Nastala je noč. Na nebu so se množile neštevilne zvezde, iiiči so ugasnile po hišah, po mestu jo utihnil šunder, kajti ljudje so polejrli sjiat. Nadir" — tako je bilo ime tujeu — ni pomislil na to, kako daleč je prišel, pa da nni je treba počitka. Misli so se mu i)ogrezale v pretekle čase: serce se nni je kerčilo, in nester iljivo je jjoglediival zdaj na to, zdaj na uno stran, kakor da bi bil koga gledal ali pa čakal. Ura za uro je minila, — pa nikogar äc ni bilo. „Oh, zdaj gotovo da ga ne bode", tako zdihnc Nadir, „no najdem, ne vidim, ne objamem več svojega sim'i, — nadjal sem se, i)a nič no bode!" In spet se je v čudne misli zamaknil.
Pa ni bil dolgo tako zamišljen. Na enkrat so sc odperle vrata. Nadir se ozre in zagleda sužnika, ki je kar stekel mimo njega. Vrata so nekoliko odjierte ostale, in tujec, je začid žalostne glasove v bogati j)alač.i. Ciledal je, iiremišijeval, kaj da je to; ali drugi sužnik jo priliitel iz palače in tekel za unim. Vrata so zdaj ostale na stežaj odperte. Nadir je vstal, približal se flonui in jiogludal miter. Svetil-nice so razsvetljevale dolg jirustin-k stopnieam. (Hmk je shmel na mramorjevih podbiijih, in v veži su pričevale zlate lepotije, da v fem (lomu ne biva revščina.
Ko je Nadir gledal to krasnto, stopila je skozi vrata stara ženska, in skerbno pngleilala pmli strani, na ktcro sta hitela sužnika. ,.(»h, kaka bril-kost!" vzdihnila je starka. ,,rbugo dete Itiiile moralo umreti. Ni ga iiikogar, da bi mu otcl življenje."
„Kaj vaui pa jo, manika?" vpraša Nadir. „Kaj vas boli. kaj io žalovanje v domu i"'
.,01i !•' odgovori starka. ,,/.a sniprt je zbolel moj rejenet', Esfendiarjov sin. Zvci-cr je bil še zdrav in vesel, na enkrat pa je jirijoln {,'a. ali živa (hi.sa ne vé, kaj mu je, smort ga jia že čuka za življenje. Sužnika sta tekla po maga Orm.-izana, da Iii Ini dega dulia izgnal iz njega. Ali < »rinazanii 1»' ui, moj sinek, la ubogi inladeiii-ck. bode moral pa umreti !"
Komej je povedala starka—britkost ni dala jej, da bi se bila delj mudila, kolikor je morala, — lierž je tekla po tisti strani za siižnikuma. Nadir je stal pred vrati in premišljeval, kaj bi. Ali da bi človek premišljeval, za to ni časa takrat, kedar je treba djanja." Še liujšc žalovanje se je začelo v domu. N^idir je zaslišal to, in kakor da je kdo jinklieal ga, kar šel je guri, nd koder jc slišal jok in stok. Pa res, zvedel je, da se smert bori z življenjem; namenil se je tiirej zoper njo. Ker je med Arabi v pustinji živi-l ni-kolikv let, naučil se jo lekarstva od njih; večkrat je bil ]irav srečen: jakii vspe.šnci je zdravil. Tli ga je gnalo v jialačo. Kar Sel je gori — brezi kaeega zaderžka in v nekoliko trenutkih je prišel v lepil dviii'iino. l'red sobami so visele svilnate zavese na desni in na levi na ]iozlačenili bideleih. Na desni za zaveso je slišal bolestne, težke vzdihe, (»dgernil je zavčso in stopil v sub", vso nakinčeno z raznimi dragiitinami. .Stene so bile iz najčistejšega alabastra, okrašene z zlatnm: poliišje — ei-drovo, bogato vde-laiKi; zavese — (ibnibljene s zlatimi resami; kamor jo piigloil.il, |i(isiid so jo, lesketalii vse, tako je bilo iioiKivadiiii dičiiii in krasno. Nadir se je zavzel, ko je na enkral zaglodal t:i.ko zaklade, tako bogastvo : vidil jo, biig;islvii in zakladje—da ti novariijojo pred *! Miij; = iliiliijvrii /nruiislnivi' krivi- vit.-.
žalostjo, pred bolečinami. Na mehki postelji je liolen je^al "in zvijal so mladenič, star kaoili petnajst let. Jok in vzfiihijeji so bilo n/|i';ruvc bc!<erte.. ž njimi je odgovarjal pobitim, •/.alo.'sfnini stariAeni. Tik ]i.istciji je Ktala ponev na treh nogali — srclirTiiih : v nji-j je gorel ojrenj, nek sn/.nik je priklacial derva. Kn stopi Nadir v sobo, iistra.^ijo se nena(hifga frosta razterjja-nega. Ali Nadir jih berž [(oniiri.
,,Zasli.sal sem tvoje žalovanje'', iljal j«' nčetu, „tndi Kli.šini tvojejra sina. kako jeT-i. Mnja vera mi zapoveduje tolažiti žalostne ljudi, lilnditi jim žalostne serea jiovsudi, kjer moreni. Tudi ja/. nekoliko znam lekariti."
„O, dn])ro do.sel, mili mož!" vsklikne ?:sfendiar, prime frosta za roko pa ga k postelji pelje. Poglej, kako terpi moj edinfek. Če moreš, ozdravi ga, oii-varuj, otmi nam ga smerti."
Bistro je Nadir ])oglcdal liolnika; preeej je spoznal, kaj mu je. liazjasnilu se nni jo obličje, in zasmejalo serce, vsplamenéla nada, da otme življenje edinčeku.
„Nesitc stran to ponev z ognjem!"' velel je Nadir sužnikom.
„Človek, vidim, ti si kristjan, kaj no da?" djal je oče serčen. „Ali si ]iorok za to mi, če dam odnesti obraz svojega boga ÌMitre, da mi potlej zli duhovi zalo ne bodo še hiijse mučili sim'i ?"
„Nič se ne boj!''" odgoA-ori Nadir, razvije furbnu in potegne iz njega zlato ])(isodieo s predali, v kterih je imel razen jirali. Vzel je tega ]iralin toliko, knli-k<tr se nni jo treba zdelo, stresel se v čaSo Irišne vode, ))Otlej pa (lai bolniku, da je izpil. Nekoliko minut samo, )a mu je jm-eej odleglo. Nehal jn vzdihovati mladi bolnik, liolečinc so odnehale, obličje .«o nni jc razjasnilo, in sladko s])anje ga je objelo, h'odilefja »tu bila tako vesela, da nista vedela kaj. „^lili gost,
sam tvoj Bog te Je. poslal k nam", djul je Esfendiar ves vtolažen, ,.fla hi otol življenje našemu dragemn Nii-redinu. « >tani pri nas lak« dolj;«. da se ti homo imeli s čim skazati."
Prosil je oèe, prosila uiati — moral je «lülati Nadir.
Zdaj je nazaj prinla starka, oirorja vanilia. pii siižnikn ž njo. Eden teh dveh siižnikov jo zaéel pri-povedati, da je našel Ormazaua, ko se je sprehajal [Ml g:ulÌ!$tan$ki ulici, in da fcu je endno u^'oviiril : ,,Ali si ti Nadir — še predno je j)ovedal mu, kdo je. Pa ko je vidil, da se je /motil, nič ni hotel dati : ni hotel nslisati moje i)ro.^nje in gospodove želje. Samoglavno je djal, da ne gre, da za Estendiarjevega simi ne vč nobene jMiniofi.
Nadir je slišal vse, kaj je jiovedal sužnik. Or-mazanovo vprašanje mu je^odperlo oi-l. Zdaj še le se ^ nni je razvedrilo v gla\i. da ga jc Ormazan ]iovabil v Ktesiton na nlieo Gulistan ; dobro je védeì zdaj, da je glasoviti mag čakal ga ondnkaj, sam pa da jc zgrešil jiot. Najjosled nni je Eslendiar vse razjasnil : l)Oveilal mu je, da nliea Gulistan je tam za reko, tam da stanujejo magi.
Ko jc bil Nadir to zvedel, ])oflej ni imel miri'i nii" ver. Za])rosil je blagega IVrzijana, naj da s]irc-niili ga v tisto nlieo, ])a berž ko berž. Ali" Eslendiar na ji' svaril, da je nevarnost zanj, zatorej ker je kristjan, ko bi tam ptnioči zasačili ga. Ali Nadir je le |)rosiI in pravil, da tam ga čaka Onnazan prav za gotovo, da mora k njemu.
„'IV-bi ti'daj je Nadir ime ? — ]\rorebiti si ti tisti, o kten-ni jo jtravil sužnik ?"
„Sem", ofigovoril je Nadir.
,,Ni! vem, kaj te žene, da bi zapravil življenje. Ker si kristjan, jio tebi bode, če te magi lo dobé
med sehtij. Prosim te, nikar ne hodi od mene. Jutri tudi najdeš Ormazanii še. Ako imaš ž njim kaj opravka, saj ho.^ jutri imel eu.s. Ostani torej pri meni ostani, dobrodelnik moj, ostuni pri mojem sinku. Če nam npaš kaj, povej, kaj je prignalo te. d:i si prišel v Ktesifon, pa da ho('eš govoriti z Ormazanom. Ne mara cehi, da jaz lehko pomorem ti s svetom ali pa v djanji."
„Bog sam ti verni, blagi Esfendiar. iJIctja žalost ni majhina, in nihče drugi ne more olajšali mojegu terpljenja, sumo tisti, kferi so me pahnili v nudloge, pahnili v žalost. Vem, da veliku moreš, tvoja, do-brotljivost mi vnema zaupanje na-te, zatorej povem ti svojo osodo, sodi pa in stori to, kar sam s]ioznaš za dobro."
Esfendiar je pokiuial in sužniki so se poklonili in šli v sosednjo sobo, samo Esfendiar pa njeg«iva žena sta ostala pri Nuredinovi postelji. On in ona sta se vsedhi vsak na svojo mehko blazino. Nadir pa je nekoliko pcmiislil, potlej pa začel pripovedati osodu svojega življenja.
II.
„Petdeset let je temu že", začel je Nadir čez malo časa, ,,kar sem se rodil v velikem mestu Ista-kar. Moj oče so bili kraljev vojvod. Kralj je posebno veliko upal jim. Mati, hči magiškega pri'd-stojnika, ona je pa še bolj poslavila očetov dom. .Faz sem se rodil, ^kakor sem djal, oči; je jiu diiscfrel verli svoje slave. Še otrok ]iu sem prišel na kraljev dvor, kjer sem rasel in ndkal se s kraljeviči vreil. Orožje in boj, to je bilo moje veselje : komaj sem dočakal 18. lefa, prosil sem očeta, m-j me puste na vojsko. Pa pervie, ko smo se vdarili s sovražnikom, precej
sem ])rPiilašil kerdclo Gorkov, da kci vlili jo pred menoj iii jn-ed nekolikn mojimi fovarši. Ko spm dorasel 20. Ij-to. jionns sem Itil ruditeljeiii. l'a tpfja m* pripovcibiii zato, da bi se iivalil. kako jiiiiašk seni bil nilail: uholost mi je pugnila v persili, lin-pencnje )o posvetili slavi mi je npisniln. lim' Nadir, lo mi , e slovelii |io vsej dfimovini taèas in se svetilo med meni pi-rvili perziškili junakov. Ali kako sem bil slaven, fejra ne bom ]iravil, ampak v kaeili iiadlii;,^-ili in britkoslili.''
,.Kii smo bili natepli sovražnike, sreeiii smo se vernili z biiji.šOa. Jaz s svojimi polki sem se ustavil na EA'fratovili l)reg;uvili. l'o sreénem nakljiieji ali rajši : iz milosti božje sem se tft seznanil s starèkoni. kferi j«' kniali jiostal oee moje duše. Jako je bil boft-al, naselil se je v eni najkrasnejšili kaldljskili krajin. Ta èa«titljivi starèek je' bil kristjan in njepiv dom j<' bil svetišee, liram modrosti in ljubezni. V blaftoeulji mi je serre kipelo vselej, kedarkoli sem pivoril z blafjim staivkoni iii poslušal, ko je iravil nii o svojili dolfjili potili, o irudni osodi v živji'nji, svoje ]»anietne misli, inienitnost in resnieo svoje vere. Òem delj, tem rajši sem zahajal k njemu. Xjefjovo frovorjenje, nje},'ova obnaša mi je jirevzela seree tako, ila sem se z živo ljubeznijo vnel za kristjaiisko vero. Zaèel sem misli perziškili ma^iv primerjati resniea.m te nove vere, pa nisem niop-l dolp» premišljevali : moral sem se (lokristjaniti. Skrivaj, preobleéen sem liiidil k božji službi v kristjaiisko cerkev. Kerstiti sem se dal. di)S|iel sem svojo največo sreeo na zemlji, prišel k sludeiieu popnlnili loliižel) in radosti."
Starši in sorndniki su izvedeli, kaj sem storil. Zajedal" je to tieetu, «leil se je budil, že sama ta niixel. ila je iijili vnuk kristjan, sanm ta je že kaéila ga. ^Minilo jc nekoliko nedelj ; oblaki ko sc mi zlirali
nad plavó. Krulj je uknzal, naj nni sijnročim, kako in kaj moja vojsiia. FriSol jp v sprr-Icpo pprziško sv(;tišp(; n:i ultiiii jezera Trinijalia. <»d kraja som iiiìkIì! storiti tako. kakor je kralj ukazal, sklonil som pa za ferrino, da se na noheiui stran niè no jiremak-noni v tem, kar Iii utegnilo tikati se moje novo voro. Za tom mi je pa skrivaj oznanil nek jirijatelj. dvornik in kraljevi služabnik, da je na smert obsodil me kralj, ako se ne uklonim njegovi volji, njegovim zapovedim. To me je nagnilo, da sem se premislil. N'ié druzega ni kazalo mi zdaj, kakor pol)egniti. Vzel sem en oddelek svojih Ijuili s seboj, ]ia k Ha-bilonu podal sc t njimi. Xn veéer ]iervi ihm smo taborili blizo neke pustinje. Mfiji tovarši so pospali, .jaz pak sem se ]iripravljal za beg. Preoblekel sem se za Araba, zlato in svoje dragotine sem pa skril v pas. Do ]>oInoči sem molil, prosil lioga za ])omoé, da bi se jiosrei'il mi skh-p. V taborji jo nastalo tiho tako, kakor v grobu. .Šel sem ter jiodal se preeej daleš v pustinjo, kjer je zvest singa že éakal me z iskrima konjema, /ajalnd sem konja, in potlej sva nekoliko ur (hileé Ii-tela tako, kakor tii'a. Aretino se je razvidilo, zginila sva na pustinji, veter s(! je pa igral z drobnim peskom in zasi]ial sto linje za nama. Tako sva bežala nekoliko dni, tako t olgu (-asa. da sva prišla èez mejo. Mogastvo in slavo, donrnvino, starše, vse sorodnike sem moral zapustiti zavoljo nove vere, za Kristusa, jia še dan danes se ne kesam zato. P.lag mir se mi je vselil v seree. tak mir, ka-koršnega prej nisem oltusil nobenkrat, še takrat ne, ko sem zmogel sovražnika, ko je slavilo me ljudstvo, slavila vojska. Oorate sirske krajine so bile moja nova domovina, blaga kristjana ]ia moja zvesta žena. Življenje med kristjani me je iilažiln. Ker sem imel serec mirno, ženo jia ljubko, jiravega angelja v člo-
Tcfiki podobi, zato nispiii imel iiohene pravirc. da hi bil žaloval po iiekdajiii bujni slavi - po kraljevi blapovol jnosH. Silvi li ia som srečiiu živel. Sinček iii liòcrka Ma mi la iiiiinžila vcifelje nmje tilie dnniaènostì. Niseni si nilsili. ta pusvetiia sreča—da bi kdaj iitej,' iiila iipisiiiti nii. Ali človek obraèa, Hofr pa oberile I Gospoilova roka me je zadela —- Hufr me je ]Hiskiisil ! f'esèen.i bodi njepov.i ime!"
Zaiiinléal se jc Nadir, vzdilnnl, nekoliko pomislil, jiotlej jm zopet zaèel : „Domačo iilaženosr nn je ska liln človeška zloba. Neko noč me je prebudil liriini v moji liišl. liazbojniki so bili ])rišli na dvorišče.
vzdipnili vrata v liišo, pa i»riloniili v siiavuieo, v kteri je spala moja žena. oba otroka, ]ia njuni pesterai. Z orožjem sem skočil nad nje. Ali žalibos;! bilo je
že prejiozno. Žena je molila, in vidil sem ro])arja sam, kako je zp-alnl sinka in po vertu zbežal ž njiiii. riil sem jo za njim, — za letami sem mu že "bil : ali dobil sem rano — zp-udi sem se. Ki» sem se zavedel, takrat sem že bil na svoji juistolji: žena jia služabnik sta stala ]n-i meni in veselila se, da sem ostal se živ. Kniali mi je. bila zaeelila rana — bolest pa mi še danes tiči v sereu. Sin mi je zjrinil — ni pa bilo nobenepa sledu za njim, nobene nade, da bi pa še kdaj vidil."
..Ne za dolpo in obiskal mc je drup nemili post. Žena mi je zbolela. Seree jej je pokalo po izpub-Ijenem pervorojeneu, če/, nekoliko dni je ]iriš|a lo-njo, odnesla mi jo je — smert. Drapo njeno tru]) o sem zaprebel v senei pod košatimi palmami ne daleč oil svojep;i domovanja. Od t(! dobe sem imel samo ličerko še, zvest »ibraz raiijee niat(;re, svojo eilino tolažidi na teju svetu. l{a.slla je tako, kakor ndada palma: krasna ju bihi tako, kakor eveliea, čista kak(n-lilija, nežnu kiikor uiigclj, «olajšala mi je življenje z
neizrekljivo vdanostjo in ljubeznijo. Ali tndi ta sreča me je minula. Rop je njeno anpeljsko dnšo poklieal med anpelje. Takn sem sam nstal na širokem svetu. Zraven maternega groba sem v zemeljsko naročje položil tudi liči-r, križ postavil med oba groba, služabniku pa dal dom in podal se na dolg pot v Je-ruzsilem k Odrešenikoveniu grobu. ( »ndi se nii je zopet razvedrilo serce, ojačil sem se — in zdaj pokorno terpim svoje gorjč, svoj križ. Med porjo iz Jeruzalema sem se seznanil z arabskimi pastirji. Ostal sem pri njih v pustinji. Oni so meno učili,' jaz ])a njo. Jaz som nje pokristjanil, oni so jta meiie nčili pozno-vati evetiee in kako moč imajo loki iz njili. .*Seree mi je kipelo, tak«» radost je obIiajal:i me. zato ker jo vera dober sad rr>dila v njih: .spomin na izgubljenega pervorojenea, spomin na mortvo žt-no in hčer mi jo pa vnemal ko|)ernenje po večnem življenji, pa da. bi se skoraj vidil ž njimi."
Xa dve tri leta vsi-lej grem enkrat med gore k grol)oma, v kterih spite mertvi ljubimki. Dva iiiesea bodeta kmalo okoli, kar sem zopet bil ontli. ]iojokal in pomolil se na. njunih grobčh. Pa prišel jo k ineni nek tnjee, podal mi list, jm m"č ne jn-egovoril z menoj, ampak kar odšel je. Dstermel sem, razpečatil list I>a bral : ,,Sin tvoj je živ. N'adir ! Ako bi ga rad vi«lil, p:i iiriili v Kfe«ilon ii. dan Ksfendiarmeza mesea. Ta, kteri to piše, tisto in-o ]M-ed polnočjti te bmlo čakal tam blizo največega doma s stolpičem na uliei Oulistani. — Tvoj "davni prijatelj."
„Vi-s .sem bil tak kakor onn-ačen. Pa preden sem se zaveflel", zginil je posel, si-ree jo hotelo pok-niti v meni, takti neizrečeno so ga bili razburili čuti. Da z<ipet vidim sina. k seveu d:i ga pritisnem - to veselje mi je jirevzelo seree. V Perziji, — ondi je (ui, druge vere, ne tiste, v kteri som jiosvetil g:i
svojemu Bogn : ta misel je hujše jilašihi me, kakor i)ii bi mu bilo uziianilo, ila je mertcv ali kaj. — J'a kar je, to je: pojdem, da ya vidim, in štivražiiiku iz oblasti rešim iijejrovo dušo;, to je Itila jierva in poslediija misel moje duše. lìevn'o ol)leùeii, kakor kak reveu Arab, tak sem danes jirišel v Kte-sifon. Nihče ni {luznal Nadirja, sina mujmenefra vojvoda iz Istak;irja, 1'liea, v kteri je tvoj dom, io sem imel za ulieo Ciulistan. .Stolpič'na tvoji palači, ta me jo zmotil. A'sedel sem se na klojjien med drevjem pred domom, eno uro jired ])oln(n\jo; čakal sem ueznaneffa prijateljii. — Pa zvedel sem^ povedal je to tvoj sužnik, da stari prijatelj je Ormazan, mag daje ta, ki mene čaka na uliei Oulistan: jjrevzelo me je to. Ali vendar — moram govoriti ž njim."
Umolknil je Nadir. Estendiarja in" njegovo ženo je do solz ganil junak, slavnoznan jio vsein pcrziskom svetu. Estendiar se je čudil njegovemu mor.nemu duhu; čudil njegovi močni veri, za ktero ji5 knezov sin razderl vse zveze na zemlji, odrekel "se radosti in vsej slavi. Neka misel je" Sinila v glavo lilagemu Perzijanu, taka dajo jirestrašil seje. Da je Nadirjev sin magom v ]iestéh, to je verjel ; "da ])a hočejo tudi dobiti očeta, o tem ni bilo lahko dvomiti. iSeree 8e je streslo v njem.
„Ne smeš, Nadir!'' vskrikuil j(! Eslendiar ves prestrašen, ti ne smeš tjekaj, kan'ior le je povabil Urmazan. Ta ni", — vjtričo kristjana, — Ila In zato morebiti hotel nečastiti duhovna svojega boga Mithre *), tega ne, Ormazana ]io7.nam že. jnno^ni lei, da je zvit človek ves, kolikor ga je v koži. da je sama laž ga, živa serd; vse rerti, kar Ir količkaj diši po kristjan skeni. Nadir, nikar ne smeš tjekaj, kamor je bil Ormazan povabil te."
*) Milliift = liri 1'ersih bug luči.
Pa siižnik je prišel v sobo in oznanil, da pride {,'ost, kterega se zdaj niso nadjali, pa tudi ne več potrebovali ga. Kstendiar in njegova žena sta se ustrašila njegovega imena. Gotovo je bil to — Ormazau.
m.
Nenadni Ormazanov prihod je [iresunil oba, Eslendiarja in njegovo ženo. Ali itredno sta se razmislila, stiij)il je v sobo stareo, resnook in temen v obraz. 'J'o je bil Ormazan. Muder kal'tan, irepasan s zlatim j)asoui, pa dolg, širok ])lašč sta delala g:i j)rav častitljivega, mogočnega, filava, na pol zager-njena, pa temno zakaljen logled je jia venilar le oilbijal V.SC misli na-nj in odvrjičal seree. Prederzno, ošai)no jc stopil v sobo, tako kakor da bi on bil gos|)odar v hiš. Pogledal je Nadirja in preeej spn-znal ga. Ali ustrašil so ga je. Berž jc hotel zatajiti čuti v svojem sereu; zatorej jc premenil temni obraz. Kslcndiarja ni nič pozdravil, ampak jiokleknil k Na-<lirjevim nogam, in jioljuboval mu roke : „Nadir, go-s[)od moj, učitelj moj!"
Ksfendiar se je čudil tem besedam—ves zavzet. Nadir jia je Ormazana bistro pngk-dal v obraz, in ki-r jc dozdevalo sc mu, kdo da jc to, iljal je čez nekoliko časa pomenljivo : „iJahrab ! — Ali si ti, Da-hrabV"
„Da, jaz, Daliral), tvoj nekdanji sobojnik. Ti si se dal ogoljufati, |iokristjanil si se: ,iaz ]i:i sem ]iostal nuig iz jeze, ker so prekanili mojega gospuda."
„Pa kj(? je", vprašal je Nadir, „kje jc moj sin, za kierini jokam že toliko let V"
„Saj ga ši' \ idiš, čc bode mogoče ; saj ti pre-»kerbiiu, da ga ubjameš."
„Povej", zaprosi Nadir, ,,o povej mi, kaj se je zgodijo ž iijiiii. Uli, ne veš ti, kako me je ta zgulia bolela. Ali' Bog je tako odločil — naj se godi Njegova volja!-'
Te besede so pooblačile Ormazana: ošabinj je meril Nadirja od nog do glave, pa djal: „Vidil sem Nadirja v lesku, v slavi, vidil sem ga vsep iskrega in živega — ali zdaj, kuecga ga vidim ?"
„Vem, kaj hočeš reči, Dalirab, ali vendar — ne čudim se ti. Moj Bog zaničuje ničennirnost in ošah-nost, ])a zapoveduje pokorščino v križih, in veli, naj smo udanili misli, pttkojnega serea, vdani njegovi sodbi in večni ljubezni."
„Ne govori" tako !"' oglasi se jierziški duhovini. h vse duše zaničujem jaz kristjane. Ker ti hočem dobro storiti, zato moram pozabiti na to, da si se ]io-kristjanil."
„Ne zasranmj, Dalirab!" opomni Nadir svojega nekdanjega tovarsa, — ne govori tako, rajši mi povej, kje jo moj sin."
„Tvojega sina", djal jc mag, „za )0vedal ti ga ju o(ipeljati A'aran; tvoj sin je odpejan zato, ker ji! tvoj " ded velel tako. Ubogi starček — saj éuda, da ni obupal, ker si se mu izneveril in izdal ga. Na vse strani je razjioslal ljudi, da bi bili ]iozvedeli, kje si. Iskuli so te več let. Pa najiosled so vendar staknili tvoju hišo na sirskih gorah. Ded ju sklenil, da se mora maščevati nad tvojim Bogom; da mora sina ukrasti tebi, ter posvetiti ga Mithri, njegovi službi. J'a ta sklep se mu je posrečil: — odpeljan ti je bil sin, očiščen, zdaj ])a je med magi, lìedil ga in skerbel za-nj sem jia jaz."
„Pa kje je moj dragi sin V — Kaj sc jo zgodilo ž njim V" vpraša Nadir z strahom.
„Tvoj sin", odgovori ošabno neobfntljivi Perzijan, ..tvoj sin je ma;^ I"
„^loj sin — je mag !*' — moje déte — maliko-vavee I" jjrestraši se nesrečni oée, oOi obcrne k nebu iu vzdihnc : Zakaj vendar sem moral v Ktesifon ?"
„Hotel sem vsaj to storiti, to veselje ti, da bi bil še enkrat vidil svojega sini'i. Ali zdaj je že pozno. Moral bi bil priti minuli dan tisto uni [»red jio nočjo, čakal sem te . .
Pobesil jc oef Nadir in stermel v tla. Koke križem na ])ersili so jiričale, kaj se godi v njegovi duši. Estendiar se je čudil — ves glnjen, ali se ni upal nobene besede ziniti očetu, ki niu je bila žalost zaperla glas.
„Hodi tvoja volja!" povzdiiine naposled Nadir globoko iz ranjenega serea. „Niiila je si)lavala: — ali vendar — ne neliam iskati duše svojega sina."
„Prav Nadir!" djal jc Ormazau, „prav imaš ! Nada ne škoduje. Išči, morda ga najdeš: Tvoj sin je bil tukaj še jired nekoliko urami, zdaj ]ia ni več ga, Varan j(! zajiovedal, da je moral na jiot v veliko svetišče k sveti službi. — Jaz sem te zato jioklieal v Klesilon — jaz sem te čakal. — Ti si vendar Ic zdaj kristjan iždajnik. Ali predilo si bil izdal ^ečno sveilost, takrat si "bil še iJaliraliov Jirijatelj, — da si bil istakarski vojvod: — nisem jiozaliil na to."
„Hvala ti zii t.., JJalirab!" djal je Nadir. „Kad bi se jioniiril z nado — ko bi se le iiuigel zanesti na té. Ali moj sin pa ve za svnjega očeta?"
„Kaj pak da vč to", odgovori (hinazan, tega pa ne še, da si se iiokristjaiiil ! Ljiiiii ti', — rad bi te vidil — rail objel. Ilnti-I sem ga razveseliti, fisal sem ti bil, ker "sem vedel, da telie že sama lieseda „sin" privabi v Ktesilnn."
„Oh, res me je privabila, prignala!'' porzdihne Niulir.
j.liazndel sem tvojeimi sinu, kaj sem storil", nadaljeval je Orniazan, „ni te niofi^el jiriènkati, tako kopernl jio telii. i)a te ni bilo, njenni je bilo pa /.ajio-vedano, da je moral v svetišče. Ko je šel nazaj, seree mu je ntrijialo, ker ni bil jiriéakal te: o]^iijivo me je prosil, naj pozveni, èe si živ ali ne, in če si prišel, (l:i bi se bila vidila."
Ginile so Nadirja te besede: eurkoma so solze derle mu iz oči, solze neznanej^a veselja, skaljeno s žalostjo. Ko je namreč zvedel, da je Ijuliček, ila je sin še živ in da ljubi .svojejja očeta, to je neizrečeni» veselilo žalilo ]ia to, ker je nedolžni mladenič moral izneveriti se Kristusu. ..Moram pi poiskati, moram ga najti, moram njegovo dušo dobiti za (Sospoda'', tako je mislil Nadir. Ker ga je ol)sijala naila, da ne l)ode zastonj iskal, ])rešinila jo njegovo dušo živa moč. Scrčuo jo prijel Ormazana za roko in zaupljivo djal mu : „Pomagaj, Orniazan, pomagaj mi, da najdem svojega sina."
„Naj bode./.a le že storim to—za le: za svojega nekdanjega tovarša, ali zdaj si nesrečen zaslepljenee", oiiljubii je jirijazno mag. .,1'red leti si bil moj vodja na liojišči: zavoljo spomina na mlade lelii, le zato uslišim tvojo prošnjo. 1'reeej danes jo odrineva, i^i zdaj ti li; tu počakaj, jaz grem ])a, da se napravim na pol."
Ormazun je odšel. — Ksfendiarja ji; pa vendar grizla skerl) za življenje Nadirjevo, do kterega ji; bila prijateljska ljubezen vnela se mu vsereu. IJobro je vedel za Ormazana, da se ne nn-ni za nobeno nadlogo, kedar in dokler more svoje sovraštvo liti na kristjane. I'a tudi ni zamolčal Nadirju svojih misli. Ali kristjanski oče sc ni prestrašil, ostal je kakor jc
Večcrnico IX.	2
bil sklenil. „Bodi kakor koli", cljal je Nadir, „saj si ne znam drugače poningiiti. Na teui ijdti najdem ali sina, ali ])u sniert. Ako umerjeni, poverne miiiog zato, ker bi bil rad svojega sina otel iz nialikovavstva, ter rešil njegovo dušo.
Blagi l'(!rzijan se je zamolčal. Serènost, stanovitnost in ljubezen do sina, ktero je tako odkrito kazal kristjan — njegov gost, vse to nui je bilo vnelo serce, da ga je še bolj častil. Nadir se mu je zdel, dsi jc kaj več, kakor navaden človek. „Kakor angelj, tako je ta človek prišel v mojo liišo", mislil je sam za se Eslendiar, „da njega ni, gotovo — moj sin bi bil žc mertev. Kako bi se skazal mu neki?" — Hvalo so mu dajali vsi trije: on in žena in sin, kajti čez nekoliko ur se je bil Nuredin zdrav in vesel zbudil iz s])anja.
sred tem pogovorom jc pretekla noč. Esfendiar so je čudil Nadirjevi modrosti, njegovi blagodušnosti ; v kratkem — ]):i jc taka ljubezen v njem vžgala se za-nj, da bi bil vse delil ž njim. — Ali prej kakor so se nadjali, nieirali so se ločiti. Niso še prav pretekle tri ure, Ormazan je že stojiil v sobo, suž-nike z nosiinico ])a ]mstil zdolcj na dvorišču.
Zdaj se jc Nadir ixisiovil od blago Eslendiarjeve družine. Vsi so solze imeli v očeli, solze serene hvaležnosti in velike boječnosti za življenje novega prijatelja. Kteri je Ormaznna kaj bistro pogledal, vsak je laliko'vidil, kak čuden, zaničljiv smeh mu je igral v očeh in na ustnicah. Sla sta. Zilolej so čakali sužniki. Ormazan in Nadir sta sedla v nosilnieo in sužniki so hitro šli iz mesta ž njima.
IV.
Ob reki Tigru med drevjem se ßirok potok vije mimo ])rijctnih vertnv iu mimo mno^^ili lepih ktcsi-lonskih gradov. Soliice je ravno vzliajalo in svoje ogujive žarke razsijialo ])o krasni krajini, ko sta Or-mazan in Nadir prišla skozi mestne vrata. Za vrati je Ormazan pf)mignil, in sužniki so zavili jo na levo po poti k polnoi-i. Nadir je mislil kmali na sina, kma i molil, kmali Ormazana po])rašcval, kako ju kaj sin, kakšen je, ali se dobm ima itd.; tako jc mislil, da ])ozvé marsikaj, zato bo nni potlej lože segel v misel in serce.
Ali Ornuizan je prav zasuknjeno odgovarjal, in ročno, vljudno, glol)ejše jiii se ni podal v besede, ampak še ogibal se jim je. — Pa ker Nadir vso nofs ni niu spal, zdaj pa jc še solnce žgalo ga in toliko čutov verstilo in križalo se v njegovem sereii, zato je najiosled obneniiigel ter zadremal. — Kakor nalašč, tako je bilo to za gtiljulivega maga. Kadirjevo ol)leko — ])okropil jo jc z vonjivo vodo, ktera je sjìóéega zaziiiala v terden spanec in zamorila križeni-misli blagemu očetu. Na zadnje so bili na mestu. Pa Ormazan ni prebudil svojega lovarša, am|)ak dal je ncsti ga v sobo, vso okinčano in okrašeno.
Dolgi» je spal Nadir. Na])osled se je prebudil, l)a ne malo začudil : ni vedel, ali je samo sanje ali vendar resnica to, kar vidi okoli sebe. Kamor jc pogledal, povsod je bila krasota. Dobrodejna vonjava se jti jto sobi sirila iz j)osrebernjenili jionev, v kterili jc gorel") vonjivo drevje. Na sebi ni več imel pnislega arabskega oblačila, am])ak v drago, kneško oblačilu jc bil oblečen, kakor nekdaj na kraljevem dvoru.
„Kje som? Jc-li resnica ali le sanje vse to?" vsklikne ves osiiiinjen. „Kaj ponienja tako bogastvo, taka dragocenost? Uli, že vidim, da se nova nesreča vali nad mul"
Zdaj sta se polclikonia vzdignila dva maga, in stopila k Nadirju, pokleknila pred-ciij, roke križem djala na jiersi in spregovorila:^ „Slava in čast mo-goi-nenni, plemenitemu Nadirju ! C'e blagovoliš ])onižati se, gospod, ])Ovej, kaj želiš. iAlidva sva vsa pokorna, vsa ]ionÌKna tvoja sužnika/''
Častitljivi pof-asni glas, ])otlej t.i, kakor sta- govorila maga, in vsa dragocenost, ki je vidil ju okoli sebe, vse to je oci odperlo Nadirju. " fc>])omnil se je, kaj je Esfendiar jtovedal o priliznjenem ki-istjanskem sovražniku Unuazanu ; vidil je, dà je izdan.
„Kje pa sem?" v irašal je maga. „Govorita, ])o-vcjta mi, da zvem, ka. se godi z menoj-"
„Varan, premogočni, mili sin Zoroastrov'*, djala sta nni, „rad bi vredno počastil svojega gosta, potomka istakarskili knezov."
„Varan?"' ustraši se Nadir. „Oli, kako si me ogoljufal, kako neusmiljeno si me izdal, ti neusmiljeni, neblagi Ormazan !*'
„Modri Ormazan", otlvcrne malikovavee, „nikogar ni izdal, nikogar ne ogoljulal. Storil je to. kar mu je i)il najviši 'naš Varan "ukazal."
„Da je i)omoge1 si z zvijačni»sfjo, zato da je jiri-valiii te in dobil na ta kraj. Temu si kriv ti sam. Zla volja, ktera se v slehernem člov»'kn liojuje zojier vs;ik<tršno vdanost in blagovoljnosi, odvmiila—odler-gaia je tebe oil teli, kteri te" ljubijo. Moilri > araii, hič sveta, postaral se je: preblagi sl.-irček je hotel viditi svojega vnuka. Ker je |)a zvedrl, kako samo-glav si, zato se je moral pohustiti tvoji-ga občutljivega
serca. In zató Je Ormazan o sinu govoril n teboj, rta je privabil te semkaj."
,.Kaj. fhi je piljulija vse, kar je izdajnik <')rnia-zan povoril o mojem sinu V" vzililiue Xadir. ,,Kaj tedaj moj sin ne v»-, da ima oéeta še živepaV"
.,Xp' frovori tako ncèa.sritljivii o modrem Orma-zann. Nas Ormazan ne Koljulii — ne laže. Kar je povedal ti o sinu, to je vse resuiea." „Kaj, vse resnica?"
.jKakor res živi Mitlira na nebu, prisegam li, tako potovo je živ tvoj sin !"
l'a razfrernila se je drapoeena zavesa v sobi, in star, temen staree je stojiil k Nadirju. Zlat pas okoli ledij je kazal visoko éast v mafriškem zboru. Kar pomifrnil jc. Dotiena mapa sta se ])oklonila in prosila Nadirja, da bi šel za njima. Nadir je vstal in za njima šel ])o dolpili mostovžili. Te moslovže so razsvetljevali žari, ki so iz »rebernili svetilni« razsi-jtali se na vse strani.
Trije nmpi so šli jired njim, tri sužniki jia za njim, Konee dolpepa mostovža so se ustavili i)red vrati, vloženimi s slonokostjó. Krasna prepoved : ..Nilièe ne stopi na to ])osveL-eno mesto, kdor noL-eš povoriti resniee !" z zlatimi éerkami zapisana na bele svetle tla, ta iirejioved je ojKnninjala na dolžnost, za ktoro ])a niso marali mapi. 3Iap, i)re]iasan s zlatinj pasom, ta map je trikrat vflaril na vrata, in vrata so se preeej o([]ierle. Hhipili so v veliko dvorano, vso okrašeno z zlatom in srebrom. Obokani stro]» ua visoeili podbojih je blisketal tako, kakor nebo ]io$nto z zvezdami. Vledeneaste svotilniee na srebernih stalili nO razno svetlobo razlivale oloili. Na sredi je stala miziea, okoli nje so sedeli |)a trije viši mapi. 1'red njimi so ležale knjipe, zavite v ]ierpanient: knjige
Zaroastrove *) Okoli in okoli mize so stali Bu/.niki — zamurci — v dveh vorstali, imeli so {rlavc polie-šcne, rtike pa križem na persili.
Nadir je šel prav do mize. Tri mizi su um djali, naj stoji.
„V Mitliriucm imenu, v imenu Boga, ki vlada svet in solncc suče okoli zemlje, i)0vej nam, kdo si V" vprašal i^ti jo srednji map.
Nadir je seréno odgovoril èisto nebnječi- : ...Jaz sem služabnik Kristusov, odkupljen s kervjo svojega Odrešenika, sina božjega.'*'
Ta odgovor je razlindil niage. \"aran je hotel, da bi bil Nadir "rad ali nerad posvečen Mithri za službo. Samo ta odgovor pa je tako razkaèil jih, da si niso upali nadalje izpraäevati ga, ampak tako so bili razkačeni, da "bi ga bili gotovo obsodili na smcrt, ko bi ne bil Varanov vnuk. 1'omigniii so to-gotno in eden izmed njih je Nadirja zgrabil in naglo peljal iz dvorane.
Nadir je zdaj šel iz tc dvorane, pa prišel na temen mostovž. Mag, ki je peljal ga, po])adel ga je za roko in tako deri ž njim navzgor j«» stojmleah. da mu j« težko sledil naš kristjanski junak. Naposled so sc odpcrle duri pred njim : skozi te iluri sla jirišla v okroglo dvorano, iz te pa zopet v neko posrednjo, obdano s poilboji v več verstnh in z mostovži. 1'rišla sta k širokim ' stopnicam. Zdoiej sta dva sužuika stal.i na straži, in vsakoršni magi su hodili gori in doli. Nadirju so je precej zdelo zdaj, da je v dedovi hiši, in da ga k njemu peljejo. Ko sta ])rišla skozi nekoliko sol), ustavila sta se pred eedrovinii durmi, nabitimi s zlatom. 24 starih magov v dragoeenih katUanih ji> stah) tu na straži. Vsi so molčali kakor
*) Zoroaatcr jo bil Kiičcliiilc krivo vorc ii» l'i-rxIAkpiii ilit.
brez jezikov: v.se je bilo tiho, t.nko kakor v svetišni. Ko so bili stražniki zagledali Nadirja, globoko so se nui priklonili vsi: dva sta ]»a z vso mogočo easrjó odperla duri. Razgernila se je draga zavesa : nnigi, kolikor je bilo jih tij, vsi so ])adli na obraze, vodnik je jia Nadirju pomignil, naj le gre v sobi», bel je Nadir sam iioter, in duri so se zajierle za njim.
Nadir je bil na kraljevem dvoru: toliko bogastva, toliko dragocenosti in leska ni vidil še nikoli nikjer. Vsa soba je bliščela, tako je bila v zlatem lesku, v perlili in dragem kamenji. \ verstah so tu stali ])od-boji iz belega marbeljna in portirja, in dragocene s zlatom pretkane, zavese so visele na njih. Med nioj-sterskimi rJjoki so razpete bile sreberne, umetno kovane mreže. Na mramorjevili mizah so stale vsakorSne krasne posode: na nekterih zhite, na nekterili alaba-strove. Okna so bile pa take, kakoršni so vertovi, kedar so s ]iomladi vsi v cvetji.
Sredi sobe na naslanjaču. prcvleč»'nem z beh) drago tkanino, seilel je dolgobrad, sivoghiv starec, oblečen tako, kakor drugi magi, samo da kaftan je imel obšit s zlatom, na glavi jia krono, ki je vsa bliščela, takf) je bila okovana z dragim kamenjem. Za znamenje svoje mogočnnsli je žezlo-slonokoščeno deržal v mei. Magov mu je stalo nekoliko ]iri nogah, dva pa pri glavi, zato da sta hladila, mu obličje.
Že mnogo let Nadir ni vidil svojega deda, |ia vendar je precej spoznal ga. Sponniil se je, kako rad je nekdaj imel ga ^'aran. Neizrečena moč nek-dajne vdanosti in ljubezni se je vnela mu v sereu, tako (lil SII mu solze zalile oči. Pa tudi starčku je solza prišla v oko. Pristopil je Nadir in goreče poljubil roko slaremii dedu, ali \'aran je moral stran olierniti oiiličje: hotel je zatajiti solzo v očesn.
Vidi li so magi, kaj «e godi. Merzelo se jim je, iter je poljubil Nadir roko svojemu dedu, in ker ni padel na ohlit'je, ter no porastil ga. tako, kakor se fjpodolii nnjvisemn izmed Zr»roasfrovih nri-iieov. Torej je eden izmcfl njili stopil k Xadirjn, rekoč: ..Ti si poljnbii rriko svojemu dedu. Xnj, jtoklekni, vkluni se [ired «iblii'jem ljul)Ijenega Zaroastrove^ra sina I"
Nadir pa je vperi oi-i va-nj in st-n-mi zavernil : „Ti gotMvo ne veS, da sem kristia n. Zatiiruj \'arana ne. morem drnpire puéastiti, kakor tako, kakor se spodolii oéelii Ijnliijene matere.-'
Zdaj so začeli šepetati magi, da se kristjan, prederzne čast kratiti najviäemu njiiiovemu uče-nikn. Pa nobeden se ni oglasil: za gatovo so vedeli vsi. da ne bi Varan äc lastni hčeri prizanesel zavoljo taeili besedi, tem menj jia vnuku. Pa res. Var.ina je bilo hudo vžgalo in djal je Nadirju: .,Sin knezov iz Istakarja, daj si k serr-u, kar ti pravim jaz Varan, n.'ijvisi dnlioven. 1'smilil sem se te, pustil pred svoje ol)ličje. Storil sem to samo zato. da bi te «ttel iz preklete "sekte, vktere te je l»ila neizku-šenosl in mladenška slepfita palmi la. Vedi pak -- nikoli veé se nc zmenim za-te. ako ne neliaš nečestovati svetlosti vseli svetlosti svojih očetov."
,,Ne vem, zakaj si nir dal pripeljati semkaj", odverne Nadir. .,K:ir se menr tit-f. pmv rad ti raz-odenein, z;ikaj sem se tako obnašal i o zda,j. 2'i let je že, kar sem zapustil domovino, svojo rodovino in vso bojno slavo, posvetil se veri, ktera je oči oža-rila mi z ni'iigaslji\ii svetlobo, in serre neizrekljivo oblnžila. Zajnistil .<em zakon, ljudem dan zato. da ne bi spoznali Sina božjega: o|iustil semZm-oastra, zato da sem lahko Kristusov nči-nee!-'
Ni lahko ])oi»isati, te pri-dcr/.m- liescde — kako 80 razburile pričujoče. Vsi magi so sc čeznavadno
razhiidili. Varan .je prebledel kakor zid; oko mu je gorelo, listnice so se mu tresle od jeze. „Ali si premislil, nesrečnik t», kjir si zdaj izbleknilV'' vprašal je (■ez nekoliko časa. Samo eno tako zaničljivo liesedu se ali ^ritliri ali i)a njej^dvemu iiremku. jia unicrješ. Xa to juizfibim. da si moj vnuk, ce ne .storiš tojca, kar hočem jaz,"
Nadir je liotel odgovoriti — ali veliki duli(»veii je mi},'nil. iiaj molči, sam pak s žalostnim ^lawn» začel frovoriti tako-le:
.,1'nstaral sem se jaz že, in zmirom čakam, kdaj me Ulitlira pokliče k .sebi tje, kjer gori njepiva neugasljiva luč. Tvoja mati je bila moje edino dete. Da .si pol)egnil iz Perzije, to me je strašno zabolelo. Zli gotovo sem nn'slil, da vendar bodeš ti ali kteri tvojih iirrok mag in moj naslednik, t^in tvoj je v mojih rokah — mag je, da veš, ]ia ni še zadosti star, da bi mngi'1 po mojej snierti na mojo stripnjo. Večkrat bi liil sin rad vidil te: takrat je vselej spomnil me na nezvestega sina moje hčeri. Prileten si že, skusil si mnogo, mnogo tudi veš, in lahko bi bil nujj vredni naslednik. Ali ]ioslušaj, kaj ti povem. T'odaj se skušnji, daj se posvetiti, pa bodeš pervi mag, preei-j za menoj, po mojej smerli jìa najmilejši Zo-roastrov sin. Iiodeš duliovrn Mithrinih duhovnov."
Starčevi' besede so ])adale kakor rana za rano, \a«lir im ni dal prestrašiti se tej resnosti, ni dal preslepiti se z obljui)ami. ampak častitljivo je oilgo-voril stareu:
..Hvala ti, oče nuije drage matere! hvala zato, ker si tako skerb inu'1 za mojn srečo, za slavo mojega '/ivljeuja. Ne mar»m za čast, ali ko bi mogel hiti kristjan in to, kar bi ti ra»l, sluSai bi fe. Pa kristjan mora biti o«lkritoser(ien, brez z^ijačnosfl—[mora guroriti resnico, to ni, da bi Kristusov n<!enec bil
turlì Mithrin duhoven. Ne serdi se na-me, ker se branim, ker ne smem tega, zato ker nočem tako, kakor bi ti rad. Stori z men(tj, kar in kakor tebi drago. Hoje telo je v tvojej oblasti, — duša, ta pa je Božja."
Ko so magi slišali, kako serčiK» je govoril Nadir, vnovič so se začeli tresti na vsem telesu. Varan se je strašno razserdil, in res čudno, da ni vskriknil : ',.Na smert ž njim!" Ali ker se je nadjal, da se mu |)0zneje posreči to, kar se nm zdaj precej ni, zato je nekako krotil svojo jezo. „Ko bi ne znal imeti take jioterpežljivosti, in moja jirizanesljivost — ko bi ne lilla veča, kakor je tvoja abotna'derznost, zasleplje-nec!" djal je Nadirju, .,za terdno, da bi M že zdajle bil sin gotove smerli. Ali, dam ti čas — premisli mojo voljo in svojo osodo."
Fa tlesknil je z dlanjo ob dlan, in na stežaj so sc odperie duri. Dva snžnika sta skočila v sobo. Varan je mignil, in zamorca sta prijela Nadirja in [leljala ga ven. Zavezala sta nni oči, zato da ni nič vidil, in peljala ga ]io dolgih mostovžih po stopnicali doli v ječo. V ječi sta mu z oči vzela ruto, pa ga samega pustila. Nadir je zdaj najprej «hišo irijioročil Mogu, potlej pa razgledal sviije novo slan šče. Na zelezni verigi je visela svetiliiiea, ali medlo je svetila, medlo obsevala gole stene. Ozki» oki-nee, otep slame, kruh in verč vfitle, to je bilo vse, ksir je tu vidil pred seboj zajeti kristjan.
V.
Sužnika sta preiskala ključavnico, zaperla ječo in sjimega pustila Nadirja v ječi. Verni Kristusuv služabnik jc ])adel na kolena in žarel globoko iz duše klicati lioga na jionioč, prositi ga za moč v bodočem
boji, 7.ii (laljSc življenje, dokler nc najde in z molitvijo ne osvobodi svojega simi. Dolgo je molil, fserčno molil. (Utklor nni je naposled èiulen mir vpokojil dušo. Zdelo se mii je, da Hog gotovo usliSi molitev, ktero je njegova očetovska ljubezen nesla k nebeškemu j)restolu. Tako mu je minul per\'i dan v ječi. Nastal je večer, prišla noč, sladek sanj je prevzel Nadirja. Drugi dan ravno je sužnik prinesel mu kruha in vode, nalil svi-tilnieo, pa nobene besede ne s )rcgovoril, kar šel je zopet, pa zaklenil vrata za sebo_. JSeree se je kerčilo Nadirju, tako je koi)ernel po ljubljenem sinn. Ali tem liol.i goreče je klieal Boga na pomoč, čenf hujšo je grozila mu smert. ^[olitva je zopet ohladila, nmi-rila mu seree. Pa zbudil ga je iz misli nekak šum, ki je k njemu prediral skozi zid. f)zerl se je na tisto stran, od koder je slišal ta šum. Ali glej ! štiri-oglat kamen je padel iz zida, in skozi prc-eej veliko luknjo v zidu gleda mladenič. Ko je vidil, jetnik da ga vidi, pokimal je, naj molči. Zaperl je zopet s kamnom luknjo in čez nekoliko minut je bil že ]iri durih. Varno je odpehnil zapah ter stopil v jt-čo.	■
Ni M' gosta nailjiil Nadir. Čudne misli so mu begali' po glavi. \'endar, ]nTdn<i spregovori," ogovori ga mladenič prijazno. ..Tuji-e povej mi, zakaj si tako žalosten? ihizodeni mi, kako in zakaj si prišel v ječo?"
„Jokal sem se, zalo ker so mi sina vzeli. Zaperl! so nie zavoljo moje vere, ker sem kristjan !''
„Kaj, kristjan ?" vsklikne in začudi sp, mladi ma-likovavce, trr za stopinjo (iriskoči nazaj k din-iiii. ,,Ti si kristjan? Oh! ne znam, kako to, da se nii ži' od vi-eraj tako smiliš. Vlili! si-m, k<i sta te suž-nika pi'ljala v ječo. Pa ti — da s! kristjan!''
„Ubogi mladenič! Tebi se jaz smilim, ti bi se pa meni moral, jokati bi se moral za-te jaz. Vidim, flobro ima.s sercc — ali, nevera ti je že začela kaliti gn."
„Kaj se ti zdi, iibfjgi tujec V I" od verne mladenič. .,Ne mene, ampak sebe obžaluj! Zo]iet je stoiil k Nadirju pa ogovoril ga : „Žal mi je za-te. A i bi moreliiti rad za kaj |Hiprosil najvišega Ztirnastrovega sina V Ce liočes, lahko in jakn rad hi jaz gdvoril za-te."
Medili je luč svetila usmiljenemu mladenču v obličje. Uprašal ga je Kadir čez nekiilik<i časa. če inage pozna vse v domu.
„Vse, ssuiin nekoliko stareev no", odgovori mladenič.
„Tedaj gotovo poznaš mojega sina ?-'
„Tvojefrii sina V Sin kristjanov — mag? Kak ima opravek? — Kako mu je ime?"
„Mirocs."
Mliuknič oslenni — neizrečena tesnost se ga je lotila. „Mirocs? — .Sin \adirjev? — Prevnnk Vara nov?"
„Tii t:i! .faz sem Xiulir. Varan je moj ded."
„Odpusti mi. večni .Mithra!" vsklikne mladi duhoven. „On — iiče moj!"
„.\li ti si moj sin jlirocs?'-
I'a Miroes ni nič odgovoril: oklenil se je očeta in pritisnil sena njegovo seree. No sin. ne oče—nn-beden ni mogel spregovoriti, tako vesela, tako ginjena sta bilii oba. Seree — oči — sulze so ghisnejse govorile, kakor usta.
(.'elo uru sta bila tako, jiollej še le so se jima čuti nekoliko ohladili. l'a N'adir v radosti ni iirc/abil na vročo željo svojega serea. Z očetovsko serčnostjo jo začel sinu praviti u keriičanski veri, razodevati.
zakaj se .je bil izneveril Zoroastrovi veri. Miroes je sicer jioslu-šiilj i)a ni preecj RiKiimel oi-eta, le časi so luu je tam pa tam zasvetilo kaj. Ljnlu-zen ilci očeta, ta jè l)nuiila mu, tla se ni razljutil nail vero, v kteri je "živel (Ira^i (jèe.
Pa ztlaj je sin yuak dan obiskal oèeta v ječi. ali obiskaval -ra je skrivaj, tako da nolieden v hiši ni nir vedel zato. Nadir je neprenelionui ])ravil sinu, kako krasna jo kristjanska vera, zmirom razlapil niu božje resnice, liofc je pa u-slišal očeta: lilaposlovil je sina, odperlo se je Miroesu sen-c — dozdaj polno jeze na kristjane. — Spoznal je Kristusa, vnel se za očetovo vero. Pripravljen je bil na utek, pripravljen na najhujše muke, celo na smeri.
Kako vesel je bil oč^*, to vsakdo lahko sam ve. Čudno, da ni serce iz pers zletelo mu, taka radost je obhajala pa. Ječa se mu je spremenila v svetišče, da ne bi bil pogrešal svoiiode; samo ko bi ))il vedel le še bodočo sinovo osodo, pa ne bi ))il imel nobene skerbi več za njegovo dušo. Kavno zato bhif,'i sin ni smel Aeč ostati med mapi. Nadir jc učil Miroesa, Miroos je pa vse tako storil, kakor mu je oče svetoval, da bi utekla potlej.
Tonniii ji* noč. Älapi spe večidel že vsi. Miroes je svojega očeta zavitega v iluhovski plašč izpeljal iz ječo na ozek mostovž, z mostovža pa v skri\nui luknjo pod zemljo daleč — zunaj na svobodno polje. Tu je žc čakal varen, zvest sužnik z iskrima konjema. Nadir in Miroos sta zasotlla vsak svojega konja in dervila colo noč tako najirej, kakor da bi se bila .smeri gnala za njima, zakaj — vedila sta, kakor hitro magi jočo najdejo odjtfrtu, pa prazno, da berž jezdice razjiošljcjo na vse strani, .futro je najiočilo, veliko milj sta že bila daleč. Ker sta kcnija žu pešala, iiolnce pa močno pripekalo, zato sta morala
kreniti na stran, da bi se počila. K sreči sta prijezdila (lü neke slabe koče blizo palmovega lesa. Na kainneui klopi i)od drevesom pred vrati je sedel starček, revno oblečen.
Nudir je stopil k njenin in ga zaprosil, če bi smela pri njem ostati nekoliko dui.
„Koča je moja slaba", djal je prijazno častitljivi starček, „ali če hočeta, lahko ostanola ])ri meni, dokler je vama drago, ako je treba nckuliko dni ali pa kolikor tednov."
Šli 80 v kočo. Izba je bila majhna, pa čista, posj)ravljena. Vljudno je stara žulika pozdravila gosta, i)a nekako boječe. Berž je šla jedi jhna pripravljat. Pa Nadir je vidil, da jc boječa, da ni vajena tujih ljudi v hiši. Zato jc začel govoriti ž njo. •Starček niu je povedal, s ženo — da sta že 50 "let na tej samoti, edin sin da je ve-selje in podpora jima v starosti. Pa ko je pravil to, stopil je v izbo junaški možak ; ])a nekakr) čudno se mu je zazdelo, ' kaj ta tujca. Ali nenadni sinov prihod je očeta zmotil, da se je ^prenaglil in gostčma djal: ,,To je moj Šimen!"
„SimenV" ])ovzanie Nadir. „To ni perziško ime! To ime je kristjansko. Kaj ne da, gotovo ste kristjan vi V"
Očp, mati, sin — vsi trije so se ustrašili tega vprašanja, jia vendar starček se je kmulo oserèil, častitljivo vzdignil svojo sivo glavo in odgovoril: „Inie kristjan — to ime je imenitno, ko Iii tajil ga, greh bi imel. Ker sem kristjan, to je moja slava. Kristjani smo mi — vsi trije!"
„Tedaj smo pa bratje:"' vsklikne Nadir neiz-r(!Čeno razveseijen. Mvala IJngu, ker je naju jiod vašo streho pripeljal."
„Vidva sta kristjana?"
„Midva tildi, oba sva kristjana!" djala sta oPe l)a sin. Na dbleko, na tu nc glejte, kajti — beživa, zatorej sva tako obleéena."
Odgernil je Kadir plaše, s kterini ga je bil siu ogernil za beg, iu stal je v dragen» oblačiln — v takem, v kakor.šuem je sto])il pred Varana in potlc.i sel v ječo. l'civedal je nekolik«, kaka se mu je gn-dila piislednji čas, ker je vidil, da sta s sinom v kristjanski hiši, in vsi trijé so bili seréno veseli, ker so brata dobili pod streho.
Vsedli so se k mizi. Ko sta se Nadir in Miroes okre])falu z jedjo in s pijačo, pntlej so se začeli raz-govarjati o ])reraoib.'i jjrevidiiusti Hužji in Njegovi ljubezni. Nadir je povedal gostiteljema čudno " osod» svojega življenja. Starčku in ženi je bilo njegovo ime znano še od ])rcjšnih časov. Tem bolj 'sta so čudila njegovim lastnostim, njegovim krepostim. Miroes jc spoznal, kacega mu je Hog dal očeta, kako blagega, kako junaškega, in še bolj je ljubil ga kot prej.
Nekdliko tednov sta že na tej samoti živela tako, kakor skrita, i^inien jc ali hodil na 1)V, ali ])a na litilje, časi je tudi jezdil v Ktosifon, in skerbno po-])raševal, če morebiti magi iščejo svojega «bežnega duhovna. Nekega dne je jn-išel donni z žalostno novico, da celo kerdelo jezdicev stiče i)o krajini, kakor da bi iskali koga. Nadir je imel bistro olio. Šel jc na streho — in res, zagledal jc jezdice, med jezdici ]>a nekoliko magov. Spoznal je zdaj, da tu ne sme ostati nič več. Herž se poslovi od kristjanskc družine in oba: očo in sin zasedcta vsak svojega konja, ]»i bežita v bližnji palmov les. Ali nista vedela, na ktero stran da bi se obernila jirav za i)rav. Najiosled sla se vendar izmislila, da sc skrijeta tako kam, kjer bi BC ju uajmcnj uadjali zalczovuvci. Namenila sta Sti
v Ktesifoii k prijatelju Esfendiarju. Prodala sta konja v neki vasi na strani, kaki dve uri od Ktesifona, potlej ])» jiočivala v lesu pri reki Tigru na bregu; /večer še le sta šla po eesti v Ktesitun. Mesec je sieer svetil, ali ker je bilo preniegleno, zatorej ni mogla do zemljo predreti mesečina. Uliee so bile prazne, po hišah je bilo vse tiho; nobenega človeka ni bilo več na veliki ulici, jjo kteri je Nadir s svojim siuom vred krenil k Esfcndiarjen ])alači.
VI.
Esfendiar je sedel na lepem naslanjaču in s sinom razgovarjal se, ko je prišel sužnik "pove<lat, da bi dva tujca rada govorila ž ujini.
„Le reci jima noter!" velel je Esfendiar. — Komaj mine pet minut, ^adir je že bil v Esfendiar-jevi sobi.
„Tu me imata s sinom vred*', djal je zaupljivo Nadir svojemu [irijatelju in njegovemu sinil Nurecìinu. „Pokristjanil se je Miroe« moj sin, zdaj ]ia beživa ]ired magi; ]iribežala sva k vam, prijatelj!"
„Dobro došla, mir vama jiod mojo strehfi!" od-\ernc Esfendiar, in serčno objame Nadirja. „Nadjani si!, da vaju skrijem zalezovavj-em 7Anteg;i Òrniuzana ili njegovih tovaršev.
Tlesknil je in sužniki so prihiteli v sobo. Es-feniliar je zaukazal, naj gostčma jirinesö, da bodeta jedla in pila, zatrt da se okre])čata, jia naj jima tudi pri]n'avijo )ustelji v jedilnici. Hlagi bogati mož je bil ves vto iižen, da Nadir ni prièel zvitemu magu v roke; djal je, jutri da bfide moral povedati vso svoj« (isodo ud tačas, kar je bil šel iz Ktesifona. iVav rad je Nadir obljubil to, in šli so spat.
Drugi dan je bil» veselo jutro. Ko sta bc bila ])rcbudila kri.«tj:iiia iii molila, [»itlej sta šla doli na vert, kjer so K-sil-iidiar, žena i)a sin že čakali in Rc Ijubeznjivo piinienkovali. Včerajšnja megla je zginila, solnce je obsevalo drevje pod f>kni ob Esfen-diarjevi hiši. Sužniki so prinesli zajutrek, po zajn-treku ])ak so šli nazaj v sobo. Xàdir se je vsedel na sredo mcd-nje in začel prii)ovodati to, kar mi že vemo: kako bi ga bili magi raili prevarili, kako je zametal vso čast, ki jo je dajal in obetal mn Varan, če se spreoberne: kako se je v ječi sešel s svujim milim sinom, pa kako je svojega milčka pridobil" za Kristusa, in potlej, kak» srečno otel ga sovražnikom iz pesti. Blagemu Perzijanu se je že iz začetka gorka ljubezen do Nadirja bila vnela v sercu, zdaj ga je jia Se bolj ljubil. Mslendiar, njegova žena iu »in — vsi ti-ije so vsplamcneli: radi bi bili zvedeli, kaka je Kristusova vera. Pa nobeden si ni upal, da bi bil vprašal Nadirja. Ali Gospod je vnovič hotel jiosku-siti kristjanska junaka.
Komej da je končal Nadir, priliitel je ])re8trašcn sužiiik povedat, da je kraljeva straža obslopila hišo, in načelnik — da ima kraljev ukaz do Eslendiarja.
Vsi so se ustrašili tega nenavadnega čudnega oznanila. Nadir in Kslendiar sta ])a že preeoj vedela, kak je ta zaukaz, ])a zakaj. Načelnik telesne straže .je stoiiil v sobo in list jiodal Esfendiarju, list, v kte-rem mu je kralj velel, naj nennidolna izroči — Miroes-a.
Eslendiar odjiočati ])ismo in prebere. Obledel je in pogledal inladenča, čudno da ni jok ]iosilil ga. Nadir je vedel, kaj pomeni ta pogled. S'stalje, k nebu pogledal in iz globočine svoje duée povzdiinn'l: „Bodi tvoja volja. Gospod! Ti si dal — Ti zopet vzameà, Tvoje ime bodi hvaljeno. ~ In ti, sin moj, ljubček Veccruice IX.	3
moj, h'oja ura se bliža! Kralj te kliče, čaka te huda skušiija. 3Iagi te bodo obdolžili, da si izdajnik. Grozovitni smerti, rabeljnovi mki ne uideš zdaj, kakor hitro ne storiš tako, kakor bodo oni hoteli. Ali bodi serčen, moško se vedi, ne uilaj se! I5og bode s telioj. — Gorje pa ti, ko bi utegnil zdaj zatajiti Kristusa!"
„Nikar, ne boj se, oče!" odverne sin, navdušen, ves v svetem «ignji, v taeem, v kaknršnem ga dozdaj ni videl še nihče. Vem, komu sem se uveril. Kristus mi je ljubši, kakor življenje, njegcjva \era drajša, kakor kri mojeg:i serea. l^juijim te, oče! — Ne boj se, nikar ne, nikar : saj tebe jaz no žalim. — Tudi ti si terpel za vero, izgled si sinu, in če liog da, sin bode vreden naslednik svojega t»četii.''
„No, tedaj le vstani, sin moj!" vskliknil je radosten Nadir, objel in objemal svojega sina. „Idi z ISogom — ])Ostani mučenik!''
Ko sta sc nekoliko časa objemala, poslovil se je serčni sin od junaškega očetji, potlej pa šel z vojščaki v kraljevo ]ialačo.
Vsak si laliko misli, da kralj ni na svoj dobiček zaukazal, naj zajini Nadirjevega sina, zato ker ni tako sovražil kristjanov. Magi, fi su silili va-nj že nekoliko časa. Hoteli so |)odkuriti ga, ra/serditi na kristjane. l'a niso ga mogli nikakor. Nadirjev in Äliro'esov ntek, ta jim je jja zojiel iioinidil priliko, da BO ])ritisnili va-nj. 1'ožili so mu, kako zaniči-vanjo je to za vero; kako neizrečeno kristjani čerič .Mithri-nu skrivnosti, tako da nazadnje so vendar |irisilili ga, da jc <lal ukaz: vsak mag, ki utegne izneveriti se, vsak tak mag da mora bili hudo kaznjen |io zakomi.
Ko jc bil kralj /apovcdal to. stikali so magi nekoliko tednov za Xadirjevim sinom, pak zastonj. Na zadnje so Ormuzauovi gleduhi zasledili ubežnika.
Zgodilo se je, ila Je in-ej ta večer v KtcMtonn Nadirja in njegovega sina srečal nek mož, kteri je bil v tir-niaziuiuvi gliižbi. Ta najemnik je Nadirja ])uz]ial že dolgo ]n-ej. Tudi zdaj je jireeej spoznal ol»a: očeta in sina. V mraku je šel za njinni jtrav do Esfendiar-jeve jialaee, zati'i da je vidil, kam sta šla. ]Mitlej je pa berž oznanil Drniazanu. Zgodaj zjutraj je <')rm"a-zau že vedel, da sta ])ri Kslendiarji NSidir jia Miroes. Komaj so se odjierle velike zlate vrata kraljeve, (.>r-niazan je bil že lui kraljevem dvoru iu opomnil kralja, naj izpolni obljubo. — Moral je kralj dati ukaz, naj zaprti nbežnega maga.
Ko so bili zajeli Miroes, načelnik in stražniki prišli iz Kslendiarjeve palače, čakalo je že vse ])oln() radovednih Ijuili na uliei. Nadir, Estendiar in Xu-redin so šli nekoliko korakov za Miroesom. Magoni je gotovo bilo do tega, da bi se to razvedelo, kralj ]ia da bi bil ])risiljon na smert obsoditi odpiulnika. To liliskovo liitro se je razletela lui mestu ta novica.
Ko so bili klesilbnski kristjani zvedeli, da je In-at Ziijel, prišli so mu nasproti, in z vsakoršnimi znamenji serčili junaškega niladenča, ki je šel med vojsko. Najiosleti so prišli h kraljevi palači. Straže so razgnaln ljudi, le mogočnejši so smeli v dvorano, kjer se je kralj vseilel na sodni stol. Ko je Nadir jtoveiliil, kdo da je, šel jc skozi mnogo stražo za sinom. Vse je gledalo gn. Ime in njegove junaške dela so In'Ie še zmirom dobro znane po vsej " Perziji. •Med dvorniki in ]H-ednjimi kraljevimi služ.abniki je sialo ninogo tacili, ki so vidili ga časi, kako je s svojo močno riiko razganjal sovražnike kakor pleve; s častjci so pogli-diivali ga — častnega moža, ki jo k |)okojnim veselim obličjem svojega sina s])remljal k smerli.
Snidi med množico je stal prestol — na njem je sedel pa kralj. Mnogo luagov jc bilo krog njcgu.
Tildi Miroes se je približal prestolu in globoko priklonil se kralju. Dostojno obnašanje, le])a postava, jasno obličje niladcnčevo je ganilo kralju serce. Zato so se magi še hujše razljutili na niladcnéa.
Nastala je tihota, in kralj je djal Miroesu: „Mla-denec, povej, kdo si?"
„Miroes, sin Nadirjev!" odgovoril je spodobno mladi junak.
„Ti si tedaj potomcc iz plemenitega kolena ! Zakaj si tako oneéastil skrivnosti našiii bngov?"
„Moji tožniki, o kralj, ti, ki so me obdolžili take krivice, ti sami so krivi. Oni so me ukradli očetu in odgojili v veri, ki se ne stika z vero, v kteri sem rojen."
„Vem vse", djal je kralj. „Ali zakaj si pa one-castil Mithrino skrivnost, zakaj razodel jo tujcu?"
„Ta tujec — saj so moj oče. Utekel sem, hotel sem jim pomagati na svobodo."
„Zaslužil si smert", odvernil je zopet kralj. „Moli ogenj, dušo vsega sveta, če ne, umreti bodeš moral."
„Spoznal sem resnico, o kralj! Za to resnico ])a rad umerjeni na pričo svoje vere. Jaz verujem v li«)ga edinega, in Njegovega Sina Jezusa Kristusa, kteri je bil iz nebes prišel svčt odrešit."
„Motiš se, in ni res", opomnil je kralj. „Človek, ki je na križu umeri, tak ne more biti Sili živega Boga."
„Ali Kristus je IJog in človek. Prelil je za nas kri, in da nas ljubi, to je pokazal, ker je umeri za nas."
Te l)csede so razhudile kralja. Vstal je in ser-dito djal : „Znaj ! Shišaj ! moli ogenj, če iie, jutri ti rabelj odseka glavo."
Mirocs je križem djal roke na persi, in mirno pogledal kralja. Radostno je Nadir gledal junaškega sina: zdelo se mu je, da mu že leskeèe muOeniška krona na glavi.
Kralj je mignil in služabniki so oltar prinesli na sredo dvorane. Magi so zai)alili na njem vonjivo drevje.
' ,,01ej, sin Nadirjev I** spregovori kralj. „Ura ti že bije. Moli ogenj — ali jia umerješ že jutri!"
„O kralj!" odverne mladeneč, „ti si gospod — dobrotljiv in moder. Ogenj in zvezde so stvari božjo, jaz molim pa le Boga."
„Sam si se obsodil na smert, zaslei)ljencp !•' oglasil se je kralj, stopil s prestola in Sel v svojo s<iÌio. Magi so plesali, tako so bili veseli. Nadjali so se, da bode vpriliodnje kralj voljnejSi, ker jc enkrat veiular enega kristjana obsodil na smert. Tudi kristjani so se veselili, ali njim je drugačno veselje objemalo serca. Miroes se je s|iustil očetu v naroijc; pričujoči kristjani so obsto])ili očeta s sinom, veselega tako. kakor po kaki zmagi. Vsi so se veselili in srečo voNili mlademu mučeniku.
l'a Miroesa so odpeljali v ječo; ločiti se je nuiral oče od sina, sin pa jc molil in ]iri|)ravljal se za slavno niučeniško smert.
Drugi dan so je bil komaj zaznal dan, že so se zbirali goreči kristjani ]ired ,ječo. Mladi, stari — vsi so bili prazniško (»blečeni, in serca in misli so imeli pri Bogu. Nadir si je bil izjirosil, da je smel nekoliko ur biti pri simi v ječi in potlej spremiti ga na morišče. Fino uro |to soinčnem vzhodu so stražniki peljali mladega mučcnika iz ječe. Oče je šel ž njim, rabelj pa za njima nekfiliko stopinj. Med kristjani sta bila tudi Eslendiar pa Nurcdin. Miroes je bil kakor žo v nebesih. Obličje mu ju sijalo od nebeške radosti, pòkoj
in veselji; mii je žariio iz oči. Neprenehoma je molil ; (^em flelj, tem fpodobnejSi je bil nebeščanii. Oče je éel zraven njc^a in tndi niulil. >Smeli se mu jo zazibal po lieih," solze zasvetile v oč»"h vsolej, kcnlar je pogledal Bina.
Predno .so prišli na moriAée za mestom, minnlo je bilo pol uro. Neznano veliko ljudi je r'akalo. .še enkrat je Miroes z veselim obličjem objel milejca očeta. Ali nobena solza ni priroslla Nadirju v oku. Posled-njikrat je še blagoslovil sina. ^'f'scl ju bil, da bode sin kniali kmali med muéeuiki, mr-d nebešt-ani. Esfendiari Nuredin in mnogi drujfi so ])a na ver« j^las jokali.
Najiosled je Miroes pokleknil iu sam glavo nastavil na Štor. Rabelj je vzdignil meč — nameril — mahnil — in zvalila se je glava na tla, kri pa je valoma tekla kristjanskemu junaku iz trupla.
Kristjani so se bliz<i rinili in vsak svojo ruto namočili v mneenikovo kri. Tudi Esfendiar in Nuredin sta namočila vsak svojo, in od tačas sta bila -kristjana.
Mučenikiivo lelo st» udnesli na Ksfendiarjev dom. Kristjani so vzeli vsak nckuliko njogovejra oblačila, in ko .so z drago vonjavo pomazilili truplo, zavili so pa potli-j v belo platno.
Nekoliko dni za tem ji: v kristjanski ecrkvi bila velika slovesnost. Hlagega Eslendiarja, njegovi-ga sina in ženo so kerstili vernim kristjamun na veliku radost, Nadir se je vernil na gore k groboma svnje žene in hčeri. Esfendiar in Nuredin sta spremila ga, Miroesa so vzeli seboj. Srečno so prišli na mesto. Nadir je nov grob izkoiial pri križu mi-d ]>nlninmi, in polog matere zagrebel siniivo tt-ln. l'rcdno je minulo nekoliko nedelj, počival je tudi Nadir v četertem grobn.
Esfendiar in Nurcdin sta dala iia grobéli med palmami postaviti kapelico, ]ioflcj sta pa vernila v Ktesifun; ))onus !<ta bila mali pi-rziški cerkvi in pozneje je tudi njima zasijala večna miičeniška krona.
Toslovenil Podgoriški.
a.
Cérkev sv. Križa pri Belaku.
človeku je lirirojeno, da viditi želi tiste kraje, v ktei-ih so se godile reèl, ki so s (•asnim ali vernim bliigroin njegovim v ozki zvezi. In kedar jc vidil one sreéiu' kraje, spominja se živo listih za elnvešlvo spliili takn imenitnih dogodeb, ki so se godile ondi. Zato viilinio jiri vseh narodih vseh f-asov, da so radi hodili na take mesta, da so ronnili. 1'ri nekti-rih ljudstvih je bilo eeló za]i(ivedano romali. Tako mura vsak pra\i Mohamedanee ])opotovati enkrat v življi-nji v Meko, kamor je ])adel, kakor hasnujejo Araijci, kanu>n iz nebi-s, ki je Iiil v zacVtku bel, jiozneje pa ves čern postni zavoljo groznih jin-greh, ki so se godile 1)0 svelu. Pri .Indili je bila božja postava, ki ukazuje, du mora vsak odraši^eni moški o praznikih romali v .feriizalem.
Tudi mati katoliška cerkev je požlahnila staro prelepo navado vsem narodom in ljudstvom na svelu v korist. Ona mis sicer uči , da je Bog povsod, da smemo jiovsod povzdigovali roke ^
o?etu njpgovih ljubljenih otrók in da nas more nsli-^ati, f-c. snin doma ali na polji, ali na kuki gori ali kje drupej: ali dobro jia tudi \é skcrbna mati, da imajo božje pota za kristjana nekaj posebno si)od-budijivepa, nekaj nebeskopa v sebi. Kflor mojih l)rav-i:cv ni -/.C sam éntil, akn je bil kdaj na kaki božji poti, kako vnet, kako goreč je bil tistikrat, kako ves dnigac se jo vernil pmti domu ! Zakaj tukaj, takn rckof, /. lastnimi oémi ftledamo, kako se je IJop pri raznili prilikab skazoval ali mopoénepi vladarja nelies in zendje ali pniviénega sodnika živili in niertvib ali milostljivepi oéeta, ki uciée .smeni gresiiiknve, ampak da HC .spokurf in živi. Tukaj šu le sjioznavHmo, kaj smo mi iiroti liogu, — prah in senca, kako revni dii smo, kako bi se nam godilo , ko bi nam ne kimalo «d druge strani neskončna ljubezen božja. Take misli presnnejo slehernega in poboljšan in potolažen verne NC domu. Zato so papeži dajali odpustke tistim, ki KO romali v take kraje, eelo za pokoro so nakladali romanje na kako božjo jiot.
Take občutke s»' imi.'li že pervi kristjani. Tedaj so pogostil obiskovali za keršanstvo najimenitniše kraje: IJ(*tleliem, grob Odrešenikov in K|iliiii vse tiste mesta, kjer je Kristus bival. Ko je divji Saraeen io-to «vete krajo ugrabil, spremenili so se'ti nbčutki v goreče djanje; od tega časa vidimo veličanske trume na poti proti sveti deželi: cesarji, kralji in hrabri junaki si navdušeno opa.šej(» ostri meč in gredo nad brezbožnega roparja.
Ravno tako so že zgodaj jeli kristjani romati k groboma sv. Petra in Pavla v Rim. Pozneje so obiskovAli gomile posebno imenitnih svetnikov, A'zlasti tìo hodili T take kraje, kjer se je veliko čudežev Zgodilo, kterc uam sprif-njejo ccrkvcui očaki. S čii-
(leži je Bog n<i2n<injal, da inu je vücc roniaiije in da ^io lim inile takc IiokJo iiota.
Božjili piitiiVj ki so iiiisvoc-eiio ali Mati-ri Im/.J! ali kakemu svetniku ali kaki .svetnii-i, ali kjer so se podili jioselini iHideži. iijia skoraj vsaiia deži-la jm veè ali manj : takn je na Španjskeni imenilna Imžja jint sv. J!iko]ia v Kiimposteli, na- Mimserat so rninaii kralji, vojvodi, vitezi. \a Laiikein je Loreto, na švicarski-ni Kinsiedeln. na Štajersken» Marija Celj. Tudi Sluvenci nÌKo hrez njih. ^fed drupni 8]irit'-uje njih ]iolio7.nosi velika množica božjili potov, ^'sak Slovence, re n«ì more v Jlarijo Celj na Štajerskem ali k sveti kervi na Koroškem, gre vsaj na Tersat v Istriji, na sveto fjoro hlizo Gorice ali na Visarje ali v Velesovo, na žalustno. limi)arsko ali šmarno proro; na božjo ])ot ]}a mora. Le-te ravno kar omenjene so slehernemu že znane; naj še eno temu številu pridenem. ki še ni tako obče znana., ki sicer ni tako stara, kakor Tersat, ne bogata kot ^larija Celj, ki nima tako lepih in starih slikarij kot Veli-sovo, ki je ]ia kaj čudna v začetku in po-četkii svojem. Ta božja pot je cerkev sv. Križa na IVravi, na desnem bregu ]iodravskem.
ljubi romar, ki si jnišel v Ifclak, pojdi z menoj ! f.e celertinko ure imava po gladki, z drevjem obsajeni ci'sti, ali če ti je ljubše, (lojdiva poleg (lereče Driive, da dosjieva k eerkvi, ki te že od dalee vid)i k sebi. Od ceste oberneva se na desno in sto])iva skozi vrata na dvorišče, ki se raz])r«isfiru meti cerkvenind durmi in lepo pristavo (jhonovo. Mogočno stoji rudeče.-bela cerkev pred nama in njena 177 čevljev visoka zvonika pomenljivo kipita ])roti nebu, za njima pa sc ponosno flviga ;■!() čevljev čez sredo dolga in 120 čevljev visoka kupla. Zidana je cerkev v rimskem slogu, podobna je Hent-l'eterski cerkvi v Ljubljani,
ki je zmanjšani posnetek velikansko (rerkve sv. Petra v Uirnii.
Pred vhodom stojita dva stebi-si, ki der/ita balkon, na ktereiii stoji podoba naSepi f)drfšenik{i v ru-dcccm plašpii, ko ga je Pilat pokazal ljudstvu rekoč : Ecce homo (TJlejte floveka)!
»Stopiva čez prag. Precej pod koroni zagledaš podobo: Jezns izganja prodajavce in monjavco iz fempeljiia. Kaj lepo dovcršena slika je. Kristus vervi v rokah ti stoji tako živo pred teboj, da ga skoraj slišiš, kako v sveti nevolji kliče: ..Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbojnikov". Škoda, du nisem mogel pozvedeti imeua umetnika, ki je bil, kakor pravijo in kakor se lahko tudi iz slike same posname, Lah in sicer Benečan. Samo številka 1743 kaže, kedaj jo je izdelal.
Ostale slike na stropu in v kupli so brez umetniške cene. Posebne» lepa je kupla, ki se vzdiguje v sredi nad cerkvijo, znotraj je lesena, od zunaj pokrivajo jo razne slike: galerija, ki jo obilaja znotraj, je ludi icsena.
Ci'la cerkev je jioflobna križu. Daljša stran, to je 0(1 velikega riltarja do stebrov zunaj, meri čevljev, krajša ]>a jr pod kuplo, kjer je cerkev naj širja, 1>5I čevljev rlolga.
<Hlarji' ima cerkev tri, na velikem je sv. Križ; sv. DizMiii n-i enem stranskih oltarjev je izvi-ršila. fistii roka, kleri smo se ..že čudili, ko smo ogledovali podobo pod koroni : podobnost v izdelavi med to in uno je tak" velita, da smemo reči, ila ste od enega in tislega mojstra, klerega, žali l}"g, spouiinske bukve ue imenujejo.
Pervi pogled k;iže, da cerkev sv. Križa ni stara: zi<lava. slike, oltarji glasno govore, da je iz nov(?jših časov. In res, spominske bukve, ki jih hranijo v Iii-
rovžii, loterjnjejo iisini to : v njih bpreniii nanirei', kcda.i, kako' in ziikiij so jo scziilali. Naj ti torej, ljubi rumar, posnaiiit-ni iz onioiijenih luikrv. kar j«' deloma že k-tu 1774 tcdajšui fajinošter kriški v jio-sclmi knjižici na svitlo dal, in ilcloniii kar ši- ni zagledalo svitliilje.
Y	davnih davnih i^asih bila je ondi, kjer sedaj cerkev stoji, pristava z drnžiiisko hišo nccepa Jurja Sigmiinda Kegaénika. Obdana je bilsi le-ta pristava z zidom, na ktereni je bila po liolnof-ni strani skora.j tik zilske ceste namalan križ. To noči so malupridni fantje v pristavo k družini v vas zahajali in pri-derzni plezali čez zid na tistem mestu, kjer je bila |)ii(ioba našega Zveličarja, zakaj ta pot zdela se jim je najkrajša in najboljša.
V	tistem času, to je bilo leta 1708 začne iz zida nekaj rasti in sicer tam, kjer jo bil križ, kakor d.-i bi bil Hop s tim hotel pokazati, da se nm skruni podoba iijcfjovcfra Sina. Ali fantje in'sn nič marali za tt), timveč vScč .jim je bila };erča, kajti zdaj set stopali na-iijo in tako ložo skakali čez zid.
Ker je jui dež in vedno stopanje tako pokončalo podobi), da je ni bilo skor nič viditi. zaukaže puspä l?efračnik«iva, tedajšna jiosestnica. naj zid z p-rčti omečejo in jwbelijo, da dalje ne bi oskrunjevali j«!-dobe božje. Ali omet se ni jirijel zida, torej jionovi Kepačnikova v druftič in tretjič pervi ukaz, pa zastonj: naj KO še tako onicfavali, malta se je vselej razsula. To je nektere osupnilo, vendar se še niso nič kaj zmenili za <o, kajti mislili so še sploh zmi-roiii, da fantje [iri nočnem preskakovanji krušijo malto.
Tako je ostalo nekaj časa, kar zboli na pristavi hlapec, z imenom Klemeni. V filavi je ter lel {jrozne bolečine ; vse prizadevanje, ozdravili ga, bilo jo za-
KtonJ. Vež tednov je terpel broz poniopi. Neko noe se Ulit ficnja, kaj, fe bi ondi zdravja iskal, kjor nekaj raste iz zida. Zjutraj pri zajtcrkii povó svoje sanje drnžini, ali smejali so se mn in norčevali se iz njega. Tedaj je opustil, kar fo mu vc-lévale sanje. Dnigd no^ sc mu senjii ravno tako. Zdaj se jia ne zmeni nif za norčevanje lilapeev in dokel, ampak s terdniin zaupanjem v božjo inogofnfist gre h križu in glej : ozdravel je. Iz hvaležnosti postavi ]ired križem klo-(ieo, kjer je poznej še mnogokrat molil in Boga ivalil za zadribjeno zdravje.
Ne. dolgo po tej prigodbi zboli tudi jtosestnii-a one pristave, gospA IJegačnikova: jelo jo je tergati po vseli udih. Iz vseli 1>ližnjih krajev sklieani zdravniki jej niso mogli pomagati. Sedaj še le pride poslom na misel, da so svetovali gospodinji, naj se tudi ona tje. oberne. kjer so nedavno Klemciit in dva druga bla])ea našli tako izdatno pomoé. Gospodinja uboga. Ker pa zavoljo hudih bolei'-in ni mogla stopiti na noge, nesle so jo dekle k omenjenemu križu.
To sereni in ziiujini molitvi verno se gosjia zopet doniA, ali sedaj ni bilo treba nosilniee : vesela je sama korakala..
Odsihniiil so pogosto poklekovali mimogredoèi na klopico in molili pred križem. Vidili so namreč in opazili, da so iz gladkega in ravnega zida nekaj glavi )odobnega zmirom bolj in bolj pomika. Ko je bil vil iti ves obraz, prikažejo se kmalo potem desne lersi z rano, p«itlej pa leve. To se v^, da so jeli judje vreti od vseh strani gledat, kak (-udež se godi iiii l'oravi.
Hitro naznanijo vse te prigodbe »id kraja do konea grcbenjskeinu samostanu, kot duhovski oblastiiiji. Frediiu pa povemo, kaj se je dalje godilo, naj odgo-
vorimo uprašanju marsiktercga bravca, zakaj so si)ij-roCili vse to {rrcbeiijskcimi ka]iitcliiu.
Letii 12:;i'J je baiiibcrški *) Sk(jl" ali vhulika Ekbcrt, istrijaiiskega iiicjiicpa grula Hcrtokla 11. sin, v Belaku napravil bohiišiiico sv. Katarine za 12 re-vežev, v kteri so pa tiuli pobožni romarji uasli prenočišča in zavetja. Daroval jej je v ta namen ninnyn rodovitnega p<>lj:i in senožeti in ilei^etino ])oljskili ]iri-delkov na l'eravi, kjer je stala tistih dol) mala ccr-kev sv. Petra. Ta t-erkviea je bila bamberška, ali diiliovne .so jtj ])ošiljaIi oglejski očaki, kar ni liilo nič kaj vgoduo bamberškim školom. Zategadel se ])0godi bambcrški knez Henrik pl. Šmideteld gnuhui 1244 z očakom liertoldoni, bratom imenovanega Ekberta tako, da je izročil cerkev sv. Martina blizo Belaka liambergu proti temu, da so dali cerkvi, sv. Petru posvečeni, samostojnost in jo ])rciiustili romarski bolnišnici sv. Katarine. Tako jc l)ila cerkev na l'eravi združena z bolnišnico v zgornjem bclaškem predmestji.
Jiavno ta Bertold je ])oninožil i)otcni, ko je bil njegov Itrat bamberški škol" Ekbert leta liijii ustanovil v lirebenji (Griften) na zemlji svoj(!ga brata Henrika samostan za ])rcmonstratenzarjc, dohodke
*) I.ft:i 11107 iiaiiircù jo iiuinško-riinuki msni- llpiirik II. nata-■loril Akiilij» baiiibcršku v K;;uriiji Fraiikoiiiji, ki Kiiada scclnj ]inil Ijiivarsku krniiu. Lc-tcj Nkitliji ju iliil iTHiir .svnju puHi-Hlvii im Knrnškcni in siuur iiH Xfruriijein Ilclit^ku rariihio <l(i tji-, kj(.-r Hf vije lii-lii iikuiti votline ]iliiiiiiisko ]iriiti 'J'aljanir-ntii ; na KiiDiIiijitni ud xalioiliiik liri-žin Uulnvcn il» Kbilii-nfolNii. Tako j« jirišla ciilfi lic-lii«ka nkulii-a priti fililasl ^kfiliji,- m-in-Aku in ju listala ùok Kcilcni Mu li-t |ii<il iijii, ilu 1TÜÜ, v kti--runi ju Akiilija vmu ]irjiivstva v Uuniliinii ]iroilnlH cuHarii-i Mariji Tcrtziji (VniiPiid. die lliTrscIiafiuii den voriualigpii
llucliBtirtvii Uaniburi; iu OburiikiiriitL-ii.
f(.-;rii sainösttuiii ter niu dal IfoIniSiiicu sv. Katarine, s klc-i-ti ji; bilii cerkev sv. Petra iia l'era vi IStiO sklenjena. Zdaj je tedaj bolnišnica s Peravu vred jnjstala lastnina {rrebcnjske;ira samostana, od koder je dobivala dušne jiastirje, ki so ub enem leta IGììù tudi službo opravljali na 1'eravi.
Slehernemu je sedaj jasnn, kako je bil grebenjski kfii)itcl diibil oblast čez l'eravo in z.iknj st) se torej tje oliernili. Ondi pa, kakor naš simrofevavec dalje l»iše, ni hotel verjeti teilajšni irf^lat Av;;uštin l'ihlèr, kar HO mu iirijiovedovali o èui niii i)ri{.'.idbah 'na Pe-ravi. Mislil si je, da so le prazne sanjarije, ki Iiodo lako kmalo zffinile, kakor so jirišle.
Ker je pa križ le zmirom bulj naraščal in ker se je ccdalje več eudežev in znamenj {rodilo in ker jc zavoljo teya Ijuilstvo še bolj sililo v prednika, naj "pride, sklene Av;,'uš(in, to reč natanko preiskati". .S|)ustl KO tedaj na pot. Ko so liclje. iz Verl)e i)roti belaški ravnini, ])ridc mu na misel, da zidar, kterega je bil seljoj vze, nima nobene,','.!, za preiskavo potrebnega orodja jjri sebi. Ali komaj si to misli in spri'friivori, leži preil njima na cesti zaželent» orodje. Prelat sedaj nie vec ni dvomil, am|)ak verj»'l je" in ostra preiskava ga je jiolerdila v njegovem ]n-"epriòanji. lili je tedaj Avguslin nd kraja neverni Tumaž ; gntovo l:i se ne bil tako nagln spremenil, ko bi se ne bil prepričal, da je gnla resnica, kar sn gnvfirili ljudje o čudodelnem znamnju. Saj je sam lahkn vidil glavo in jtersi, kako sd rasile iz zida. Pnlcg tega je bilo mungo tako pošteni!) in zraven tudi zvedenih Ijuili, ki so bili priče raznih čude/.i-v. (inlnv.i sn bili tedaj taki li-rdni dokazi dnvnlj. da je moral verjeti in |m'"-pričati se prelat, zakaj neveren človek se ne da tako lahko preslepiti.
Kakur smo oineiiili, vrelo je railuveilnu ljudstvu k sv. križu na Peravu; kilor Je iiin-I kaki» btiliv.i-ii. iskal Je tukaj piniidèi in polajšanja in tudi našul. J'dlafrunia su več kl<i]iie luistavili iired rasti'éini kri/.i-ni. jHisleilnJie bilo Je trel>a, ila su napravili kapelii-o èi-z IKiilobo in Jo /.abradili.
To Je premojflfi ]trelala in ves kapitel frrebcn-skega samostana, da Jc sklenil leta 17:iU zidati cerkev v večc iKi-svečevanJe in vei-o slavo Zveliéarja križanegii in sicer, kakor bi se bilo spodobilo, ravno nad brilko niarlro. Ali band)crška pisposka ni ])ri-])astila, da bi liili cerkev čez zilsko cesto poniaknili na njen svet, kar bi bilo trelia, ako In litela cerkev v sredi hraniti ])odobo.
Tačasni glavar lianiberski jil. Trokav se Je posebno krepko upiral zidanju na školijskeni svetu in berž ko nc bi bili po vodi splavali vsi sklepi nor-bertinske^^ii kaintelna, ako bi ne bihi ]n-išl:i komisija nalašč iz Celovca, na J'eravo. Ta komisija, ktero Ji^ vodil ffriit' AVaj^ensberf;:, poznejši koroški ilezclni po-jrlavar in v kleri sla bila meil (Inizimi fjrol" Tliurn in },'raški jn-okurafor <x. Ciceroni, pn-cej ukaže, naj nemudoma začno zidati na deželni zendji. V ISaniber^-so ]ia pisali, naj urno nazaj dado sv. Križu darovane denarji: z obrestmi vred, ako si nočejo jiakloniti hudih nasleilkov. Kmalo so jioslali iz llandjerjra ÜOO gold, vsaj za začetek zidanja. Se ve, da |ioslani denar ni zadostil za najn-uvo tako veličastne;;a hrama božjega, kakor so si ga s|iloh želeli. Ni bilo tedaj drugače, kakor da so Norbi-rtinci svoje bogate zakhide odperli in jn-av globoko segli va-nje.
J'red vsimi bilo Je treba, da s«» staro hiso družinsko ]io(lerli in novo na drugem mestu sezidali. Zdaj še le Je bilo mogoče, lotiti se zidanja nove cerkve: to se je zgodilo 11. rožnika 1imbiukošlni
torek ; ta dan namreč so položili pervi kamen za novo cerkev. Spominske Imkvc nam popi.«ujcjo to redko slovesnost prsiv obširno, naj samo nekaj malega po-.snamcm iz njih.
Na Peravi kakor tudi v Belakii se je zbrala omenjeni dan taka množica ljudi, kakor morebiti še nikoli ne jirej ne jioznej. Iz mestne cerkve sv. Jakopa je šla velika procesija mi Peravo v tcm-le redu: Naj pervc so šle vse bratovščine iz IJelaka in njegove okolice z zastavami in banden, za temi je koraLila mestna straža v najlejiši vojaški opravi in z orožjem; tem so sledili duhovni iz bližnjih in daljnih krajev; za temi so veselo godìi mnogoverstni godci, ki so šli ravno ])red eclebrantom v jiolni škofijski opravi (imena ne imenujejo bukev); potem so korakali cerkveni očetje, med kterinii so se odlikovali baron Anton iScmblcr, Ferdinand pl. Itegačnik, tačasni posestnik pcravskega dvora, častniki in druga gospòda. Na Peravo prišedši l)lagoslovil je celebrant svet in pervi kamen k novi cerkvi, potem so šli v cerkev sv. Petra in zapeli: Tebe hvalimo.
Veselo in urno so začeli zidati. Janez Eder je naredil načert nove cerkve, zidarski mojster Andre. Sigi jc zidal po lem načertu, celo delo jta je vodi opat Avguštin Pihler, ki se je bil odpovedal svoj časti v samostanu in šel za oskerbnika v J^elak. *)
Ali kmalo so potekli pomočki; zidanje je jelo pešati, skoraj da ni vse zas|)alo. iJa se to ni zgodilo, gre hvala samostanu grebenjskemu, ki se je jn-izade-val, kolikor mu je bilo v moči, da se je vsaj toliko izdelalo, da so mogli leta 1744 11». dan velicega travna tudi na binkoštni torek posvetiti cerkev iii
*) Umori je ta blagi prelnt I. 1753.
pen'o mašo brati v nji. Dami pobožnih romarjev 80 pripomogli, da so leta 1751 izdelali novi hram božji.
Pervega velikega serpana jo je slovesno blagoslovi Dragotin Miha grof Attems, gorifilsi nadškof..*)
Kaj se je pa zgodilo s čudodelno podobo sv. Križa? vpraša morebiti marsikdo mojih ljubih brav-cev. Ostala je, kakor je bila, pokrita » bomo kapelico. Do leta 1771 so prevdarjaU in posvetovali se, kaj početi ž njo. Nekteri so menili, naj sc odterga tisti kos zida, kjer je rasel križ, in naj še jirencse v novo cerkev. Ali to ni obveljalo, kajti bali so se drugi, <la bi ne razpadel zid pri selitvi, ker je bil že sihio star. Tudi niso vedeli prav, kam ž njini? V sredi cerkve je bilo premalo i)rostora, nad "svetiščem bi ga no mogli ogledovati pobožni romarji, druzega za sv. Križ pripravnega in spodobnega mesta pa ni bilo v cerkvi. Na drugi strani jc ))a tudi dostojiiiše in ])rav, da so na onem mestu ])ustili čudotvorno podobo, kjer ju l)ila od iiočetka in kjer bi imela stati v "vedčn s])omin.
Grebenski prelat Rafael je vse lo dobro ]ire-mislil, torej ukaže 1. 1771, naj se križ pusti tamkaj, kjer je bil že od nekdaj in naj ga z novo kapelico zedinijo s cerkvijo.
*) firiif AttfinB jn liil rojon 1. ni.ilßgn Rprpaiia 1711 v Ouriui. Lrlii 171!l lisvolil i;» j« iiaptiž sui iiiiiisloljMkcijii iiiuiicHtuikn v (i(irici. Kil jn papež Itpnedikt XIV. riixilvcijil ogli-jsku ii>:n!)tvu v viilpiiisku iii frori-ško iiiulMkuiijo (i. nini. KC!r|iiiiiii 1701, ]iii.stnl jc Krof Atteiii!) pervi iimlškol' guriški. liil ju ski-rljcii ore HViijili i^trok, ]iu.sc1inii iiIdikìIi in zvi-nI pustìr sviijih fivi*-ic; xatu {ja ju cciuirica Marija UVnizija iüvulila Zli f. k. knczn. Uninrl jo 18. svRÌ-ann 1774 (!■'. lilaziù. Krutkii povcntiiiun niidškofijo goriške).
Večernica IX.	1
so
Fervi kamen so položili 11. dan malega travna, 12. rožnika 1771 so končali in z navadnimi svečanostmi blagoslovili mično kapelico.
Le-ta kapclica je tik ceste, ki pelje iz Belaka na Žilo, derži se cerkve na vzhodni strani ter se razprostira od severa proti jngu tako, da sta si oltarja, kapelski in cerkveni, ravno nasproti. Na zidn vidiš naslikane prigodbe, ki smo jih žo omenili, ko smo govorili o začetku kriäke cerkve. Te slike namestujojo vsacega tolmača in vsak popis tistim, ki ne niurejo ali ne znajo brati.
Kolikor bolj jo nova cerkev napredovala, toliko bolj je hirala cerkvica sv. Petra. Očetje norbertinci, ki so kakor smo slišsdi od leta 1G85 o iravljali službo božjo pri sv. Petru, prevzeli so zdaj kriško faro. Pomagali so jim minoriti od cerkve sv. Marjete T Belaku.
Dolgo je Sc stala cerkvica sv. Petra borna in zapuščena poleg veličastne nove kriške cerkve. Francozi so v nji spravljali seno in slamo in leta 1809 so jo podcrli. Njen sled se Se vidi na severni strani pokopališča, ktcro so napravili na stroške blagodarue gospé Sidonije pl. AVilčnikovc,, ki si je s tem lep spominek postavila. Imela je 8ent-Peterska cerkvica menda tri altarje, ker tri podobe aitarne se še hra-nujcjo v blagajnici kriški. Na eni teh podob, na podobi sv. Valentina, vidiš dve hiši in ccrkev med visokim drevjem, morebiti predstavlja razrušeno farno cerkcv sv. Petra.
Nova fara je postala v kratkem kraj, kamor so romali Korošci in Kranjci, vzlasti Gorenci, kar se še dan danes godi. S])Ioh je navada, da romarji poprej gredtì na sv. ViSarjc, potem se pa oglasijo pri sv. Križu, kjer sleherni kaj daruje. 8 temi darovi in % doneski drugih miloserčnih dobrotnikov so poprav-
Ijali in še popravljajo ccrkev, ki nima družili dohodkov. Tudi tajraostru in kaplanu se odrajluje plača iz teh darov.
Leta 1840, pripovedujejo spominske bukve, so dobili na Peravo 22 eentov težak zvon iz Golnerjeve zvonarniee v Celovcu. Imenovane bukve na drobno popisujejo, kako ga jo 23. malega travna i. Janez Miha Ahac, celovški dekan, blagoslovil.
Leta 18-12 je dala gospa Kesmanova narediti nov tlak cerk^-i; vzlasti za kapelico so bili razni dobrotniki, Belačani kakor tudi daljni podporniki, zelo vneti. Priča za to je lepo ozaljšana kapelica. Sedajni cerkveni starašina Franc Ser. Interbergcr se posebno poganja za olepšaiije in popravo kapelice in cerkve. Pod njegovim vodstvom se je storilo že mnogo mnogo v ta namen; da le nekaj navodim, opomnim, da so cerkev ravno kar od zunaj tako lepo očistili inosna-žili, da mcniS, da so jo ravno sezidali. Kazun tega so ponovili in oživili že sem ter tje zbrisane slike po stenah. Koliko je ta verli mož sam daroval tej božji poti, ne morem ti našteti, v spominskih bukvah najdeš vse na tanko zapisano.
Ako je cerkev lepa, lepa jc tudi njena bližnja okolica. Kakor sem žc povedal, stoji cerkev med zilsko cesto in Ghonovo pristavo, ki je mično poslopje, zidano po sedanji šegi. Za hišo razprostira se vert z vodometom, kipi in s krasnim rastlijnakoni, ki je komaj dozidan. Od te strani je pogled na Peravo zelo lep, posebno ])ri Ghonovem znamnji na polji. Ka desni vidiš mogočne mejnike koroške in kranjske dežele, na levi kimata Dobrač" in Blajberg, pred teboj prijetno dišavo puha krasni vert; novo poslopje za njim spominja te, ria si človek pozeineljsk, zvonika zadej pa ti iiravita, da iiiij bodo tvoje misli obernjene vselej proti nebu. Na pervi pogled od le-te strani bi pač
marsìkteri mislil, da ima pred seboj bogat samostan; tako blizo ste cerkev in pristava,
K sklepn naj ti, ljubi romar, omenim lepo navado, ki je že silno stiira in ki so je do danesnjega dneva ohranila. Še preden so začeli zidati novo cerkev kriàko, bila je vsak petek o gotovi uri sveta maSa pri sv. Petru. Do leta 1725 so dobivali duhovni gotov znesek v denarji za to mušo, ali v imenovanem letu je zaostal, ker nova ccrkev je veliko veliko potrebovala. To so radi darovali duhovni gospodje na Feravi, ker so vidili, da denar pri zidanji tako dobro služi. Pa že leta 1752 je oni znesek zopet jel redno prihajati, kajti samostan jc sklenil, da se naj v po-vzdigo čeSčenja božjega za vedue čase vsak petek daruje sv. maša z dvema blagoslovoma z rešnjiiu Telesom in z orglami in petjem, kar se skerbno še danes spolnuje. V štirdesetdnevnem postu pa molijo na Feravi križev pot in sicer v petkih po žegnani maSi v slovenskem, v nedeljah po žegnu ali blagoslovu pa v nemškem jeziku; res lejia, koristna naprava.
Ker so zaterli samostan grebcnjski in ko so sc razšli prcmonstratcnzarji, i)ri«la je fara sv. Križa pod kerško škofijo, ki tu sem večidel duhovne gospode pošilja, ki znajo poleg nemškega tudi slovenski, kajti Slovenci pogosto zahajajo k sv. Križu.
01) kratkem sem ti tedaj, ljubi slovenski rumar, razložil, kako je bilo poprej na Feravi in kako je zdaj; ^ko čudapoln je bil pocctek in začetek lepe božje poti sv. Križa; kako lepo se je razvijala v teku spremenljivega časa in kako mogočno in glasno nam zdaj govori, da naša vera še ni umerla, ampak da krepko živi, da sc kaže šu zmiraj v olepševanji svojih svetišč in blagodarnosti svojih nasledovavcev. Prebral si vse te čcrticc, ljubi braveo, ali da se prcjirieas, da je tako, pojdi sam na Foravo in glej iu verjel boš.
Kedar boš v molitev ves zatopljen klečal pred pre-(fndnini križem in tako rekoč, p)voril r Tistim, ki je visel mi njem, tedaj se fspomiii tudi svojega ubogega, milega in pobožnega naroda. Z Bogom.
J. Parapat.
3.
Ozir po gforiSkem interžaSkemPrimorJi in romanje v prestari OgflcJ.
(Spomini na velike šolsko počitnice 1863.)
Motto:
.Tam, Kier Soila t blagem kriOu Vijo un — podobnem nO« i Tam, kjpr SElnlino tiirtlco ViiiiSiOu Rorillrc — lu to Jn slavenskn krajna."
Sliivcnika gurllca.
Premila domovina slovenska, kako krasna si Ti! Srečen res so sme Šteti, dà — ponosen sme biti, ktcremu je bila stvarniea mila, da jo ugledal v tvojih I)okrajinali Infico življenja, da je tekla zibelka njegova na zemlji tvoji. Ima li vesoljni svet znamenitosti, da bi se z enacimi slovenska domovina ponašati nc zamogla? Ogleduj po celi zemlji velikanske cerkvc, mogočno stavbe železnic, cestii in druzib poslopij, orjaške gore, sinje morja, temne jezera, brusčeče reke, peneče slapove, zdravilne vire, plodne poljane, tolste l)ašnikc in visoke planine, rodovitne vinske gorice, bogate rudnike, sloveče razvalino, skrivnostne podzemeljske hrame ter tisočero modrih človeških naprav — in glej! vse to nabaj.iš tudi na »Slovenskem. — Ozri so po Btanovnikih oaše zemlje! N.'ihajafi li kje
bolj vnete duhovnike, bolj slavne in učene možd, bolj bisti-e učenike/brabriSe vojake, cverstejše fante, lepši cvet Diladine^V — Po pravici je torej pel svoje dni g. A. Pirnat Vekoč:
„Goratan, Primorje, Krajna, Z njimi Štajar — zemlja sjajna — Dom rodù so slaraega, Dom rodü junaškega — In to je Sloven'ja mila." — Ako Vas torej mika, ozreti se nekoliko po enem izmed oddelkov naSe zemlje, po goriškem in tor-žaSkem Pr im or j i namret, vljudno Vas vabim seboj, dragi slovenski bratje in sestre! Ogledujte v duhu to, kar je bilo meni v djanji sreča viditi od 14. do 19. septembra 1863.
V kakih 9 urah dospé popotnik od Ljubljane skoz Škofjoloko ter dalje skoz Selško dolino mimo Selč, Železnikov, Zaliloga v Sorieo. Tukaj cesta neha in odtlej ga pripelje steza ])rek temnih gor v dobri uri na mejo Kranjsko-go-riSko. Dvoje visocih gorsi, k levi Porezen, kdesni Šla t ni k, 'straži tako rekoč tu vhod v Primorsko kronovino. Če se nazaj ozreš jiroti S orici, kaže se ti nizko obraščcno gi-ičevjc, jiroti T o minske mu ]ia odpira se dolina dovolj prijazna. PrekoračivSi mejo nahajamo se na Petrovem ber du, dveh na-samnih kmetijah. Po mični livadi koračimo navzdol, pa popotnik!"— ne upaj ji-j. Prej ko si si svest, prideš v tako tesno in kamnito strugo, da kmalo bi si noge podvil. In glej! ravno tu ugk-daš pervi sled one ceste, ki bi bila imela vezati goriško-tomin-sko H kranjsko-selško dolino. Zakaj je ta toliko potrebna in tudi — zlasti d<t Podberda — že dosti dobro osnovana naredba zaslala, to je resnično nezapopadljivo, in če je temu nerodnost kriva, tudi
neodpustljivo. K sreči ta kozja pot ne pelje dalcČ; zakaj kmalo stopiš ven iz tesne ožine in zdajci se ti odpre in razširi romantična dolina globoko k tvojemu podnožju. Od desno unkraj doline sem pozdravlja te pol pola, visoka in rastlinj'ljogata Čer na per st. Idilično raztezajo se pod njenimi sterminami porjanske domovja in cerkvica sv. Lenarta na Bači. — Nav])ične pečine k levi in globoki prepad k desni, korakaš en čas polagoma navzdol ; tam pa, kjer je — kakor veleva narodna pripovedka — svoje, dni dotlej prispevši Turčin zatcsa z britko sabljo znamenje križa v sinji rob z obljubo, da nikdar več no bo liodil po teh tukavah, tam spnsti se pot hipoma navzdol in vodeča nas mimo dveh slapov, pripelje nas vedno niže in niže dol v per\'o goriško farno vas Podberdo. Okoli in okoli od sterniih gor obdana in brez vsega rednega dohoda je vendar imela leta 1841. ta vas čast, prenočiti v svojem farovžu saksonskega kralja Miroslava Avgusta, ki je o svoji tretji nazočnosti na Kranjskem obiskal gorenska slapova Pcričnik in Savico, ter potem botaniziral na Čer ni persti, odtlej prišel Pod ber d o in odrinil dalje skoz Toniinsko proti Hoven in Goratann. *) — Ako te mika niimogredé stopiti v tnkajSno, sv. Nikolaju posvečeno farno cerkev, prepričal se bos, da vnema za olepšavo cerkvi vlada tudi daleč od mest med stermimi gorami. Letos namreč jo bil i)ostavIjen tukaj novi kamniti veliki oltar in bil prezbiterij prav lično jiomalan. Stalo je
*) Imcnovniii kralj je ljubil npknkn poKphno iinSe Bvotrijnnske ]iukr>ijiiio ter jili je pogosto obiskoviil. IJil jn ponebnn umsn rastlinoslovcc. O ilovpnski ^'criiipprsti jc izgovoril razsodbo, ÜA „ta plniiina je v botaniskeui ozirii najbogatejša, kar jih je on obiskal".	Pis.
to kakih 1300 gld. atroSkov. Duhovnija je tuks^j žc od leta 1739., samostojna fara vendar še le od leta jg4S.—že tnkaj se kaže-akoravno še le dobro uro čez mejo — pri stavbah novejših hiš nekoliko tali-janski značaj.
Pot odtlej do Hndojužne (2 uri daljave) je o lepem vremenu neprijetna, o deževji za popotnika zelo težavna, — da, pogosto celo s smertno nevarnostjo sklenjena. Dno ozke doline namreč ima skoraj vse rečifa liača v lasti, kjer si prebira po temiasti volji svojo strugo. O lepi uri je že še: - tolče se namreč po brodih in kamenji in so tu in tam čez vodo napravljene kurjim grcdčm enake bervi. Kedar pa o nalivih stranski potoki in hudourniki pridenijo svojo mokro bogast\''o raz stermih gor ter zalijejo hipoma dolino in poplaknejo bervi, takrat je prisiljen pomilovanja vredni popotnik spenjati se enako divji kozi po stermih in ozkih stezah, pogosto nad strahovitimi prepadi. Bog obvaruj, da bi nm stopnje zmanjkalo; zdajci bi bilo po njem. Sicer je osnovana, boljo reči," začcrtana prek desnega bregovja doline cesta proti Tominu, ali čas, o kterem bo ona izdelana, še ni zaznamovan v pratiki za prihodnje leto. Sploh ne svi-tujemo nikomur, tu skoz o slabem vremenu i)r)i)otovati, ker mari<iktcremu že so tu o deževji vstaja i lasje i)0 k«)nci.
rrel)ivav<!Ì so si pozidali jio teh krajih visoko gor po sterminah svoje domovja in če kdo ne vč, kaj se pravi: jesti kruh v jìtìtu svojega obraza, ta naj le-scm jiride; tu bo spoznal jtravi pomen teh besed. Učiti se zamore pa «ib ciioni ludi tukaj l)rcz-božni sedajni svet, ki častito diilinvšino tako rad s „farji" in mnogimi drugimi še gerjimi psovkami pita, kakšnim težavam se ona z nastopom v svoj grenko-hudi stan posveti, zlasti čc mura pustirovati v tacili
krajih, kakor so tominskc poré. Vendar — povsod jc Bofr, i¥)vsod jc krnli ; srečen v resnici je le ta na svetu, kdor nosi mir v svojem sercu ; bodi si potem žc tu ali tam.
V dveh urah tedaj se dospè iz P o db er d a v Hudojužno. Paß ne nosi ta vas zastonj svojega imena. Nad njo v bregu ndimo duhovnijsko cerkev Obloško.
Od Hudojužne naprej postane pot nekoliko boljša; povzdigne so pa tudi visoko nad temelj doline ter pelje ob desnem bregovji prek globocih prepadov. Če dalje veča prihaja rečicii Bača in votlo odmeva liruàé njenih valov po enotni dolini. V eni uri do-spemo v slovensko Koritnieo, kjer se odpre stranska gorostasna dolina in-otivisokoležečemu nemškemu Kovtu, nekdajni veliki fari in stari nemški naselbini. *) Unkraj Korltnice se nam nazaj proti desni tje ozirajočim kaže precej visoko gori na po-dulgastem rebru prijazno proti solncu ležeča farna cerW Bukovo. »Svoje dni so Iiteli po teh krajih lazijoči kervoločni Turki opleniti tudi toeerkev. Že so korakali v breg proti nji in zasmeliovali od njenega »tolpa milo v i)onioč vabeče zvonjenje z besedami: „Le bHČi\j gori, Lenart!**) drevi pa bodo naše mulo na tvojem oltarji zobale". Ali njih protenje je sklicalo serd božji nad nje; kajti kakor kaže ustno izročilo, bili HO čudovito zmagani in potolčeni. Veselo
*) Ktrrpgn izmofl riistitih Iirnvrpv mika knj vož in linij iin-1iui,i(-iii-|;ii (I ti-li krnjili vi-rtiti, iiaj lieri- izvprstiio njiinn nlnv-iicfrii g. i)rori!siiri:i .Stuf, Kdciani-ii'-a v „slov. licoli 1, ISriH" in v „1'rijatlii, Iw-aj 1855" pnd nasliivoiii : „Odgovuri iiii vprnsanjc ilriiHtva za jii|;iiRloraiinku pnvustiiico" ; „NviiiAki Kovt" in „Uiikva na ToniiiiKkcin."	l'in.
•''*) Cerkov jo naniroč bv. Luiiartu iiosToccna.	Pis,
Kvonjenjc delopnsta vsako saboto koj popoldan kliče HC dan danaSnji Bnkovčanom v spomin tiste stisek-polne čase.
Kmalo naprej od Koritnice stoji ob potu du-hovnijska vas Grahovo s precej čedno eerkevjo. Dalje gre po dolini pot zopet samotno prek desnih gor in se pride n. pr. v eni uri na Knežo. Vasi nosijo če dalje bolj značaj tulijanskih stavb, imajo večidel zidane hiSe s ]ilit^-imi na korce pokritimi strehami. Od Kneže naprej proti Tominu pelje že dobra cesta, ki je bila v poslednjih letih izgotovijena. Zunaj Kneže se kmali pot razcepi. Levi stremen derži naprej po dolini in pripelje popotnika skoz vasi KIoTže in Mala-ßaca v kaki po dragi uri v prijetno, od zale okolice obdano vas sv. Lucija na Mostu; od tam pa skozi vas Sel o v eni uri do velike ceste, ki pridcrži iz Goratana cez Predel, Bovec, Kobor d itd. na Gorico. Desna, že zgo-rej omenjena pot pa pelje, kakor smo rekli, na Tomi n in od'tam tudi proti Gorici. Ker v oziru daljave ni ravno velikega razločka: ker se človek odslej naprej, ako so mu finance vgodne, lahko ]iclje in ker si lahko ogleda poglavitni kraj rele Tominske doline, Tomin namreč, priporočujemo |)0])ntnikoni drugo desno pot, akoravno tudi pcr^-e kratkomalo nc grajamo. Jaz sem si bil izvolil desni cestni oddelek, ki kmali po razdelit\T pripelje v Podmevec, veliko in lično farno vas. — Od tod naprej prideš kmalo v divjo skalnato dolino, kjer se ti pot i)rek sivih pečin polagoma navkreber vije. Prav prijetno se ti kaže, če se nazaj oziraS, vas Podmevec. Verh dolgega klanca se nam od vasi Luhin naprej pot prične najprej polagoma in jiotom vedno bolj od-sahovati navzdol; tudi se o lepem vremeni in svitlem dncvn čczdalje bolj odpira krasna So^ka dolina
J»_
(Isonzothal) ter pogled proti Tominu in dalje gor proti k obori du. Meni je liila, vendar tu popotujočemu že temna noč zakrila lepi razgled, — le svitlo-ber-leče lučice so se mi lesketale iz daljave in naznanje-vale mi, kje stoji Tom in.
Bravci „Novic" Tomin po imenu dobro poznajo ; oni po pogostnih dopisih vedi'i, da je v tem kraju zbudila Čitavnica in njena pevska družba narodni slovenski duh bolje, ko marsikje drugod, akoravno bi bilo greh tajiti, da Goriško ne šteje mnogo mnogo iskrenih vlasfencev, ki marsikterega na-videz-rodoljuba jako ožakljaju. Imenik slavne naše družbe sv. Mohora kaže nam lepo {itevilo za slovensko reč verlo vnetih mož. — Je pa Tomin tudi sani na sebi prav lep, velik in od nekdaj sloveč kraj. Stoji nekoliko odzdignjen nad dnom doline na prijaznem honicu, ima sedež okrajne gosposke in dekaiiije ter mnogo lepih poslopij. Tudi cerkev — na videz delu novejših časov — daje spričalo vneti gorečnosti fara-nov za božjo čast. Zlasti orgle in ž njimi združene veršeče trombe je vredno slišati. Okolica je opasana z visueimi gorami; posebno one so kaj mogočne, ki meje toniinski krog s kranjskim Bohinjem. »Sloveče je le-to gorovje tudi zato, ker je v" eni njegovih duplin živel svoje dni slavni t.-ilijaiiski pesnik'Dante, ])regnan, kakor eni pravijo, zastran svoje ljubezni do neke gospodične knezovskega stami in zarad pesme, ki jo je nji v čast zložil. Tukaj, kakor eni terdij«», je sestavil slavni pesnik tudi sloveči spev „o peklu". Duplina se zove po njem „Dantova jama", domači )0znaj0 jo bolje pod imenom „Zalaska jama". *rodamo, kakor smo kujiili; kdor pa ima čas, naj gre ogledat duplino sam, žc za sKivnega sjiomina voljo.
Iz Tomi na pelje nas cesta dol do obrežja tu zlo Široke Soče, ktera pridervi svoje višnjeve valove iz odperte doline odKoborid.a ter vodi jih po tesni soteski proti sv. Lneiji na Mostu. Čez dolgi kamniti most dospcmo kmalo na veliko cesto, ki pri-derži čez sloveči, leta 1809. s kerva\imi potoki posvečeni Predel, ter skoz Bovške tesne in divje soteske, pa tudi od Vidma in od imenitnega Staro-mesta (Cividale, Forum Julii). Po tej cesti napotimo se tudi mi proti Gorici. Pred naini stoji zdajci vas Vol če (— po nekterih Vuče —ki je po mnenji zvedenih mož nek najstarejša izmed tomin-skih far. Prekoračimo jo in zdaj pospne se cesta skoz ozko sotesko precpj zlo navkreber, derži dalje skoz rodovitno dolino, kmalo pa se spušča po zlo stermih klancih zopet navzdol. Poleg samotno stoječe gostivnice „priPlatarju" pozdravljamo zopet Sočo, ki skoz divjo in tesno skalnato strugo od sv. Lucije na Mostu doli pribobni. Ustno izročilo pravi, da je »Soča nekdaj skoz to strugo pod zemljo tekla, kar je prav lahko verjetno; zakai ako pri sv. Luciji pogledaš čez zidani most, ki čez tesni in globoki skalnati prepad dcrži, po ktcrcga temnem dnu se peni togotna Soča, merzli mravljinci gomazijo ti po relem tru )lu. Presneto so morali d«bro možgane imeti ljudje, k so tu čez tako gloliočino nai)ravljaH most. Lahko tedaj je, da je tekla voda kdaj skozi podzemeljski predor. Sploh moram reči o sv. Luciji, ktero vsis sem že v prejSnib letih dvakrat obiskal, da je mikavni kraj. Najtle izkoplje se tu tudi mnogo starin, ki kažeio, da je žc o rimskih časih stala tu vas ali celo mosto. Blizo tukaj tudi pridruži reka Idrica svoje valove peneči Soči.
Od „P lat ar j a" naprej gremo ob desnem bre-govji Suče šc vedno po tesni, od visocih hribov
obdani dolini. V ozko skalnato strugo stisnjeni so 80 vedno njeni A-alovi, nad ktcrinii je resta visok« gor in precej daleč edino skoz sinje robovje vsekana. Öilna g obočina zijsl pod nami, tako da se Olovek vkljnb dobrim stranskim zidinam z nekakim plaSnim čutom in trepetom ozira v stnihovite prepade. Da bi se tu napraA-ila terdnjava, živa duša bi ne prišla mimo. V striiU-^iSkem ozirn se Soška dolina res živa terdnjuva imenovati zamore: le čuda je, da sc ona bolje ne zavaruje. Saj se je bil celo jirusti narod svoje dni v teli tukavah v bran postavil kervi-žejnemu Turku ter oklestil ga tako, da je kakor nad Podberdom, tudi tu vsekal v terdi rob svetega znam-nja obljubo, da nikdar več ne bo ga le-sem. Iz te soteske ven pridši prične se dolina polagoma odpirati, dokler nas posledujič okrog Kocina v neznano lepo okolieo pripelje. Ne najde se res kmalo kraj, ki bi bil tako mikaven, ko Ilo čin. Stoji k desni tikeeste. Po dobro obdelanih poljih njegovih rastejo med rodovitnimi njivami celi drevoredi nnirl), crešenj, breskev, češpelj, jaljelk itd. Pa to iic ni vse. Itodovitna terta veže drevo k drevesu ter plete viseče, s sladkim sadom nadauc vence od debla do debla. Zemlja in zrak dajeta tu tako rekoč svoj bogati plod in če kje — tukaj gotovo misliS se prestavljenega v sredino krasne Italije. Tudi tukaj izkopljejo se še pogosto kake rimske starine.
Od Koč in a naprej stisne se dolina zopet bolj, svet pa se ves čas odsalinje polagoma navzdol. V )ičli uri pokaže se Kanalski t er g, ki razun nialili liš stoji ves na levem obrežji Soče. Spred pred tcrgom stoji unkraj reke veliko jioslojije — pred malo časom nek svilna ^ibrika, — Ae više nad tergom ]ia orjaški grad, kjer jc b(ijè viditi lepa zliirka na jjlatno slikanih podob in tudi druzih starin. Pomniti jc
namreč, da že Rimljani so tukaj stanoTali. Od njih pozidani most *) so razrušili Se le leta 1813. Francozi, ono ljudstvo, ki se šteje za najbolj omikani narod na zemlji, in vendar se je v vseh vojskah proti Avstriji tako silno okrutno in sovražno skazovalo. Zduj veže obrežja novi, krasni, iz kamna rezani visoki most, ki se t dveh obokih derzo\-ito spenja čez ponosno Sočo. Naredil ga jc tulijanski mojster Picco, oni, ki je delal v Ljubljani „Franc-Karlov most" pred frančiškansko cerkevjo.
Kanal je precej velik in lep terg, ima sedež okrajne gosposke in je tukaj tudi dekanat za kanalsko dolino. Cerkev stoji prav lepo sred terga in je vredna, da se pogleda. Kamnitni njeni lepi oltarji spričujejo, da terg ni dulec od Laškega. Tudi kamnita podoba na vodnjaku stran cerkve da vganiti kaj enacega.
Kakor se nam je že od verh klanca nad Vol-čani svet ves čas poniževal navzdol, tako tudi od Kanala naprej gredé cesta vedno nekoliko na nizko visi. Uro hodil od terga stoji k levi ceste znamnje s podobo Marije Device na Sveti Gori poleg Gorice. Velika cesta derži sicer naprej proti vasi Plava, kjer dolina hipoma naredi velik ovinek k levi in polje pot po nji daljo pod Sveto Goro proti Solkanu in Gorici, — mi pa podajmo sc kakor
*) NarodHku pripovedka pravi, ila Ktnri nioRt jo bil pozidal peklcnNČck sam. Pogodili so jc liil z ljiid«tvuiu za plačilo tako, da porva diiàa, ki lio šla rcz-nj, lio njegova. Ali zviti Ijiidjó iantovca oppliarii'ii. Lai-npinii knži-jii nainrci; potočiju hleb kruha čez zgotuvljeiii most, za kterini se pe.s v liitrpiii teku spusti. Plačan ju bil teUnj po pogodbi re.i z duMi. Ali peklciiNČi-ka ta guljiilija silno razkači; »prdito zgrabi psa in ga tako trcAči na uio.itu oli lin, da tcrdni obok š njim prcbijo. Tako pravljica, po kranjsko-goren-skein Enana.	Pii.
romarski Slovene! po stezi, ki se tn pri Marijinem znamnji na levo roko od eeste loči. Polagoma navkreber gredé pridemo kmalo v duhovnijsko vas Desklo. Od tod naprej štejejo do Svete gore Se 3 ure hoda; svetujemo pa popotnikom, ki niso teh krajev vajeni, saj en čas najeti kakega fanteta, da jim pot kaže. Priderži namreč steza kmalo za Vtosjo v gozdič in dalje gor med senožeti in paznike, kjer se pota prekrižavaju na vse strani in človeka lahko omamijo. Preccj znoja je na čelu, preden človek prisopiha verh gorovja in se mu pot zopet po gladkih senožetih vravnä. Kmalo se zdaj posveti Sveta Gora, ktero pobožni romarji tje gredé tu pri iervem vgledu na kolenih pozdravljajo; enako sc tud nazaj gredé na tem mestu od nje poslové. liazne gore, slovenske in laško, kažejo se nam, ako se oziram:i po višavah okrog; pa tudi goličavc, pustemu Krasu enake, žalijo tukaj že človeško oko. Od kraja vendar, kjer se Sveta gora posveti, je še dobro uro hoda do nje, ker nsis ])ot pelje še v dolino in potem se le po Vedno bolj kamnitem svetu precej stermu gori pod blagoslovljeni Marijin dom, kteri iina vendar od te strani gledan bolj enakost z močno tei-dnjavo, kakor z romarskim svetiščem. Poslednjič dospemn srečno do vrat, ki deržč skozi dolgo vežo enega izmed gostilniških poslopij v spodnji dvor. Tukaj ugledanio k levi krasne invkusno sestavljene kanmite stopnice, ki nas po dveh straneh vodijo gori v zgornji, k desni in levi od dveh košatih diye-kostanjevih dreves ubsenčeni cerkveni preddvor. .Šesiero kamnitih kipov na visocih stojalih kaže na široko pot tje proti cerkvenim duriin, ki nas še 7 stopnic nad dvorom vzdignjeni mikavno vabijo v Marijino svetišče. I'o šegi slovenskih romarjev stopimo koj v cerkev. Kakor je že navadno, da človeka nekako posebni čuti

navdihnejo, ko stopi v kak romarski tempelj, tako boH gotovo tudi tukaj z nekakim zavzetjem stopil čez cerkveni prag. Cerkev na Sveti Gori je zelo zelo velika, dolga in Široka. Po šegi talijanskili cerkva ni izobokana; namesti oboka služi koj streha. Dvanajstero stebrov deli svetišče v tri ladije. Stene stransÜh zidin so zaljšane z raznimi slikarijami. O sredi cerkvi stoji prosto oltar sv. Križa, obdaja ga lesena zagraja, naprej gori se vzdigne ccrkcv po celi širjavi — če se ne motim — še za devet stopnic, 'l'nkaj še le nahaja sc nekaj stolov in dva strunska oltarja. Veliki oltar stoji v malem ])rcsvctiščn, lepo in čndno ozaljšan. Še en olturček je od velikega v stranski kapclici k len.
Kakor vsaka romarska cerkev, ima tudi ta svojo zgodovino, ktero naj tu o kratkem omenim. Svoje dni je tukaj, kjer zdaj cerkev in ostale poslopja Ktojé, pustil gora šterlela v zrak. Keklo se jej je „Skalniča". Lc kaka knmcnia travnata bilka je pognala svoj kal iz zemlje in privabila tjekaj kakega pastirja z živinico na višavo. Neka pobožna pasti-rica in posebno goreča častivka Marije, Urša Fer-ligojnica, iz Gargare domsi, ki je rada umikala HO ostalim pastirjem, ])asla je jcHCuskcga dne 1. lüii'.i. tukaj svojo čredo. Po svoji navadi jc ninliUi ravno v čast Marije in glej: kar prikaže se jej nc1)cška OoR])il z sinčekom Jezusom v sjajni rajski svitlobi ter jo nagovori z besedami : „Pojdi in reci ljudstvu, da mi tukaj cerkev zida in me milosti jn-osi". Prilta-zen zgine. Zdajci se vbogljiva deklica poda v Solkan in Gorico, ter prijiovcdiije, kuj je vidila in slišala. Keč ])ridc do ušes diihovske in dežclske gospoüke, nasledek tega pa je bil, da Uršulo tak<i dolgo ]n-i in'), naj bi se resnica dokazala. Trikrat mora blaga deklica v «apor, pa vselej jc bila po uoči od uevidnu
moči jeC-e re.šena in najdena v jutro pri svoji čedi na gori, T pobožno molitev zamaknjena. Kesnica prikazni je bila zdaj z očitnim čudežem dokazana, ljudstvo zbere se v ])rocesijo, ter vodjeno od duliovske in deželne gosposke gre na goro, kjer se je bila Marija Uršuli prikazala. Perva očitna božja pot bila je to na Sveto Goro. Za silo postavijo malo kapelico; ali bogati darovi stekajo se tako oliilno, da kmalo pozidajo namesto nje veličansko cerkev. Pet let po prikazni, leta 1544. 13. oktobra jc bila nova cerkev od milostljivcga gospoda Egidija Fai co t a, škofa in namestnika oglejskega patrijarba, posvečena in »Solkanski fari ko ])odružnica dana. Vedno več in več čudežev se je zdaj tukaj zgodilo, vedno bolj množilo se je število obiskovavcev iz vseh sosednih dežel, in ime hriba „Skalnica" nmaknilo sc je ča-stitemu: „Sveta gora". — Za tolike sile romarjev ui bilo, kakor se lahko ume, pripravnih prostorov in prenočišč, tudi duhovščine je manjkalo ; tedaj jo bilo sklenjeno, zidati ]iotrebnc poslopja in tudi samostan, ktcri je bil 1. 1Ò74 oo. Irančiškanoni izročen. Naj vcsclši in slavniši dan bil je pa za Sveto Goro 1. 1717, ko so podobo ]\[arijino v procesiji iz Gore v Gorico prinesli, jo tu na velikem tergu „Travn iku" med sjajnimi slovesnostmi z zlato, obilno z žlahtnimi kamni vdelano krono kronali, ])otcm ])a spet v častilni procesiji na Sveto Goro nesli in tam veselo osmino tega dneva obhajali. Tri sto, tri in trideset tavžcnt posvečenih hostij sc je bilo ]iorabilu tiste dni za sv. obhajila ncštuvilnih ron'iai'skih množic.
Pa--pud solncem je vse j)remonljivo. Druga
polovica oseuniajstcga stoletja nn^nda bo žalostno sliivela, dokler se bo štela dol)a in zgodovina katoliške cerkve, ^"astopil jc bil namreč čas, kterega
Voèernico IX,	5
tndi Se dan današnji slavijo nekteri norošegni pagani kot svitlo zoro, ki je nadrladala nevednost ; med tem ko 86 ga iskreni katolik z žalostjo spominja. L. 1T8G je doSlo naSvetoGoro osodopolno povelje, da ima božja pot nehati, in da frančiškani morajo goro zapustiti. Res! žalostno povelje. Podobo Marijino so odnesli iz Gore v Solkan v farno cerkev; samostan, )renočišča in tudi cela cerkev so bili zapadli razva-inam. Celih sedem let je glodal zob časa samotne zidine, dokler niso rajni cesar Frane L slavnega spomina prošnje pobožnih Slovencev in Gori-čanov vslišali ter Mariji Devici zopet njeno histnino na Sveti Gori vernili. Sv. Mihela dan 1. 1793 je bila podoba Marijina zopet z veliko slovesnostjo v procesiji od škofa in neštevilnih ]iobožnih trum na Goro v novic popravljeno cerkev spravljena, kjer deli kot najboljša pomočnica in mati obiskovavnim romarjem bogate zaklade svojih milost. Svetni mašniki opravljajo zdaj duhovno službo z veliko vnemo in delijo Slovencem, Lahom in Nemcem, ki i)o letu in v zimi obilno sem romajo, v ssv. zakramentih krej)-čivno dušno moč. Posebno slove gospod Oče Pavi Celoti, krepki 851etni starček in duhovnik že skoz 61 let, ki še vedno z gorečo vnemo duhovno službo opravljajo.
Stopimo zdaj zopet iz cerkve. Ako se je poživil V svetih zidinah naš duh z novimi močmi, razvcscluje se zdaj naše oko nc manj nad krasnim razgledi mi, ki ga na vse strani odjiira široki svet. Proti jugu uglcdaš konec Soške doline, Solkan in sprciepo Gorico z njenimi krasnimi puslupji in cerkvami; — rajske 13 er da zapira ti vei-i dol ])usta gura, ki se dviguje unkraj Suče; — jiniti jugcizapadu leži planotna Furlanija z ncštcvilnimi vasmi in cerkvami, omejena od beneških miakuž; — zapud kaže
Videmsko in StaromeSko (Cevdatsko) okolico; k sevcrju globoko pod nami v dolini tiifi duhovnijska vas Gargara, dom slavnoznane Uršule Ferli-gojnicc: dalje nglodamo toniin^ke, kranjske in gotovo še družili dežel gore, vverstene eno za drugo. Vzhod stavi nam slednjič pred oči okolico Vipavsko; tudi Nanos in Hrušica kažete nam svojega vladarstva doni.
Za postrežbo skerbi romarjem na Sveti Gori dvoje ali troje gostilnic: prenoč-iSue dobé pa vsi v nekdajnem samostanu. Hvalevredno se gleda natanko, da romarji prenočijo ločeni po spolu, moške in ženske posebej. Tudi tako imenovanih odpustkov, n. ])r. podobic, tablic, molkov, škapulirjev itd. itd. se dobi dosti na prodaj.—Tako sem nekoliko in le poveršno popisal sveti kraj, kterega murda vsak zadovoljen zapusti, posebno ako mu je bilo vreme vgodno. *)
Vzdigniva se tudi midva zdaj, ljubi bravoc, odtod in podajva se proti Gorici. I)ve poti vodita naju od cerkve jirotl nji, ena vozna, — druga pa, ki pelje mimo ličnega pokopališča, za popotnike pcAcc. Zlasti druga je kaj okusno narejena ter lo mnogoterih stojmicah izjieljana precej globoko ( oli jio griču. Ondi, kjer se poti zopet zedinit, imajo — da bi jim nihče jiet ne odnesel — berači svoj „hauiitiiuartir" ali glavno postajo. Preccj izurjeni so eni v svojem poslu; da bi le res tudi molili tako na čast Mariji in za roniarje, kakor taki možje včasih radi na cente obetajo. —Vednii niže in niže nas i)clje pot popusti skalnati gori navzdol, dokler nas v dnu ne jiripelje v Solkan, kjer nas združi zo])et z veliko cesto.
*j Ljubi Iiravpc! Kiij vi-r in Ae linij iiiiliiiiriiofrii o Svrti Gciri zniiiiircš /.vi-iliti iz Kli^rcnsku Kolvilc, ki ju ju mi I. 18Ö8 iziliilu iiiišii ilriižli;i NV. Mulinrii v (^'ulnvcii. lii-ri >iii(li hi;-stiivck : „Svota (jorn pri Gorivi, strmi löU.	l'in.
Skozi Solkan pndšim so nam zdajci odgerne prostorna planota, in kolikor dalje gremo, čedalje postaja lepäa, čedalje mičnejša. Xa levo ugledaš ob cesti plodne poljane, nasajene po brazdah z raznimi sadnimi iu murbnimi drevesi. Vinska torta spleta vence od drevesa do drevesa in rodi bogato svoj sladki sad. Z neko neizrekljivo prijetnostjo počiva oko popotnikovo na teh ])oljskih in sailonosnìb livadah. Šc krasnejša pa se ti kaže k desni cesta omejena. Med sprelepc verte, najokiisnejše ograjeno, obdelane in obsajene z najžlahtncjšimi cvetkami, vidiš postavljene visoke, palačam enake „ville", ena zalša mimu druge. Skoraj neprenehoma se versté k desni te poslopja — poletne prebivališča premoižnih posestnikov in mestnjanov — od Solkana do Goricc in kin-čijo res kraj tako, da lepših jaz še nisem vidil v življenji. Če ktera okrajna na zemlji zasluži prilog: „rajska", ta ga je g^otova vredna. ~ Samostansko poslopje na Kostanjevici nam polagoma k levi zraste tako rekoč izmed vinogradov iz tal; tudi grad GoriSki nam čedalje bliže kaže svoje ostarele čern-kaste zidine, in prej, ko smo se nadjali, stopimo v Gorico.
„Z malega zraste veliko", poje naš slavni Koseski. Pomen teh besed zamore so oberniti tudi na mesta in vasi. Okrog posamezni li gradov, »krog posameznih hiš so se jcle družiti finslopja, duklcr niso izrastle jioslednič, bi rekel, iz njili vasi, tergi in mesta. Gor ca umenjuje se šo le leta i(4ll ])u tem imenu v pismih, in siccr takrat še ko vas; vendar mora ona völiko veliko starejša biti. Postavljena namreč tako rekuč i)rod duri, skoz kti-n* so Uimijani pošiljali svojo bojne kordola v Panonijo, Ilirijo in No ri k, in skoz ktere so se tudi o preseljevanji parodoT divje ljudstva v Italijo sililo, morala je ona
že poprej stati. Slovensko ime igeno daje npridbo
Vodnikovim besedam, ki je pel:
„Od penega tukaj stanuje moj rod, Če vé kdo za druz'ga, naj reče odkod."
Leta 1001 je cesar Oton III. dal polovico Gorice oglejskemu patrijarhu Janezu IV., drugo polovico, kakor tudi polovico Solkana pa friulskemu pofu Verihenu. — Poznejše, okrog leta 1120 nahajamo \n)ervič lastne goriške kneze v osebah bratov Majnarda in Engelberta: leta 1500 pa zadnjega, Leonarda pu imenu, kterega grobni spominek se nahaja v goriški veliki cerkvi, koSóiee njegove pa počivajo v Liencu na Tirolskem. Le-ta jo zapustil Gorico cesarju Maksimilijanu I. in od teh dob je podložna ona slavni avstrijanski hiši, ktere cesarji si pridavajo tudi naslov: „p o kn e ž eni grof goriški in gradiškanski". Le treh zgodovinskih čert naj Se omenimo. Leta 122Ò nahajal se je v Gorici sv. Anton Padovanski, in je osnoval invstar novil tukaj samostan frančiškanski; leta 1692 dne 2n. junija o fasu oglejskega patrijarha Franca Barbara je bil sklican le-sem cerkveni zbor za to škofijo; lota 1751. dne 6. julija pa so sveti oče Benedikt XIV. s pismom „iiijuncta nobis" po dolgem besedovanji med beneško Ij udov la d o in Avstrijo oglejsko očastvo razdvojili, iz ter njega dve visi škofiji onega reda in enako časti vtemelili, izmed kterih ste 1)ile ena v Vidmu, druga pa po posebni Ijubeznipolni skcrbljivosti slavne rajne cesarice Marije Terezije v Gorici vstanovljene. Tako je ledaj jiodedovala Gorica čast nekdaj tako slovečega, zdaj pa v razvalinah zdihajofega Ogleja, ter postala v duhovnem oziru mati fMetropoIe) čveterih škofij: ljubljanske z 500.952 dušami; teržaSke
z252.30» dušami; Porefiko-Pnijske z 60.592 dudami in O to k-Ker šk e z 40.635 dušami.
Glcdé politične razdeIit^•c Je Gorica pnplavitno mesto severnega oddelku Primorske krouoviiu' z lastnim deželnim zborom, ter je, na slovenski zemlji stoječe tudi pravo slovensko mesto, kakor nam spri-čuje njeno ime, in kteremn ne Nemee ne Lah ni mogel s svojo tujšrino popačiti })ravep:a imena. Izmed 14 tisoč stanovnikov jih je čez polovico Slovencev, nekaj je Nemcev, dnifd so Lahi in sicer eni tako prenapeti Lahoni, da bi celo mesto le preradi popolnoma svoje naredili.
V ozini na verske vstave, ljudski blagor in na-rodsko omiko ponositi se sme Gorica, da je per va med slovenskimi mesti, in je tudi. Imd na bližni Kostanjevici samostan frančiškanski z domačo učilnico za svoje klerike; v mestu sta samostana kapucinski in uršulinski; usmiljeni bratje oskcrbujejo bolnišnico za^moški, — usmiljene sestre pa ono za ženski spol. Šolsko sestre, imenovane „de Notre Dame", podučujejo v zavodu za glulio-nemn in — če se ne motim — ludi v onem za zanmiitrjene in zai)uščcn(; Dtroke. Nadškofijsko semenišče oilgojuje mlado duhovstvo za vse štiri ]irimorskc škofije: tudi viša giniTiHzija in realka, fantnvskii in dckliška^liivna gola nahajaj» se fukaj, in vendar mcnil;i še nismo vseh blagih naprav natanko našteli. — Tudi gh'dé narodske ravniipravn«tsfi bi se smelo niarsikako slovensko mesto v Gorico v šolo podati, naj bi se tukaj učilo spoštovati voljo svitlega cesarja, ki zagotavlja vsem nartidom enake pravice, ' Kodoljnbov slovenskih ima (ìorica h-po šlevilo, in sirr iskrenih rodoljnbov; tega so nam prira: ondotna ritavnica, pogostni dopisi v ,Novicah', ,l)anii-i': imenik družbe sv. Mohora' itd.
Vseh mestnih znamenitost jaz tu popisati ne vterpim, ker nisem vseh vidil in sem se tudi premalo ^asa v Ooriei mudil; na ene kraje vendar pa le poglejmo in scer po redu, kakor sem jih jaz obhodil. — Najprej me je peljala pot do samostana frančiškanskega, ki stoji zunaj mesta na silno mikavnem homcu. Lepšega položaja nima kmalo kako poslopje, kakor je ta. S )red cerkvenih duri vgledaà Gorico razpenijeno pod seboj: — temno-začerneli grad — nekdaj "dom grofov goriških, zdaj vojaška terdnjava gospoduje nad njo; — od njega k levi pa pelje pogled daleč doli proti Vipavskemu itd. — Pa tudi spred samostanskega vhoda, ki je k zapadu zasukan, vidiš k podnožju sprelepo okolico, ono namreč, skoz ktero smo od Svete Gore doli prišli, in ktero sem že zgoraj omenil. Toliko lepša pa se še odtod vidi, ker se vsa hkrati spregleda. Cerkev samostanska ni velika, ali lepa pa, lepa; morebiti najzalša izmed vseh dvanajsterih frančiškanskih ccrkvsi provincije sv. križa. Možje, ki so to niično svetišče zidali, so res ziislužili biti zapisani v zlate bukve, kajti unieli so svoje rokodelstvu ])opo1nnma. S prekrasnimi tako imenovanimi „Stukiitur-])odo))anii" so obok, kakor tudi stene cerkvene čez in čez okinčane in nadane. Lepšega prostora ]»ač ni zamogla Gorica odkazati telesnim ostankom od svojih nemirnih jiodložnikov jircgnanega in v Gorici živečega in umerlega francoskega kralja Karola X. kivknr v tej sprelepi cerkvici, kjer počivaj«» v kiijtelici na e])istclski strani. Ne moremo se ločiti (idtiid, da l)i vsem popotnim živo ne priporočili, naj bi jim pridšim v Gorico ne bilo žal in preveč, potrudili se le-sem gor na ta griček — po domače imenovan na Kapeli — od koder zamorejo spregledati celo mesto, kakor tudi okolico in griče, ki krasni lep ogled opasujejo.
Nazaj v mesto pridSi peljem vas proti knezo-nadSkofovi palači in skozi njeno vežo in dvor r oknsno obdelani prostorni vert, kteri je —po posebni dobroti nadškofov)—slcdnjenju odpert. Tako ima ti-daj Gorica v sredini svoji nsijlepše sprehajališče, po kterem pre-bivavstvo njeno med lepodišei-inii cvetkami ter v senci sadnih dreves in vinskih tert šetati zamore. — Od nadskofove palače naprej nahajamo se nc])osredno na glavnem, triogelncm in prostornem tergu Goriškem, na „Travniku". Mnogo vidiš tii lepih hiš in štacun, pa krasna dvastolpna cerkev sv. Ignacija — nekdaj jezuitska — ta te gotovo naj bolj zanimuje. Nekako šiloma vabi človeka k sebi; nikdar pa ti tudi ne bo žal, če stopil va-njo. Kdor se hoče hkrati prepričati, kako cerno laže sedanji svet, grajaje red Jezusove družbe, ta naj gre le v eno od teh mnihov pozidano cerkev, in eelo nič mu ne bo težavno, sebi pravično razsodbo narediti. Ob cerkev naslonjeni nekdanji samostan je postal vojašnica. Po dvtiru njegovem, kjer je vladala nekdaj tihota in so se sprehajali mirno zamišljeni samotarei, ropočeta zdaj bubcn in tromba, po subah pa, kjer su se snuvali glubuku-uc-eni spisi in razni načurti, čujujo se šale in ]isovke vojaške. Pa kaj se če? vsaki čas rodi svoje cvctke.
Iz „Travnika" iieljejo pota na vse strani. Mi podajmo se najm-j po Hasti-l — ulici. Konce nje dospcmo do nietropolitanske ccrkvc, kti-rc vhod je nekako prikrit in ncpripravcn. Cerkev sama na sebi pa—posvečena sv. Ililariju—je jirav lepa in velika. Bil sem v nji že dvakrat po])red, pa ogledoval sem jo takrat le niimogrodč. Tabart sem se ])onHuIil v nji nekoliko dalje in se pre])ričal, da se pri nji svoje dni ni gledalo na stroške, ne v oziru zidanja in tudi no v (iziru malarije. ^Inogo mnogo raznih podoli in obrazov jo zaljšu. Altarjev ima ll>, hrani pa ona
tudi mnogo svetìnj, ki so bile po odpravljenem oglejskem i)atriarhalsh-a deloma v Videm, deloma sem v Ckiriuo riddane. Lepo najdemo v ,,kratki po-vestnici Goriške nadškofije, str. «30 in Gl" *) jìopi-sano procesijo, ki je, spremljcvana «d vojakov regimenta „lletleliem" prenašala 27. in 28. septembra 17o3 svetinje iz Ogleja v Gorico.
Zaznamek njihov naj po večem tu sledi:
Svetinje s čeljustjo sv. Andreja aposleljna; ravno tako kiji Marije Device in pa perst sv. Benedikta opata, lično v zlato povezan v leseno škatijicd sliranjeu.
Svetinje ssv. Kvirina in Anastazije, niuècncev; v kristalni škatljid spravljena.
Svetinje ssv. Gereona in tovarfiev, in sv. Fortunata, velkega diakona; tudi v kristalni škatljici.
Svetinje ssv. Hermogena in Fortunata, v kristalni škatljici shranjene.
Svetinje sv. Felicito in sedmerih bratov; v kristalni škatljici hranjene.
Dve leseni škatljici, podolgasto okrogli, v kterih se niuo^'u manjših svetinj znajde.
Čeljust sv. Uršule, v sreberni posodi, s kristalom pokrita."
filava sv. Agapita, mucenca, v kristalni škatljici spravljena.
Ghiva sv. Anastazije, v kristalni škatljici shranjena.
Svetinje ssv. Kaneija in Kancijana, mucenccv, v kristalni škatljici sliranjene.
Lesena škatljica, ki so v nji lasje sv. Filipa Nerija in druge svetinje.
Druga lesena škatljica, v kteri je shranjena perst tzcmljji), napojena s kervjo ssv. nuičeneev.
*) Izdaln družbn sv. Muhorn v Celovcu 1.	Pis.
Àltarnì kamen, z zlatom vložen, v kterem so svetinje ssv. apostolov Petra in Pavla; dalje bukve, ki imajo srebcrnc zaklepnice.
Glava sv. Felicitc, v srebru fargenteum).—Glava sv. Lavrencija, v srebru. — Glava sv. Mohora. — Glava sv. Zifiisniunda, kralja. — Lesena skatljiea, v kteri je shranjenih nekoliko dragotin. — Dve rami (duo brachia) ssv. Mnliora in Fortunata, v srebru. — Kristalna škofova palica,—Škofova palica sv. Mohora. Srebenii križ s svojim stojalom.
i^e nekoliko druzih manjšili svetinj.
Ra\Tio je k večernicam zvonilo, ko sem bil me-tropolitansko cerkev og!i-dal. Akoravno je bil delavnik, prižgali KO vendar skoraj pri vseh altarjih svefe. kar drngcj na tak dan še nisem nikjer vrajmal. Ostal sem tudi jaz med službo božjo v cerkvi. Ljudi je bilo precej, molilo se je latinsko, enako tudi pelo, "in seer splošno po vsi cerkvi. Edino, kar bi Gorici Se želeli, je to, naj bi si preskerbela kaj boljših zvonov. Jez saj nisem nobenega zvona slikal, da bi bil debelo odmeval. — Z obiskanjem ka])ucinskega samostana je bil moj ogled po Gorici skončan, kiir pa naj drngi nikar ne storijo. Dzrcjo naj s(.' le še tudi drugam, n. ]>r. v vstav "gluhonemih, kjer mu, kakor iz sv«ije poprcjSnc nazornosti v Gorici vem, radi postrcžljivo razkazujejo svoje poslopje itd. — Tudi predmestja naj ogleda, ktercniu dopusti čas, ker je tu in tam kaj mikavnega vid iti.
Zdaj pa, dragi moj, zapustiva Corico in vzdig-niva so v duhu d«ili iroti staremu Ogleju, proti onemu blagemu krsiju, o( koder je nam Slovencem vjiervitV prisijiila lufi sv. vere. (5 debelih ur potrebujeva do tje doli, pa nit: ne dt^, v duhu bova hitreje romala. — Po cesti, ktero nastt)piva, èlo jih je že na miljone.
MarRikaki hrabri slovenski fant je korakal po nji; zdrav je zapustil domovino svojo, pa nikdar se ne veniil ver: — na 1)oinih poljanah talijanskih in francoskih iia^ul Je daleč od dragih svojih prezgodnji grob. Kmalo zunaj mesta prestopimo dereeo Sofn. Koj unkraj nmsta se odcepi stranska pot, ki pelje v vina-bopatp Herda, velika cesta pa spusti se za S oc o doli ven. Lepo se nam nazaj ozirajočim kaže k levi Gorica pod temno - začernelim gradom, k desni omejujejo nam pa za enbart razgled srednje-^-isoki griči. Todgora — kake pol ure od Gorice — je zadnja sluvonska farna vas; naprej tjc nahajamo se zdajci v Furlaniji. Železnica, ki deržf sem prek Gorice in dalje na LaSko, prestriže nam kmalo pot, naprej >a se zdaj ponižajo grički k desni in kažejo sc po n, ih pogostne poslopja in stanovanja. Deka-natska fara Ločnik, kjer je nekdaj verli slovenski fajmoštor in pisatelj Kempcrle Štefan ])nstiroval *), gleda kmalo tjc ])rijazno doli nas. Laškim duhovni-k(ini se- pripisuje, da so to vas pofurlanili. Ime njeno nam jiovč luitanko, da je slovenska in da Joči Slovenec <1(1 Furlanov. Med murbinimi drevoredi potujemo d:iljo in dospemo v vas Maj ni co, ki je kako poldrugo uro od Gorice. Kdor ima čas, naj se potrudi tu do Soče. kjer so nek viditi ostanki starega rimskega mesta ob tej reki. — Gremo najircj in bli-žaiuo su onemu žalostnemu kraju, kteri je s])reje] že, niarsikterega našega rojaka, ki ni hotel shiiiati in ubogati lepili naukov svojih roditeljev, prijatlov in učenikov. Mislimo namreč Gradiško. Že iz daljave, se nam kažu nad ostale zidinc nekaj »dzdignjeno veliko, beh» giajsko ]Mislo])je, mesto samo pa nam po vcčeni zakriva močno "terdnjavsko obzidje. Se nuinj pa je Gradiška viditi, ko se v neposrcdnti njeno bližavo pride. Ostane namreč od velike ceste k levi,
in pred njo Siri se košat drevored. Le za ene trenutke Htopimo va-njo. Skoz začernelega obzidja dolge in éiroke duri pridemo najprej v dvor vojaSnice, in skoz njo fie le v mesto. Nikakor bi človek iz daljave ne mislil in sodil, da je Gradiška tako velika. Glavna ulica pelje naravnost doli skozi mesto, — od nje se ločijo nekterc tudi 8e vstran. Dve cerkvi sem kar le mimogredé malo pogledal. Ena izmed nju — menda podružna — je viditi še precej nova. Konec dolge ulice pride se do jetniäkega gradii, ki stoji precej visoko. Ako se hoöe do vhoda )rit!, treba se je vkreniti tu po poti k levi. Kmao se najdemo na temenu terdnjavskega obzidja, ob ktero butajo in pljuskajo globoko doli peneči valovi viSnjeve Soče. — Še ene korake, in zdajci stojimo preil jetniškinii vratmi. Iz visokep poslopja vdarja nam na uSesa žalostno žvenketanje železnih verig, v ktere so vko-vani nesrečni prebivavci tega obzidja. Zamogel bi bil ob bolj pozni uri v grajski dvor priti, kterega bi bil toliko rajši vidil, ker se neki nahaja notri star, v živo skalo vsekan vodnjak. Pravijo, "da so ob vojski zastran Španskega niislcdovanja f-rradiškansko terd-njavo branili >Š])anci pred sovražnikom. Dolgo obsedeni in stiskani niso imeli več vode, torej so kar v živo skalo vsekali vodnjak, kar nek tudi spominja v njega vsekani španski napis. To se vé — in tudi še kaj druzega bi bil rad pogh^dal p(i tem žalostnem poslopji; ali ker je bilo še zgodaj na času in so bili jetniki ravno pri sv. niaSi in koršanskem poduku, bil bi mogel čakati najmanj ]io! ure: ali to mi je bilo predolgo in sem se torej odpravil koj zo])et iz terdnjave.
Naprej od Gradiške nastopimo neizmerno furlansko ])Ianjavo. >'ina bogate Tierda ostanejo namreč vedno dalje k desni za nami gor; griči k levi pa,
ki so nam doslej zabranjevali ozir naš unltraj Soče, zaobeniejo se od Z a j; rad a hipoma doli proti Ter-žiču (Monfiilkone). Neomejen je odslej naš pogleil ua vse strani. Skor.ij neprestano noter doli do Ogleja prekriža tisoč in tisoč murbnih dreves ravnino v dolgih drevoredih; od debla do debla spleta vinska terta svoje vence: ali žalostno se že več let sem vjema zelenjava nmrbe z osuhlo terto, ktero je osnio-dila huda bolezen tako, kakor bi najhnjša slana komaj kaj enacega storiti zamogla. Žalostno visi černo-rujavo plcsnjevo grozdje obilno od tert in napolnujc serea domačinov in tujcev o pogledu z otožnimi čuti i. Pa tudi še druga nadloga, bolezen svilnih čcrvičcv namreč, hudo tare nekdaj tako bogato, zdaj pa najboljšega in največega pridelka oropano Furlanijo. Sploh se okoliščine priprostega naroda v teh krajih tudi o boljših časih niso mugic ravno sjajne imenovati; zakaj tu je le grajšak in plcmenitnik g<ispodar zemljišča, kmet pa le tako rekoč njegov najemnik ter odvisen od njegove volje. Toliko vina, toliko jišenice, toliko sirka, toliko tega in unega —kakor in kolikor namreč njuna jjogodba govori—daje kmet najemnine od svojega zemljišča grajSčaku; "če si siromak tega dostati ne upa, reče lahko wsestnik: „ILajdi z Bogom H trebuhom za kruhom!" n da zemljo drugemu na-jenniiku v obdelovanje. ]{avno Iclos' ima neki plemeniti Ritter na svojih jiosestvih v Monastiru poleg Ogleja okoli fjO parov volov, kajti ]irisiljen je sam obdelovati zemljiSča svoje, ker mu kmetje zastran tertnc in červične bolezni niso v stanu lirjatev njegovih izjmlniti. - - 'J'a odvisnost proslega naroda od svojih grajšakov je menda tudi prepregla celo Furlanijo mreži enako z najlc]išimi (;estami, kakor se kaj cua-cega komaj kje v naši carcvini nahaja.
Pervi kraj za Gradisko nam je „Vi 11 e s e", velika, tergu enaka farna vas.—Kinalo naprej pridemo do široke struge ngroninega hudournika Ter (Tora), ki v lepi uri popolnoma posaline, o nalivih v daljnih nebotičnih gorah gori za Vidmom pa prihrumi tako hii)oma, da napolni celo, tu skoraj cetert ure široko Rtnigo s svojimi rujnvkastimi valovi. Gorje popntniku, ako ga v sredi struge hudournik nenadoma zasači : po njem je!—O manjših deževjih je torej tukaj kaj nevarno, o vecih nalivih ])a celo nemogoče pojiotovati in treba je ])roti Ogleju gredučim narediti velik ovinek cez Romans in Verico, ker tam gori je narejen most čez ta široki vodotoč. Kmalo najirej od Ter-a je farna vas K uda. Imena krajev kažejo na tanko, da so bivali nekdaj v teh krajih Slovenci.
—	Od Rude naprej pridemo zopet v farno vas „Vila Vicentina", in odslej bližamo se vedno bolj in bolj prestaremu Ogleju. Kmalo nam začne polagoma lezti izmed zelenih murb in nagradov černo-rujavi zvonik stare ])atriarhalne bazilike oglejske; — kolikor bliže smo, toliko visi priliaja. Zdaj "dospemo v vas Monastir (slovenski samostan). Patriarh P op o daroval je 1. KJ41 ženskemu samostanu, zvanenni „extra muros Aquileae (berž ko ne v iireživeki več vasi to okolice, kakor „villani ad Tcrtid-' (sedajni 'l'erz»i); St. Martino itd. in res nahajamo feli) do časov cesarja Jožefa tu siimostan. Že tukaj ju viditi tam ])a tam kak kos starinskega kanmjii ležati: ko pa vas prekoračimo, zdajci stoji pred nami
-	Oglej.
Želim, predragi Slovenci! — seréno želim, da bi inieh) pero moje vso zmnžnost, )iiipisati \'ani žalno otožnost, ki opade serce človeško, liližajočenni se Ogleju. Ali vkljub mojim vročini željam mi je to jiemogoče; zakaj mcrtvo pero vjiodobljuje Ic mertve
čerke, ki niso t stanu vdihniti človeku občutke, ki ga tu j)revzenuijo. Ktereyu kuli so i)ripeljali še koraki njegovi le-seni, vsak milo toži o tem živem grobu nekdanje slave in velicastva. — Leta 181 pred Kristusovim rojstvom p» Kimljanih pozidano «)glojsk() mestu je postalo kmalo ku x-ijsko središče z ilirskimi narodi ter je zaslovelo ( alee okrog. Prihajalo jc vedno veče, pa tudi življenje tu moglo je biti zelo mikavno, ker celo preniogočnim rimskim cesarjem je služilo za začasno staiiovališče. liivali so tukaj slavni vladar Juli Cesar, cesar Uktavian s svojo ženo Livijo, cesar Marka Avreli; —ni čuda, da so ga torej „največe vseh zapadnih mest'' in „drugi Rim" imenovali. Odlikoval so je tako po prebivav-stvu — štel je čez st« tavžent duš — kakor tudi ])» krasnih poslopjih, zalih glediščih in mogučnih tempclj-nih paganskih molikov, kterim so kc stanovniki vklanjali.
Zdaj stopi z veličanskega i)restola nebeškega sin božji Jezus Kristus na svet in reši s svojim ter)ljenjcm in smerljo v satanovih sjionah stokajoči ro( človeški. Kaduj se zlasti ti, Oglej! — že se ozira apostclj - knez sv. Peter na tč; že odpravlja se sv. Marka proti tebi, in zdajci — okoli 1. 42 10 Kristusu — zašije že jw temnih ulicah tvojiii eskelajoča luč sv, evangelija. Mesljan Mohor je med porvimi, ki sjioznajo „dan svojega obiskanja": on se pddii s sv. Markom v Kini, kjer apostelj Peter sam rukc na-nj položi, ga z,daruvi sv. iJuha okrepča ter za škofa posveti. Nazaj se i)overnivSi škof Molior prične zdaj svoje boguljiilmo deli) s prav« ajiosfoisko gorečnostjo. H svojim "diaknnom Fortunatom dela nevlrudljivo in pridobi čedi Krislusovi vedno več udov. Kakih dvajset let je to bogoljuljuo darovanje terpelo, drevo sv. Križa jc bilo razprostcrlo svoje
kosate veje že daleč okrog po sosednih krajih in deželah, in niarskaka krasna cvetka je dozorela za nebo. Ali zdaj nastopijo za kristjane žalostni časi. Grozovitni Nero, eden izmed pervakov kervoločnih {;rozovitnežev, začne strahovito preganjati Jezusovo vero in nje spoznovavce. Oglejski mestni poglavar Sebast, enak svojemu cesarju v hudobiji intrinoštvu ko jajce jajcu, s peklensko radostjo sjinlnuje okrutne l)ovelja Neronove. Kri mučenikov ol)ilno" moči tla oglejske; med pervimi nahajamo 4 poliožne device: Kvfemijo, Rotijo, Teklo in Eraznio. Tudi škofa Mohorja in njegovega pomočnika Fortunata vkonča v temni ječi meč ral)cljuov; vendar to sjiodbode kristjane le k popolnišemu spolnovanju naukov Kristusovih. Hedem prav pobožnih škofov je sledilo sv. Mohorn, veliko so morali storiti za vero, zakaj okoli 1. 381 je bila povzdignjena oglejska cerkev v čast više škofije. Sledilo jc zdaj zopet 12 niulškofor, izmed kterih perva dva, Valeriana *) in Kromacija, med število svetnikov rverstena nahajamo. Lahko nam je zapopasti, kako vneti duh je vladal o tistih časih v Ogleju; zak<aj sv. Jeronim, ki je ob časih nadškofa sv. Kromacija začasno tu bival, imenuje to mesto: ,,Zbirališče in prebivališče angelov in prebivališče svetnikov". Med drugimi slavnimi tukajšnimi rojaki uah.'ijaino tudi papeža Pija 1. — Oglejski škotje ]i:i niso skerbeli lu za duniaču mesto, ampak ]iušilja!i HO misionarje tudi na daljne strani in kraju. Zasejali K» ti v kristjanski veri visokoučeni možjč nebeški
') Sv. Viilerijnii j« Bklipiil I. 3Kl v Ouloj« /.ojiiT Arijanc ci-r-kreni ssbnr, iia ktnri hu liili prišli im-il flrii>;iiiii nv. Aiiilirnž, iiiiliiiiHki Akcif; Kvzclii i/. liiilmiiji- ; LiniPii vi-ri-i-lxki ; •Sabin rinceiiski; AbiiiidHi-i, tridpntiiiKki »kuf itd. — Glrj „Prijutla" 1. 1855, str. 817.	Pi«.
nauk po Insubriji, obojni Reciji, po Norikii in ostali Iliriji, in od tistega časa noter do razdeljcnja imenitnega očastva gospodovali so oglejski àkoQe v cerkvenih zadevah po zgornji Italiji, Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in enem delu Štajerskega. Lepo, dà — sprelepo delovanje bilo je to.
Ali, — ni je pod solneem srefe popolne. Ako se je lesketal Oglej v verskem oziru ko svitla zvezda na jasnem jutru, nič manj tudi ni bil nezvest svojemu vladarju; "in to mu je rodilo obilno stisek. Žo puntarski Maksim ga je hotel okoli I. 23;") p. K. za-stran njegove zvestobe do cesarja Gordijana i)i)koriti *). Dolgo ga je oblegal in «tiskal, pa slabo se mu je splačal njegov osvete-željui trud. Umorjen je bil namreč s sinom vred po "lastnih razsiirdenih vfijakib. Ali vso druga bila je čez dobrili 200 let jxtzneje. Leta 451 pridervi siloviti liunski kralj, pud imenom „šiba božja" le predobro znani Atila, oil nierzle Azije svoje divje in sirove trume — ne vojakov — amjiak zgiiij tolovajev, požigaveev, roparjev in niorivcev. Straiiovitenui hudouruiku enako poplakne Nemčijo in Francijfi, pa v hudem boju pri Chalonu Iiil je od združenih Kimljanov, Frankov in fiotov vcrlo nabit ter nazaj v Ogrijo zapoden. Poln osvoto-željnosti plane 1. 402 skoz l'ammijo proti Italiji, zaznamovaj« |)ovsih1 sled svoj z vsinii mogiičhni okrutnostmi ii liudobijami. Tresi se, Oglej! med drugim tudi te )i veljii labart Atilovo obiskanje. — Zastonj hc jo pripravljali! mesli» za hral)ro obranil«); zastonj h« je tudi " dolg(j verlo vstavljalo in jako branilo, — ]ioslednjič vendar je premagano, oni lano, p<ižgano in razdjano, da skoraj ni osta kamen na
*) Oli-j g. IIit:iiigFr-j(.-v iloimič Kulcclar ski 1. 18Ü0. fir. 91.
Pia.
Večcrnico IX.	G
kamnn. Prebivavstvo, kar se ga ni moglo rešiti po morji, bilo je deloma pomorjeno, deloma v sužnost odpeljano. Ustno izročilo po Kranjskem o tej strahoviti dogodbi nekako pravi, da je Atila iz daljave raz visocega gradii s peklenskim hrepenenjem gledal naskok svojih satanskih druhali na Oglej. Ko pa so je posvetil per\1 plamen iz premaganega in zažganega mesta, maščevaje spregovoril je nek besedo: „Vidim"; — in odtod se je začel klicati tisti kraj po tej besedi ter postal dan danasni Vidim ( Udine).
Bil je Oglej pozneje okoli 1. ò5il zupet pozidan, ali BTojc pervotnc mogočnosti ni dosegel nikdar več; kajti ž njim vred so rastle tndi Benetke iz mokre morske planote, in vlekle dobiček pomorskega ter-govstva na-se. — Leta 592 pa so Longobardi pod svojim vojvodom Arnulfom zopet divjali v Ogleja in zlasti serdito in terdoserčno vničili vse, kar je spo-minjevalo na vero katoliško in rimsko eerkcv.
Odslej se tako silno zaterti Oglej gledé svetne veljave ni zamogel več vzdigniti iz razvalin s^-ojega nekdanjega blišča; kajti zgrudil se je v revno vas, polno žalostnih podertij in razvalin. S toliko večo sjajnostjo pa je bil odlikovan v ozira cerkvenega vladarstva. Sicer so si nadškofje oglejski iz začetka nekako samosvojno prisvojili čast patriarhalstva ali očastva, in so to odlikovanje Sveti Oče še lo 1. <>ü7 dovolili. Bil se je namreč tačas razkrojil patriarhov sedež na dva ob enem obstoječa, v Ogleju iu iiu otoku Gradu. Oglejeem je bil dan za očaka Janez L od Friulskega vo. voda Gisulf-a ; — Orajanoni pa od sv. Očeta zvoljen očak Kaiididian. V Gradu so bili očaki do polovice petnajstega stoletja (1. 144(j), « kterem času so se v Henedke ])reselili; vendar ne beremo nič posebnega o njih (Iclovanji. Nasprotno pa je oglejska ccrkev v poznejših časih od rimskiii
papežev zadobila toliko čast, da so ji dali pervenstro med vsemi druzimi oèastvi zapadnega sveta; da, — bila je celo perva za rimsko cerkevjo. Cesar Karol Veliki je o dneh sv. Pavlina patrijarha oglejskemu očast\'u daroval mnogo posestev in blaga; patrijarhu Sigehardu je dal cesar Henrik IV. v last Furlanijo, Istrijo in Krajno, in tako so odslej patrijarhi tudi deželski knezi bili, doklerniso svojih dežel in oblasti po zvitih Benečanih izgubili. Nočemo tuk<ij obširno govoriti o mnogih žalostnih razporih med beneško Ijudo-vlado in Avstrijo zastran Ogeja, le nasledek vsega naj povemo, kakor smo ga v tem spisu tudi že navedli: da 1. 1753 je bil namreč oglejski patrijarhat razdvojen v dve nadškotiji, Videmsko in Goriško. Padla je bila zdaj zadnja čast Ogleja.
Je Ii čuda, da zdaj, dragi bravec, ko po tolikih preteklih stoletjih in strahovitih dogodbah stojiva pred Oglejem, — je li čuda, dji ne vidiva pred seboj drugega ko revno ribčevsko vas in razvalin na kupe? Glei, tu §terlé sred njiv na pol odbiti kamniti stebri na kviško; tum služi pred hišo enaki ostanek za klop; zopet tam vidiš kos lično obdelanega kapitčla i. t. d. Edino, kar je Ogleju od njegove krasote še ostalo, je ponosna in ča.«titijiva stara ;bazilika, ktero jc okoli 1. 1();51 [)Ozidal patrijarh Popo ter posvetil jo Bogu, Mariji Devici in ssv. Mohoru in Fortunatu v čast. Stoji ona koj pri vhodu k levi konec male verste revnih hiš. Podajmo se tedaj tje najpoprej. Trije vhodi vodijo skoncoma v cerkev. Pred srednjim je postavljena dolga, na kamnite stebre naslonjeno lopa. Sveta zavzema navda človeka, ko stopi čez trojo ali čvctero stopnic navzdol v velikansko cerkev, Ü ponareja v svoji stavbi simbolično podolgasto podobo Kv. križ». Dva stara velika kapitčla, ki sta bila morebiti kdaj podslomba kakega paganskega svetišča
8jt
sta vraviiana pri vhodu za koprivnika. Dvaindvajset močnih kanin tih stebrov, po vsaki strani ednajst, loči ladijo eerkevno v tri razdelke. Stranska niža razsvitljiije vsakega sedem oken. — Srcil..ji oddelek je zelo visoko nad stranska dva puvzdignjL-n; od vsake strani sveti va-nj po 11 oken. Cerkev vsled ßege italijanskih cerkvi ni izohcjkana, ima pa tik pod streho kaj umetno in sprelepo izdelan ter razno pobarvan strop. Ob sredi cerkve stoji enako ko na Sveti Gori pri Gorici aitar sv. Križa. Naprej gori pred ccrkvenim razkrižjcm nc nahajate dve mali kapelici, na vsaki strani ena. V kapelici k desni roki nahajajo se štiri velike kamnite trüge, našim starim kmečkim Skrinjam nekoliko podobne. V njih so nek shranjene trupla óveterih patrijarhov. Tudi v velikih dveh kapelah so viditi enake rake. Xaj zalše v cerkvi pa je okroglasto pozidano, od dveh z barvano stc-klenino vloženih oken razsvitljcno presvetiSfe. Zavoljo podzemeljske kapele, ki se ])()d njim niihaja, odzdig-njeno je visoko nad ostalo ccrkevjo, ter je obdano z drago kamnito ograjo. Dvoje kamnite .štupnice, ))o 14 na vsaki strani, peljejo od spred gur v pruzbitcrij, kterega tla so z umetno vloženimi kamniški (mozaik) sprelepo vdelane. Ob steni krog altarja lično žrezljiini nekd.njni korarski stoli žalosti nicdlijo;—po njiln'ivih lesenih zadnjih naslombah se v raznih slikah "zgodovina Rv. Mohorja vpodobljena nahaja: v sredi Ziidej za altarjem pa belo — marmeljnasti |)restol nekdaj slovenskih nadpastirjev — latrijarhov zapuščen sloji". — Kora cerkev nin>a, tedaj tudi orgelj ne! — Ì'o vknsn talijanskem viditi so siccr v velikih stranskih kapelah ])odstave za dva kora ( v vsaki enai: ne vem vendar, ali nista bila koj o zidanji zgotovljona, ali pa žc poznej odstranjena.
V jìodzemeljsko kapelo pelje dvoje kamnitih stopnic. Milo zastočcjo težke železne duri, ki vhoda zaklepajo: pridšcga pa v podzemeljsko svotiSče resni in sviiti' občutki navdajajo človeka, ko pomisli, da ravno na tem mestn Rta bila peni slovenski škof sv. Mohor in njegov pomočnik sv. Fortunat vječena, tu skončala pod močem trinoškega rabcljna svoje sveto življenje ter dttsegla sjajni venec mučoništva. Šestero kamnitih stebrov podpira obok te podzemeljske kapele; težko železno omrežje veže jih enegii k drugemu, v sredi med njimi pa nahaja sc velika štiri-oglata železna skrinja, černo pobarvana in obilno pozlačena. Shramba je ona častitljivih dstankov (svetinj), od kterih pa je bilo, kakor smo že zgorej omenili, 1. 1TÜ3 nekoliko v Gorico, nekoliko pa v Videm prenesenih. Ka sprednjem koncu železne Ic ograje jc postavljen aitar, na kterem se ob razuih časih sv. maša služi. Obok in stene kapeline so kinčane s starinskimi malarijami.
Nazaj gor v cerkev jiridši ])oglejmo «o v zakristijo, kjer se nam med drugim kažejo »tare perga-ničntne" — menda mašne — bukve. Niso tiskane ampak ]iisane; i)a viditi je na njih, da si marsikdo odterga kakšen košček od njih listov.
1'opisal sem Vam, dragi bravci ! zdaj i)0 vcčcm velikansko cerkev, nikakor ])a vam vdihniti zamogel občutkov, ki so mene v nji navdajali. Naiiajal sem se pri viru, od kterega se je stekala reka milosti lidžje i>o obširni Sloveniji, ne našel pa vendar domačina, da bi mi bil v moji m.-itc.rni besedi razložil, kaj je to sili uno. Tudi nemščina mi vkljub (emu, da jo dobro urnem in jo nekteri za edino-osreCivnc» imaji) in cenijo, ni na tem svetem kraju nič hasnila. Mežnar — terd Furlan — jaz terd »Slovenec, —
bila Bva si malo drugač eden proti drugemu, ko nema. Vse je zapadlo v Ogleju tujstvn.
Stopimo zdaj iz cerkve! — Iz lope vodi nas srednjim cerkvenim durim ravno nasproti vhod v neko opuščeno poslopje, v kterem naliaja» nakupičenih mnogo raznih starinskih kamnov in podob. Stavbna oblika in slikarije po stenah dajo nam soditi, da nahajamo se v mali nekdajni cerkvici: pred njo pa znajde KO okroglasta, strehe oropana in na pol razsuta lopa, vsred ktere star kamen paganov fbaptistcrium gentiumi stoji. Po pričctni cerkveni Segi iz n-zanega kamna narejen enak je Sestogelnemu plitvemu vodnjaku, v kterega dno okrog in krog stopnice dcržé. Šestero na pol odbitih kamnitih stebrov krog njega stoji ter svedoči, da vzdigovala se je kdaj — najberže kuplja — kot posebna strešica nad njim. Na miljone jih je bilo nekdaj tu prerojenih v zveličavni kopeli sv. kersta; o Bog daj, da vsi oni gledajo v raju Njegovo sveto obličje!
Na poldansko stran od cerkve pridsi nahajamo ta zopet ležati nmogo starin; naprej tje vidimo globoko prerite tla, iz ktcrih se izkopavajo opeke in kamnjc nekdajnih zidin. Dva debela omuljcna stebra Hterlita visoko iz tal; — pravijo, da na tem'mestu stala je nekdajna jìatrijarbova palača. Čudno spreminja se ves svet! — Iz sjajnc palače je postalo puHto polje.
OrjaSki cerkveni zvonik nahaja se prosto stoječ na polnočni cerkveni strani. O njegovem černo-ruja-vem zidovji zaniore se reči: da kamen v njem je od starosti oitamnel. Čvctcro-oglato se dvipuje iz tal devet močnih stopnic ena nad drugo, in iz te menda za večno sezidane podlape vzdignjo se potem Se le velikanski zvonik. kamnitih stopnic dcržl od zunaj gori do njegovega vhoda; ko pa skoz ozke in nizko
darice v znotranje obzidje stopimo, nahajamo k za-padni steni prislonjcn in postavljen drugi zidan oži stolp, in po njegovi sredi nas pripelje po polževo izpeljanih 127 kamnitih stopnic gori do zvonišča. Pod seboj okrog in krog nekdanjega mesta nglcdamo grob in zopet smo prisiljeni zaklicati: Pomilovanja vredni kraj I grozovite nevihte so divjale že nad teboj ; ni čuda, da so ie pomandrale v prah in pepel ; mnogo tvojih prostorov pa je zagernilo sinjega morja močvirje in vselilo le-sem nezdravih zrakov in merzlice dom! — Bolj mikaven jo vendar vid na daljave. Proti poldnevu dol kipi iz temnih lagunskih valov otok Barbana sslovečo božjo potjo Marijino, kterekip so letos o veliki Gospojnici (velikem Šmarnu) patrijarh beneški z vidcmskim in goriškim nadškofom vred slovesno kronali. Tam doli na tem otoku je stal svoje dni lazaret oglejski.—Na desno naprej tje je otok Grad, ki nosi na svojih pičlih obalih mastice ènacega imena. O časih, ko so divji narodi, zlasti (xotjc in Iluni vse dežele ropali in pokončevali, pozidal si jc neki škof Avguštin na tem otoku grad, da bi on in Oglejčani o sovražnih navalih ondi varn,o zavetje imeli. Poznejše se jc vstanovila, kakor nam je že znano, ondi tudi stolica patrijarhalna. Sedaj ima flrad le navadno faro s preža o cerkvijo, posvečeno ssv. Mohorn in Fortunatu, ki je nek ena najlepših goriške nadškolijc. Nahaja sc doli nek tudi še mnogo starin, ki so vredne, da se pogledajo, komur čjus in okolšine to dcpusté. — Proti večeru se razjjrostirajo laške ravnine tako daleč, da stikajo se z nebesno oblo. Proti polnoči vidimo okolico Palmanovško, Gradiškansko, Vidcnisko in Staromeško, za klerim dsdcč gori silne gore v zrake kipé;- proti vzhodu za Sočo tam pusti Kras svoje goličavc kaže, pa tudi še mnogo drugih krajev oko naše zanimuje. V slovo od tc zračno višine naj navedem tu besede,
ktere so naS neumerljivi SlomSek 1. 1835 pri svoji iiazočnosti o ločitvi od tega kraja zapisali, rekoč: „Še enkrat iz te edine ostale visokosti starega Ogleja povzdignem v svoje domače kraje solzne oči, pre-mišljevaje, kako so hiteli svoje dni apostoljski možje prek bistre Hoče za Savo in Dravo med Slovenci svete vere luč prižigat in postavit po njih krajih izvelicansko znaminje svetega križa. Bila je v Go-rotanu na lepi ravnini za Dravo nad sedajnim Špitalnm Tiburnija, slovito mesto, in njena škofija Oglejska hčera. Dobila je stara Emona, prcdnica bele Ljubljane, iz Ogleja svoje škofe; ravno tak staro Celje"in Ptuj. Vsem škofijam po Primorskem, gornjem Laškem in Tirolskem, po jnžnih deržavah za široko Donavo globoko v ogersko zemljo je stara velika škofija Oglejska mati. In ko so divje ljudstva ob svojem velikem preseljevanji vse stare mesta zatcrle, škofije in perve keršanslse cerkve požerle, v Ogleji svete vere luč clo vgasnila ni ter jc iz Ogleja zo])ct po naših zasutili krajih sijati jela, kakor prijazno solute po hudem vremenu."
Od cerkve podajmo se zdaj ogledat še ostali Oglej. K glavni cesti nazaj tje iridši gremo po nji. Kmalo še nam zasuče na desno v drugo ulico. Tukaj jn-idemo do lepe cerkvice sv. Antona, naprej pridemo med drugim tudi do hiše slovečcga Ickarničarja Zandonatti-ja, ki ima v svojiMU vertu nniogo starinskih kipov in pudoh riiz]iostav!junih. Od lekaniicc naprej pridomu naglavni tcrg. Tukaj so A-endar ene čedne hiše vidifi: le-seni priiicržl tudi od morja gor kaniil, po kterem zarujo-veli gondnlierji popolne na liar))iUio inv(irad vozijo.
Zdaj pa poslovimo sc zopi-t od starega Ogleja. Itadi bi mu želeli ob odliodnji kaj boljših prihodnjih dni; ali tega se skoraj ni nadjati. Uglej jo — izjcmši spomin njegov nu slavno iirctoklost ~ bcrž ko no za
vselej odstopil z odva znamenitosti in zemeljske sreče. Zlasti mu preti ostati velik neprijatelj za vse prihodnje dni nezdravi zrak, ki iz bližnjih močvirij hlapi, Stanovnikom, posebno ženskam, že raz rnmen-kasto-zasiihlih obličij bereš bližnje pobratimstvo z merzlico. — In zdaj ostani, žalni Oglej, Bogu priporočen! *)	J. Levičnik.
*) Da nam pričujoča knjižica preveč ne naraste, moramo konec zunimivcga popotoviiuja za drugi zvezek „Večemic" odložiti.
iK Ä Ü; Ä1 D.
Strou
1. Oùo iu sin.........3
il. Cérkev sv. Križn pri Belaku.....39
Ozir po goriškem iu teržuškem Frimorji in rumauje v prentari Oglej ........ 58
v Celovcu 1864,
Natisnila Jan, in Frid. Leon.