KRANJ, 14. SEPTEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 73 DIN 10.—
Glasilo SZDL za Gorenjsko
I* d a j a: Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor  / Odgovorni
urednik: Slavko Beznik Tftlef. uredništva 476 — uprave 479 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-2-136 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: ktna 600, pollet. 300, mesečna 50 din
Misli ob proslavi stavke
Nedvomno je, da je delavsko gibanje tridesetih let z velikimi stavkami in družbenimi razrednimi manifestacijami ubranilo osnovne da in iznanilo, da je delavski razred da in oznanilo, da je delavski razred stopil v leta svoje politične zrelosti. Pomenilo pa je še mnogo več. Razkrit je bil brezobziren in izkoriščeval-ski značaj buržoazije v odnosu do vseh Plast) delovnega ljudstva. S krvavimi nastopi proti stavkajočim delavcem je buržoazija pokazala, kako zna odkrito in grobo — ne samo prikrito in Prefinjeno — braniti svoje razredne koristi. Oblast, policija in vojska so se Pokazali kot zvesto orodje buržoazije v boju z nepokornim mezdnim delavcem. Buržoazija je z vsemi sredstvi branila svoj razredni položaj in koristi. To se je pokazalo ne le v velikem tekstilnem štrajku Slovenije, marveč Že prej, ob salvah proti železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani, ob pohodu Orjune v Trbovljah. Tako pri
Mirko Zlatnar
sti delovnega ljudstva. Delavsko in družbeno samoupravljanje pa vedno bolj poudarja in dejansko povečuje vlogo delavca — proizvajalca. Se več! Od delavca — proizvajalca in od organov delavskega samoupravljanja je odvisno, kako hitro bomo napredovali v povečanju naše gospodarske moči pri vzpostavljanju novih družbenih odnosov med ljudmi. Pri tem ne gre le za fizične napore v proizvodnji, marveč za popolno družbeno in politično odgovornost za celotno gospodarstvo, za smer razvoja, za njegove rezultate.
Delavski razred je postal iz razreda mezdnih sužnjev razred gospodarjev in nosilcev oblasti. Odgovornosti in vloga delavskega razreda so danes celo večje, kot jo more on subjektivno odigravati in obvladati. Doseženi re-
„Še vedno pa velja danes, kot ie veljalo pred 20 leti: da le potrebna za družbeni napredek in nove stvaritve predvsem revolucionarna sila delavskega razreda, njegova pobuda In ustvarjalnost."
(Zbornik o stavki 1956)
»as! Še bolj pa ob velikih krvopre-Iitjih in bojih v Nemčiji, Avstriji in Španiji pred nastopom fašizma.
Iz mezdnega boja med delavci in kapitalisti je rasel spor med vsemi delovnimi ljudmi in buržoazijo. Na tej osnovi se je ustvarjala enotnost delovnega ljudstva, ki je zato toliko laže in uspešneje vodilo borbo proti samovolji buržoazije za oblast, ki naj bi končno prišla v roke delovnega ljudstva. Buržoazija se je prvič v zgodovini znašla v manjšini in je' bila Postavljena v vlogo obtoženca. Medtem pa se je delovno ljudstvo prvič v zgodovini postavilo na lastne noge, otreslo se je zgodovinske odvisnosti in nesamostojnosti v odnosu do buržoazije. Industrijsko delavstvo je stopilo s svojimi revolucionarnimi nastopi na čelo delovnih množic. Komunistična partija Jugoslavije, ki je v tem desetletju zrasla prav iz vrst industrijskega delavstva, je postala predstavnik delovnih množic in njihov voditelj. Ta čas, z vsemi dogodki, ki jih Je prinesel, je premaknil tečaje, na katerih je slonela buržoazna družba. Zapečatena je bila njena usoda in dokončno so se rodile nove sile, ki so Zrelo in odločno zastopale koristi vseh delovnih ljudi in celo vsega naroda in države. Zato je tudi razumljivo, da tovariši, ki so doživeli ta čas, ki so Vodili te boje, še danes ob različnih Priložnostih govore s takim navdušenjem, ljubeznijo in ponosom o teh res svetlih trenutkih naše zgodovine.
Še bolj vidna in priznana je vloga delavca in vsega delavskega razreda v NOB, še posebej pa po zmagi revolucije, v obdobju graditve gospodarstva, oblasti in družbenih odnosov na Podlagi delovnega in družbenega samoupravljanja. Organi upravljanja Vseh vrst, večina upravnega aparata vodstev političnih organizacij, so sestavljeni iz delavstva in iz vseh pla-
zultati in sadovi dela so še premajh ni, da bi delavec lahko v celoti čutil objektivni družbeni položaj, ki ga ima in ga zato ne izkorišča v polni meri.
Danes ni več vprašanje, kdo je gospodar v hiši. Moti Ie dejstvo, da delovni človek relativno mnogo manj dobi, kot potrebuje. Pred njim pa je le ena rešitev: le boljše delo lahko prinese več dobrin in večje dohodke. Nikogar ni več, ki bi jemal sadove njegovega dela. Problem je samo v tem, da teh sadov ni dovolj, da mnogokrat sami pozabimo skrbeti zase. Mnogokrat so nam ljubši novi zidovi, novi stroji v tovarnah, kot pa življenjsko važne in potrebne stvari za izboljšanje vsakdanjega življenja delavca. Mnogokrat dopustimo, da se uveljavijo težnje, ki vodijo proč od rešitve teh problemov.
Širše področje družbene graditve in še vedno nerazvite proizvajalne sile in nizka delovna storilnost, ki močno zaostaja za potrebami gospodarstva, to so vzroki za sedanji položaj delovnega človeka, ki na videz ne izgleda tak, kot v resnici je. Ce se danes govori o povečanju delovne.storilnosti — in v tej zvezi tudi ukrepa — potem tega ne moremo pojmovati kot kratenje delavskih pravic, marveč kot ustvarjanje pogojev za njih polno realizacijo. Večja delovna storilnost na podlagi boljše organizacije dela, varčevanja, zmanjševanja delovne sile, plačevanja po delovnem učinku itd.. se dostikrat prikazuje kot stvar, ki ni v interesu delavca, kljub temu, da lahko le po tej poti napravimo za delavca več, kot ima sedaj.
Res je, da smo priče velikemu in za površnega ter politično kratkovidnega opazovalca nerazumljivemu protislovju: da kljub temu, da imamo socialistični družbeni sistem z delavskim in družbenim samoupravljanjem, popolno oblastjo delovnega ljudstva, ne moremo zagotoviti v vseh ozirih
takšnega standarda, kot je n. pr. v Nemčiji ali ZDA. To protislovje je dejstvo. Vemo tudi zakaj obstoji in da je prehodnega značaja. Gospodarsko zaostalosti so no da odpraviti le z naprednimi družbenimi odnosi in čez noč. Zato postaja vedno bolj odločilno, da socialističnim družbenim odnosom primerno razvijamo organiziranost proizvodnje in delovno storilnost posameznika. V tem je rešitev omenjenega protislovja.
V predvojnem delavskem gibanju, v revoluciji in v uspehih povojne graditve smo z revolucionarnim poletom zmagovali in reševali tudi najtežje naloge samo takrat, ko so jih delovni ljudje sprejeli kot svojo stvar, kot del ostvaritve revolucionarnih ciljev in kot pot za ustvaritev boljše prihodnosti. Doseganje nadaljnjih uspehov v našem gospodarskem razvoju v novih pogojih, naši delovni ljudje še niso sprejeli za svojo revolucionarno nalogo. Smo še na stopnji, ko lahko le na primeru najnaprednejših delovnih kolektivov in organizacij prepričamo ostale delovne ljudi o pravilnosti in učinkovitosti pokazane poti. Lahko rečemo, da naš delovni človek sicer že razume načela tako imenovane nove gospodarske politike, v praksi pa še nismo dosegli odločilnega uspeha.
Delovni ljudje res nimajo nobenega vzroka, da ne bi verjeli v Zvezo komunistov, da ima prav, ko usmerja to pot in vzpodbuja k odločllnejšemu izvrševanju teh nalog. Saj je K P J in ZK. že sto in tisočkrat dokazala, da je zvesta vsem interesom delovnega ljudstva. Razumljivo pa je, da je sedaj naš delovni človek kot delavec — proizvajalec pred doslej najtežjo nalogo: samega sebe, vrednost in ceno lastnega dela, se mora naučiti nepristransko meriti z družbenimi merili. Interes upravljale?, se mora vskladiti z interesom proizvajalca. S tem bo odstranjen drugi vzrok, ki pogoja prej omenjeno protislovje. '
Delavski razred danes, kakor tudi v svoji revolucionarni preteklosti, zna ceniti svoj boj in pridobitve socialistične revolucije v Jugoslaviji. Veruje prav tako, kot vedno doslej, v nove uspehe, v svojo komunistično prihodnost in se za to perspektivo tudi bori in trudi. Njegov najzavednej-ši del pa mora tudi v prihodnje, tako kot to vedno do sedaj, voditi in se boriti za izvršitev nalog, ki bodo pomagale k procvitu socialistične družbe.
REVOLUCIONARNOST Franc Leskošek - Luka, član Izvršnega  komiteja CK  ZKJ,  je bil glavni organizator stavke tekstilnih delavcev Slovenije v letu 1936.
Delovni kolektivi v počastitev 20. obletnice stavke slovenskih tekstilcev
Začele so se svečanosti v Kranju
Svečanosti v počastitev velike tekstilne stavke slovenskih tekstilcev se nadaljujejo. V teh dneh bodo delovni kolektivi, kjer so delavci stavkali pred 20 leti, odkrili spominske plošče.
V Jskri*
Kranj, 10. septembra.
Prvi so pričeli danes v »Iskri«. Dopoldne so se člani delavskega sveta, s predsednikom tov. Tonetom Seljakom, zbrali na seji Sveta. Član kolektiva, Janko Bertoncelj,. ki se je udeležil tedaj stavko in jo še danes zaposlen v podjetju, jo odkril spominsko ploščo. Plošča z napisom: »Sirena naše tovarno jo 2Q. avgusta dala znak za začetek veliko tekstilne stavko Slovenije«, bo spominjala šo pozna rodove na ta veliki dogodek. Proslavi so dali še bolj praznično lice moški pevski zbor Fr. Prešeren iz Kranja, Gorenjski kvintet, Godba na pihala DPD »Svoboda«-cen-tei' ter B. Dežman z odlomkom Cankarjeve črtice.
Za tem jo predsednik sindikata Jaka Vehovec povabil vse, ki so se tedaj udeležili stavke, na zakusko. V prijetnem razgovoru so so delavci spominjali tistih dogodkov. Iz njihovih resnih obrazov je odseval ponos in zadovoljstvo. Ivanka in Zora sta imeli dosti povedati, čeprav sta že mnogo pozabili. Spominjali so se Tominca, Šifrerja, Papeža in drugih, ki so največ delali pri organizaciji stavke. Vsi ti, ki so jih jc tokrat zbralo okoli 50, so danes že okoli 30 let v podjetju. Med tem časom se je žo marsikaj spre-
STAVKAJOCIM V SPOMIN V »Iskri« se je svečanosti udeležila velika množica ljudi. Ploščo je odkril član kolektiva Janko Bertoncelj
menilo. Vendar tistih 6 tednov, ko so živeli noč in dan v tovarnah, tistega pričakovanja, kaj bo jutri, nasilnega izgona, krepkih udarcev, gumijevk in solzilnih bomb no bodo pozabili; tako so pripovedovali tovariši Langerholc, Taler, Novak in drugi. Viktor Taler jo bil od leta 1936 do 1940 brez stalne zaposlitve, kajti: »Kadar si imel v knjižici »črno piko«, si zaman iskal dela.«
V „Tiskanim"
Kranj, 11. septembra.
Svečanemu odkritju spominske ploščo v »Tiskanini« so danes, razen številnih članov delovnega kolektiva, prisostvovali tudi podpredsednik OLO Kranj, Ivan Bertoncelj - Johan in sekretar občinskega odbora SZDL Kranj, Martin Košir. Praznovanje je motil dež. Ploščo pred vhodom v novo poslopje je odkril predsednik upravnega odbora Mirko Nadižovec in jo izročil v varstvo sindikalni podružnici »Tiska-nine«. Spominjal se je vseh stavkajočih in njihove hrabro soborke Rezke Dragarjeve. Po stavki jo bilo v »Tiskanini«, kljub obljubam, da bodo vsi delavci dobili zaposlitev, odpuščenih 111 delavcev. »Hudo je bilo tedaj,« je pripovedoval vsem zbranim delavcem Valentin Nadižar, »bil sem delavski zaupnik in neprijeten je bil občutek, ko so so delavci stalno pritoževali zaradi težkega ekonomskega položaja. Tudi vabljiva obljuba direktorja Si-novca, ki mi jo hotel dati 50.000 dinarjev, samo če zapustim stavkajoče in tovarno, me ni premotila. Ostal sem zvest svoji ideji.«
Pred tem pa je predsednica delavskega sveta, Marija Strajnarjeva, otvorila praznovanje s slavnostno sejo delavskega sveta.' Kolektiv jfo nagradil tudi vso tiste, ki so sodelovali v stavki.
V „Inteksu"
Kranj, 12. septembra.
V tovarni »Inteks« je bila danes po-poldno slavnostna seja delavskega sveta, na kateri je predsednik DS tovariš Rakovec na kratko orisal razvoj stavkovnega gibanja v podjetju pred 20. leti. Sprejet je bil sklep, da bo podjetje iz dobička kupilo nov avlobus, s katerim so bodo delavci lahko vozili na izleto in letni dopust.
Ob 2. uri, ko sta se zbrali na dvorišču pred upravnim poslopjem dopoldanska ir. popoldanska izmena, je bila odkrita marmorna plošča v spomin na uporno dnevo tekstilnih delavcev. Sodelovala je tudi kranjska godba ter pevski zbor »France Prešeren..
Delavski razred - hrbtenica našega dela ia zmag
£2* EBADPCD
V počastitev praznovanj 20-letnice velike tekstilne stavke Slovenije je v sredo popoldne predaval v Kranju član CK ZK Jugoslavije tovariš Boris Ziherl.
Tekstilna stavka, katere 20-letni-co preznujemo te dni,« je poudaril tovariš Ziherl, »je bila brez dvorna ena izmed važnih mobilizacijskih priprav za tiste boje, ki so čakali ne samo delavski razred, temveč vse delovno ljudstvo. Ce hočemo oceniti pomen te velike stavke, moramo pogledati, v kakšnem zgodovinskem okolju, je bila ta stavka. To je bil čas, ki bi ga lahko imenovali predigro druge svetovne vojne, čas, v katerem so začele fašistične sile svojo odkrito agresijo. Tedaj so so po vsem svetu sponta-
no ustanavljale organizacijske skupnosti v najrazličnejših oblikah, ki naj združijo delavske množice. Vznikle so ljudske fronte, in te so imele v najrazličnejših deželah najrazličnejše oblike. Važno je tudi dejstvo, da je agresija fašistov ohrabrila našo domačo buržoazijo. Leta 1936, to je bilo leto, ko se je začelo z manevri Sto-jadinovičeve in Koroščeve vlade; prišlo je do vseh mogočih manevrov, ki jih je vlada skušala uprizoriti sebi v prid, da bi skrila svoje pravo bistvo. Vendar je popustljivost, ki so jo do teh   režimov   kazale   zapadne rlade
V »TISKANINI« JE MOTIL DEZ kljub temu je imela slavnost pravo lice. Predsednik UO tov.
žar govori zbranim
Mirko Vtadi-
okrepila našo domačo reakcijo. To se je kazalo na vseh področjih — tudi političnem. Snovale so se fašistične organizacije, med njimi tudi take, ki naj bi zajele delavstvo (Jugoras). Okrepitev revolucionarnih sil se je kazala zlasti v odnosu med delavci in kapitalisti. Kapitalisti so skušali stanje izkoristiti za to, da bi kolikor mogoče okrepili svojo moč. V teh poizkušnjah buržoazne reakcije, da bi fašistične zveze okrepile svoje položaje, se je začela tudi zgodovinska stavka slovenskih tekstilcev.«
»Zaustavil bi se predvsem na nekaterih posebnostih stavke,« je nadaljeval tovariš Ziherl. »Stavka je bila v kapitalizmu vedno sredstvo, s katerim je delavski razred hotel v kritičnih trenutkih pokazati kapitalistom, da je vendarle vse odvisno od njega. Stavka je bila oblika, v kateri je kazalo delavstvo, da je vendarle vse odvisno od delovnega človeka. Stavke so bile že star pojav. Ze po prvi svetovni vojni pa smo se srečali z novo obliko, ki se je razvila po Leninovem geslu »Tovarne delavcem« in v mnogih deželah se je ta poziv začel izpolnjevati tako, da so revolucionarni delavci začeli zasedati tovarne (Italija leta 1921). Pri nas je prav velika tekstilna stavka leta 1936 imela to novo značilnost, da delavci niso kratkoma-lo ostali doma, ampak so pričeli stavkati na ta način, da so zasedli tovarno. To je bilo nekaj novega v zgodovini našega razrednega gibanja. Vse to je kazalo, kako so se delavci zavedali, da so kot neposredni proizvajalci prvič položili roko na proizvajalna sredstva. To je bilo prvo naznanilo bodočega prevzema proizvajalnih' sredstev v roke delavstva samega. Kapitaliste je prav ta način silno raz-dražil, saj je bil to očiten poseg po kapitalistični privatni lastnini, ki ga je opravil strnjeni delavski razred. Prav to je druga posebnost te stavke.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Na Jesenicah slavijo
V soboto zvečer so sirene jeseniške V mesecu avgustu in septembru j* železarne naznanide prič^etek proslav- bila v počastitev 20-letnice stavko vr-ljanja 20-letnice Velike stavke tekstil- sta tekmovanj med strelskimi druži-nih delavcev. Sledilo je odkritje spo- nami in odkritje spominske plošče V minske pošče v valjarnah na Javornd- Delnicah, ku, otvoritev zgodovinske razstave Zveze borcev v dvorani »Partizan« na Javorniku in uprizoritev Cankarjeve drame »Hlapec Jernej in njegova pravica« na Koroški Beli. V sredo je gostovalo v Mestnem gledališču Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevimi »Hlapci«, isti večer pa je pevski zbor jeseniške »Svobode« ob spremljavi orkestra jeseniške glasbene šole nastopil v Kranju. V četrtek je bila v delavskem domu na Jesenicah otvoritev spominske dokumentarne razstave ter akademija v prosvetnem domu v Kranjski gori, ki jo je priredila tamošnja Svoboda. Podobna akademija bo tudi danes zvečer v Delavskem domu na Jesenicah. Nastopali bodo odseki jeseniške Svobode, na Javorniku pa bo ob istem času gostoval pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. V predelovalnih obratih Železarne Jesenice bo 14. 9. odkritje spominske plošče. V soboto zvečer na Jesenicah in v jeseniški občini posebnih prireditev ne bo, ker se bo prebivalstvo Jesenic in ostalih krajev jeseniške občine udeležilo osrednje nedeljske proslave v Kranju. TJ.
Priprave v Žireh
V občini Ziri so priprava za proslavitev 20-letnico Velike tekstilne stavke v polnem razmahu. Festival Svobod v juliju je bil prva pomembna manifestacija. V preteklem tednu so bili v vseh delovnih kolektivih sestanki, na katerih so so delavci seznanili s potekom stavke pred 20. leti.
V sredo je bila v Zireh slavnostna proslava. Na predvečer zborovanja v Kranju bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi. Centralne proslave r Kranju se bo udeležilo nad 200 ljudi. Tudi iz občine Gorenja vas se jih je prijavilo približno toliko. Do konca tedna pričakujemo šo nove prijave.
DEL TOVARNE »ISKRA«
Akademija v Žabnici
V soboto, 8. septembra je priredil* tovarna »Iskra« v Zabnici pri Kranju slavnostno akademijo v počastitev 2#-obletnice stavke tekstilcev Slovenije. Sodelovali so tudi člani Prešernovega pevskega zbora in člani Prešernovega gledališča iz Kranja z II. dejanje« Cankarjeve drame »Hlapci«.
Številni gledalci so nagradili izvajalce s toplim priznanjem, medtem k* se je vsem sodelujočim zahvalil z» uspelo akademijo šolski nadzornik tovariš Pip.
Stavkovno fjifaarij^ v Srikotji Loki
TUDI V »INTEKSU« se je obrala množica. Ploščo je odkril  predsednik oblastnega sveta tovariš
Razovec
telovadnici osnovne šole v Skof-ji Loki si v teh dneh lahko ogledate zanimivo razstavo o stavkovnem gibanju leta 1936 v Skofji Loki. Gotovo se nobena slična razstava ne more ponašati s tako izčrpnim gradivom; ovadbe in obtožbe delavcev, ki so jih pošiljali podjetniki (Dolenc, Heinrihar itd.) policiji in žandarmeriji. Ce pogledamo na kratko obširno gradivo, lahko bi ga prebirali tri ure, si ustvarimo približno takole sliko o stavkovnem gibanju v Skofji Loki.
V lesni industriji Dolenc so delavci delali v zelo slabih pogojih in ko je Dolenc odpustil še 15 delavcev, so 13. avgusta 1936 prvi pričeli s stavko. Za-
Dvoje dokumentov - dvoje dejstev
O licemerstvu banske uprave zaradi bojazni pred javnim mnenjem
Ko brska človek po zgodovinskih arhivih, najde marsikaj zanimivega. Morda so to nepomembne stvari, ki pa vendarle včasih mnogo povedo. Ko smo pregledovali gradivo o poteku velike tekstilne stavke Slovenije, smo našli med drugim tudi poseben razglas kraljevske banske u-prave z dno 24. septembra 1936. leta, v katerem jo poskušala le-ta zanikati, da bi se bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju uporabljalo hladno in strelno orožje. Razglas dobesedno navaja:
»Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju po oboroženi sili dne 16. t. m. do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delovnih zvez ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je izvršila brez škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev; žandarmerija in pojicija nista uporabili niti hladnega niti strelnega orožja (podčrtal pisec).«
Hkrati pa smo dobili v roke tudi arhiv iz tržiške predilnice. Vmes je bil silno zanimivo pisan dnevnik. Nekateri trdijo, da ga je vodil osebno E. Glanzmann, ki je bil eden glavnih delničarjev tržiške predilnice. Večji de1, tega dnevnika jo objavljen v prilogi Zbornika dokumentarnega gradiva, ki je pravkar izšel. V tem dnevniku je napisano sledeče poročilo o izgonu delavcev iz kranjskih tovarn:
»16. septembra 1936 — sreda. Ob 7. uri zjutraj javlja Vidic telefonično, da
so bile vse tovarne v Kranju izpraznjene. *Ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih ter da ga je dr. Svab prosil, naj to takoj sporoči dr. Elbertu (pravni svetnik tržiške predilnice). K čistki v Kranj je bilo včeraj odpoklicanih 10 orožnikov.
Okrog 8. ure zjutraj pripoveduje direktor Horwitz (direktor »Jugoče-ške«), da so bile tovarne izpraznjene. Včeraj popoldne okrog pol štirih je bilo odpoklicanih v Ljubljano vseh 50 orožnikov, ki so mahali z vlaka delavkam in tako premotili delavce. Ob tretji uri ponoči so se vrnili nazaj v Kranj s posebnim vlakom in z okrepitvijo: 50 mož "in 50 policistov. Z vlaka so izstopili tik pred tovarno. Iz Ljubljane je prispela tudi velika gasilska briz-galna z 10 atm. pritiska in vojni oddelek žarometa. Namestili so se na Gašteju. Orožništvo in policija sta bila močno oborožena: nabito orožje in bajoneti na puškah. Na znak trobente zasvetijo žarometi in osvetlijo »Jugo-češko«. Orožništvo se skupaj s policijo približuje tovarni od zadaj. Takoj po signalu se delavci prvi trenutek niso znašli in so odprli sirene. Kmalu nato so ženske vzele moške v sredo in jih obkrožile. Ker na povelje, naj se raz-krope, niso ubogale, so jih začeli orožniki mlatiti. Vse je drlo preko plotov, kjer so se nekateri opraskali. V dekliškem domu pred »Jugočeško«, kjer so se zabarikadirale, je eksplodiralo nekaj
sedli so žago in skladišča. Prišlo je tudi do incidenta. Dolenc je stavkoka-zom Francem Poljancem hotel s pomočjo žandarjev vzeti iz skladišča nekaj vzorcev dog, toda delavci so mu jih s silo vzeli, pri čemer sta se posebno izkazali Carmanova in Jurmanova. Zatem je Dolenc poslal policiji novo prijavo in na njegovo zahtevo so aretirali in zaprli 7 delavcev, ki pa so jih morali kmalu izpustiti. Dolenčeve prijave so zanimive predvsem zato, ker podrobno navaja vse dogodke; kako so morali vozniki zložiti hlode kar na cesto, kako so delavci ubranili njegovim koscem košnjo v ograjenem prostoru okoli žage in ker obenem navaja
zvezanega odpeljalo. Med tem časom so zvedeli delavci Tekstilindusa in Sirca, kaj se dogaja in so tovarni prostovoljno zapustili. Pred Sirčevo tovarno je bil sestanek, .na katerega je bilo vrženo nekaj bomb.« (Vse podčrtal pisec).
Dvoje dokumentov — dvoje dejstev! Ce upoštevamo, da je mnogo delavcev, ki še danes pomnijo, kako so jih tolkli s puškinimi kopiti in gumijevkami pijani žandarji in podili iz tovarn, potem lahko ugotovimo, katero je resnično. Nedvomno je banska u-
16 J*. 1936. Ultteooh:
T1   frueh ruft Vidio telefonleoh »uf utd telit mit, da83 oaemtliche Fabrlken in Kranj geraeuat wurden. Se aelen veder Verletate nooh Tote,- Dr. Svab habe ihn gebeten, Dr.Elbert diea eofort mitauteilen,-Zur Raeumung nurden guatern Hacbmittag lo Gendaraen nach Kranj >abberufen.-
Ca. 8n   frueh erzaehlt Dir.HorwitE, da aa die Fabri-
ken geraeumt mirden. fleohmittage na ca. 1/2 4n
■orden 5o Mann dar Gendanaerie nach LJubljana abbe-
rufen, die aue den kaggona dan Arbeiterinnen zu-
Kinkten und so oie Arbeiter irrefuehrten. Um 3n
oachte wurden aie mit 60 Uann V«rataerkung und 60
Poliziaten im Eztrazug oach Krainburg befoerdert,
o ale knapp vor der Fabrik den Zug verlleeeen. Ve-
'bach kam die groaee Feuer«earoprit«® mic 1« -
Samo eden oči delavcev je stopil na prava hotela z lažjo pomiriti ljudstvo,
stroj, da bi ljudi nahujskal, naj bra- ki je na splošno negodovalo, ker se s
nijo  tovarno  do  zadnje kaplje krvi. takim načinom  »razpravljanja z.de-
Orožništvo ga je potegnilo doli in ga lavci« ni strinjalo. —k
solzilnih bomb. V nekaj minutah je bila tovarna prazna.
Potem so se orožniki bližali »Jugo-bruni«, ki je med tem časom poslala svojega kurirja k »Jugočeški« pogledat, kaj se dogaja. Na poti so ga prijeli. Tudi v »Jugobruni« je šlo hitro.
Faksimile tistega dela dnevnika tržiške predilnice, ki govori o nasilnem izgonu delavstva iz »Jugočeške«
tudi priče in stavkokaze. Stavka p*t Dolencu je bila najbolj ostra, kajti 0» koncu, 14. septembra je od 19 delavcev, ki jih je sprejel v službo, sprejel le dva stavkajoča, vse ostale pa je odpustil.
Pri Heinriharju so pričeli s stavk« šele 25. avgusta 1936, delodajalec se j* izgovarjal predvsem na slabo trgovino z Italijo in obljubljal višje plače brž ko se trgovina poživi. Kaže, da je prišlo do stavke pri Heinriharju deln* tudi iz solidarnosti z Dolenčevimi delavci. Kljub temu pa so 3. septembra preprečili nakladanje parketov. Stavko so končali istočasno kot delavci pri Dolencu, toda dosegli so zvišanje mezd delodajalec pa je sprejel v službo 11 delavcev — vse stavkajoče. Obe stavki lesnih delavcev, ki sta bili res spontani in sta zajeli tudi Heinrihar-jeve in Dolenčeve delavce v Preddvoru, Kranju in Kokri, je organiziral Franc Bergant.
Stavkam v Predilnici in tovarni Brumen § Thaler pa so dali povod kranjski delavci. 80 kolesarjev se j* 21. avgusta 1936 pripeljalo iz Kranja in skupno z domačimi delavci so zasedli tovarniške prostore. Tekstilci so s stavko predvsem hoteli doseči sprejem kolektivne pogodbe in tarifnega pravilnika, to so tudi dosegli in 28-septembra zopet pričeli z delom. Stavkalo' je 246 tekstilcev. Vsem tem »mezdnim gibanjem« v Skofji Loki so se končno pridružili še delavci tovarne »Sešir«. Zahtevali so kategorizacijo in izenačenje plač po težini dela, kar so že preje dosegli tekstilci-Delo v »Šeširju« je bilo zelo težko zaradi slabe zdravstvene zaščite; živo-srebrne pare, ostanki dlake v ozračju in vročina so bili skoraj neizdržm-Zako je bila tudi njihova glavna
zahteva izboljšanje delovnih pogojev.
Stavka v petih glavnih industrijskih obratih v Skofji Loki je od 13. avgusta do 28. septembra 1936 zajela skupno 482 delavcev. Od tega 76 lesnih delavcev in 160 delavcev tovarne »Sešir«. Zelo težko nalogo — osvetlite^ dogajanja pred 20. leti — je prevzel tov. Ivo Puhar in jo sijajno rešil. Uporabil je gradivo Drž. arhiva v Ljubljani, fotokopije časopisov in fotografije. Razstava je gotovo največ Prl' spevala k prireditvam 20. obletnice stavkovnega gibanja na Gorenjskem« ki se ga spominjamo tudi v SkofJ1 Loki.
J. K-
-v
Stavka - ves naš odgovor, ves dokaz
Tiri kipita) se širi
V KRANJ PA SE STEKA PROLETARIAT leto pomeni začetek kranjske tekstilno industrije. Češki ban-" čni konzorcij je tedaj odkupil Gaštejski pašnik, na katerem jo zrasla obsežna tekstilna tovarna »Jugo-Ce-*ka«. Takrat je imela 1025 statev in je »prejela okoli 1000 delavcev.
Inozemski kapitalisti so našli v Kranju ugodne pogoje za razvoj tekstilne Industrije. Cenena delovna sila s podeželja so jo hitro stekala v nastajajoče industrijsko središče. V začetku delavci niso postavljali nobenih zahtev, z dotokom novih delavcev pa je rasla tudi njihova revolucionarna zave«:.
Tuji kapital je v tistih letih vedno bolj prodiral k nam. Štiri leta po ustanovitvi »Jugo-Ceške« so Poljaki investirali gradnjo drugo največje tekstilne tovarne »Inteks« na Farovški Loki. V njej so tkali sprva pestro bombažno blago, pozneje pa tudi volnene in pol volneno tkanine. Tovarna jo zaposlila v začetku okoli 300 delavcev.
Za Jugo-Ceško« in »Inteksom« sta bili v letu 1928 ustanovljeni tovarni »Jugobruna« in. Tekstilindus. V prvi je <obilo zaposlitev okoli 1000 delavcev, ▼ drugi pa približno 300.
Gospodarska konjunktura jo kmalu opogumila domače kapitaliste, da so sledili zgledu tujcev. A. Božič je na Primskovem zgradil tkalnico s 40 statvami, Adolf Prah pa tkalnico in predilnico. Danes sta obe tovarni združeni pod imenom Industrija bombažnih fcidelkov (IBI) in imata približno 250 delovnih mest. Tkalnico pestrega bombažnega blaga »Triglav« v Stražišču je 1931. leta zgradil Franjo Sire. To to-
za, Krščanska socialistična stranka in Narodno socialistična stranka). Med tekstilnim delavstvom so prevladovali marksistični sindikati, vključeni v Udruženje radničkih sindikata. Zaradi slabih plač in oblastnega postopanja se je v delavcih stopnjeval odpor proti izkoriščevalcem. Pod vodstvom Komunistične partije so se poleti 1936 odločili za eno najrevolucionarnejših dejanj v zgodovini kranjskega prole-tariata.
Stavka Jugočeški
PROCENTE SO NAM VZELI (Odlomek  iz pripovedovanja Franca Stiblja)
V»Jugo-Ceški« smo vsake 3 mesece »volili« dolžino delavnika, ki naj bi trajal 8 ali 10 ur. Ce smo delali več kot 8 ur, so nam delodajalci plačali od tega nekaj odstotkov več. Kmalu se jim to ni zdelo več vredno in še tistih dinarjev niso bili pripravljeni dati. Z našimi žulji se je polnil le njihov žep.
Bilo je tik pred stavko, ko nam zopet niso hoteli priznati procentov. Tokrat so se zmotili, kajti na našo politično zrelost in organizirano moč niso računali. Na shodu pred Staro pošto smo zbrani delavci enotno glasovali, da takoj prenehamo z delom, če tovarnarji ne ugodijo našim zahtevam.
Naslednji dan se je odločilo. Ob 13.50. uri smo na znak sirene zapustili svoja delovna mesta in se zbrali na dvorišču tovarne. To je bil začetek velike stavke tekstilnih delavcev Slovenije. Nekateri plačani stavkokazi so jo seveda nemudoma pobrisali domov, medtem ko  se vsi razredno zavedni
V »Jugočeški« so med stavko zaplesali kolo
Varno so Nemci ob zlomu Hitlerjeve države porušili in zažgali.
Mladi proletariat se je kmalu po Ustanovitvi prvo tekstilne tovarne pričel vključevati v strokovno organizacije (Splošno delavska strokovna zve-
člani kolektiva niso premaknili iz tovarne. So isti dan jo bil izvoljen stavkovni odbor, v katerem so bili Anton Krevs, Franc Stefe, Franc Vreček, Lovro Kumer, Miha Sekne in jaz. Dvakrat smo se sestali v gostilni Pri Jo-
Boris Ziherl v „Iskri"
(Nadaljevanje z 2. strani)
Rečem lahko, da je v veliki tekstilni stavki zmagal proletarski instinkt, delavska zavest in idejni vplivi. Važni Rta dve strani, ki sta obrnili pozornost nase. Tekstilna industrija v Kranju tn drugih krajih Slovenije je bila mlada. Delavstvo je neprestano dotekalo *z kmečkega okolja, vendar pa je bila *a njihova proletarska zavest izredno visoka, česar od tega sloja ne bi nih-*e pričakoval. Druga okolnost je ta, da so takrat delavci po Sloveniji bili strokovno zelo različno organizirani. *nano je, da se je s prvim večjim korakom delavskega razreda pri nas pogodila po'izkušnja prestreči delavske Množice z ustanavljanjem najrazličnejših organizacij, ki bi bile zgolj Privesek buržoaznim. Tako so nastale 'edaj strokovne organizacije raznih strank delavstva — Jugoslovanska strokovna zveza, Narodna strokovna *Veza in še nekaj manjših. Vendar tekstilna stavka in okoliščine, v katerih 'e je razvijala, so pokazale, da te organizacije vendarle niso zmožne Ust
aviti misli po delavski enotnosti, f^a sila prepričevalen način je v stavbi zmagala ideja delavske enotnosti, katere nositeljica je bila Komunistična partija. Ta je od vsega začetka kušala čim bolj strniti delavski raz-*ed v boju za njegove interese. Take £°izkuse je Partija opravljala takoj, *° so kapitalisti skušali vse breme dvojne  krize prevreči   na delavski
a?.red. Prav ta enodušnost je v stavbi leta 1936 pričala, da je postal osrednja točka našega delavstva.
Od kod ta enotnost? Boj delavskega
azreda je imel že takrat svoje važne j.aveznike v ostalih plasteh delovnega ^Udstva. Podpirale so ga vse antika-^'tnlistične sile, take sile, ki so ka-Pjtalizern čutile kot breme, katerega
* 8e rade iznebile.
Tekstilna stavka je bila boj, ki so g* delavci začeli za izboljšanje delov-
111 pogojev, skrajšanje delovnega ča-
sa itd. Ta stavka pa ni bila samo ekonomski boj, temveč resen spopad dveh razredov, ki sta se vedno bolj borila za obstoj: med preživelim buržoaznim razredom in novim delavskim razredom. Vsem je bilo jasno, da ta spopad ni samo ekonomskega značaja, temveč da ima izrazito političen značaj. Prav zato, ker je bilo delavstsvo sorazmerno mlado, je imel važne politične posledice. V takih spopadih se jasno odkriva obličje posameznih delavskih strank; odkrilo se je tudi lice Sto;adinović - Koroščeve vlade in celotne države. Po vseh mogočih ma-hinacijah je aparat takratne države nastopil proti stavki delavstva z nalogo, da stavko zatre. Čeprav je bila tekstilna stavka tako nasilno zlomljena, vendarle buržoazija ni imela več tiste moč. in morala je preiti na ^kli-panje kolektivnih pogodb, prave posledice pa so se pokazale šele v naslednjih letih.
Ta delavska enotnost je bila osnova panje kolektivnih pogodb, prave po-godek treba gledati kot na člen v verigi priprav na težke čase osvobodilnega boja.
Ko v teh dneh praznujemo 20-iet-nico velike tekstilne stavke, jo praznujemo v precej izpremenjenem okolju. Za nami je NOB in še so vidnp njene posledice, delavsko upravljanje itd. Na temelju teh ukrepov je naš delavski razred ne samo likvidiral kapitalistični razred, postal je tudi tista sila, ki upravlja proizvajalna sredstva. Zato praznujemo 20-letnico v okolju, ko imamo to, za čimer so stremele revolucionarne sile že med stavko.
Skratka, če pogledamo nazaj, lahko rečemo, da smo si kljub vsem težavam svesti, da smo ravnali pravilno, da je bil naš boj pravičen in bomo še z večjim ponosom gledali v prihodnost. Tako moramo gledati tudi na naše praznovanje.
.......
Pogled   nv,   Bombažno   predilnico in tkalnico v Tržiču v času stavke
štarju, nato pa smo imeli sestanke kar v tovarni. Ustanovili smo tudi kuhinjo in organizirali prehranjevalno akcijo.
OBRNIL JE PLASC PO VETRU Prvo nedeljo je prišel v tovarno celo dekan Skrbeč ter maševal na hodniku »nebotičnika«. Posodil nam je kotel za kuhanje. Toda njegovih simpatij do stavkajočega delavstva je bilo kmalu konec' Gospod je obrnil plašč po vetru in nenadoma mu je za kotel postalo žal. Zahteval ga je nazaj in tudi na obljubljeno kravo je pozabil. Cemu neki bi podpiral upornike, pravica in zakonitost sta bili tako na strani kapitalistov?
Stavka se je bližala koncu, ko so prišli v Kranj centralni tajniki. V tovarno si niso upali in so se ustavili kar v restavraciji ob železniški postaji. Člani našega stavkovnega odbora smo nato odšli tja in jih pripeljali v podjetje. Tajniki so nas vso noč prosili, naj odidemo iz tovarne, vendar brez uspeha. Bili smo vztrajni.
kam so udarjale gumijevke in kopita njihovih pušk. Ko so nas vrgli ven, so ostali v tovarni še en teden.
Policaji in žandarji so se pripravljali na napad že pred tem vdorom. Nekega nedeljskega dne se jih je zbralo vse polno na cesti nad »Jugo-Ceško«. Okoli dveh popoldne je bilo. Takrat so se premislili. Ljudje so namreč uganili njihovo nakano, zato se je množica zbrala okoli njih in jih skoraj obkolila. Ce bi le eden od policajev skušal v tovarno, bi se ljudstvo takoj postavilo v bran za delavce. Prav gotovo bi nastal pretep, ki ga čuvarji kapitalistične oblasti zaradi »ugleda« niso hoteli tvegati.
Povojni uspehi
Iskre
if
Še spomini iz „Jugočeške"
HARMONIKA, PETJE IN PLES
Sharmoniko sem hodil naokoli, pravi Janko Bertoncelj — laborant v kemičnem laboratoriju v »Iskri« še vedno ves nasmejan. »Takoj, ko smo pričeli stavkati, sem se spomnil, da bi bilo dobro, Če bi stopil po-njo. Tudi fotoaparat sem prinesel in napravil veliko posnetkov. Med nami je bilo nekaj dobrih pevcev in borcev, ki smo vsako jutro pripravili budnico. Ob nedeljah je hodil z nami Hiacit Šolar v fraku in cilindru. Predstavljal je »mogočno« figuro kapitalista in je zaradi tega vzbujal mnogo smeha. Pevci so se združili v zboru in orkestru. Tisti, ki so imeli smisel za dramatiko so od časa do časa improvizirali zabavne predstave iz življenja kapitalistov. Na travniku za industrijsko šolo smo se vsak dan nekoliko zavrteli,
»kseft« ni umrl
v tistih dneh so bili za trgovino žalostni časi. v naši tovarni smo debelo lutko z imenom »Kšeft« položili na mrtvaški oder. Skladišče blaga smo prevlekli z »žalnimi« zavesami, dva delavca z metlami v rokah pa sta stra-žila pokojnika. »Kšeft« je vstal od mrtvih šele ob koncu stavke. Zabave nam torej ni manjkalo. Seveda pa smo morali upoštevati hišni red in ob 10. uri zvečer je v tovarni vse utihnilo. Lo na dvorišču so odmevali v noč koraki stražarjev.
hrusc ob tovarniški ograji
Zadnjo noč, ki so jo delavci preživeli v »Jugo-Ceški« je straža opazila prazen vlak, ki so je brez luči pomikal proti postaji. Kmalu zatem se je začul trušč ob tovarniški ograji. Eden od stražarjev jo ugotovil, da tako poka, kot bi hudiče čez ograjo metali. V svoji primeri so ni dosti zmotil. Policaji, ki so vdrli v tovarno, so se divjaško ponašali. Prav nič niso gledali,
V „Inteksu
ff
je zaplskalo
ENOTEN NASTOP OBETA USPEHE avgust 1956. Na obrazih trudnih tekstilcev, ki za dinar na uro že leta in leta tkejo in predejo v zatohlih tovarniških halah, jo opaziti nestrpno pričakovanje nečesa velikega. Nihče ne vprašuje glasno, le v mislih ugiba vsak zase, kdaj bo zapiskalo.
Dopoldanska izmena je tisti dan zaključila z delom 10 minut pred drugo uro. Stavka se je začela in ropot strojev je utihnil skoraj za mesec dni. Na dvorišče so v gručah prihajali delavci iz vseh obratov. Izvolili so stavkovni odbor, postavili straže in poslali po hrano. Tisti, ki niso dobili ta dan nobene naloge, so posedli po dvorišču. Zdaj so imeli čas za počitek. Kdo ve, kako dolgo bo trajalo, so premišljali. Vsakdo pa se je v sebi trdno odločil, da ne sme popustiti, četudi ne bo šlo vse lahko.
Skupina delavcev - kolesarjev se je odpeljala proti Skofji Loki, da pozove k stavki še tamošnje tekstilne delavce. Tudi v Tržič so poslali stavkajoči svoje zastopnike. Enoten nastop jim je obetal več uspehov.
Delavci tovarne niso zapustili, četudi so delodajalci to neprestano zahtevali. Hoteli so najprej podpis kolektivne pogodbe.
Srezki načelnik pride sam v »Inteks« in pregovarja delavce, naj zapustijo tovarno. Obljublja jim, da bodo vsi sprejeti nazaj v službo. Zaman. Ne obljube in ne grožnje mu ne pomagajo. Stavka se nadaljuje znotraj o-graje vse do 16. septembra. Spopadov z orožniki ob umiku ni bilo. Delavci so se mirno razšli. Nekaj najrevolucionarnejših je moralo tovarno zapustiti za vselej. . Delodajalci »nezanesljivih« niso sprejemali nazaj.
Stavka se širi
Pri Sircu se je začela stavka 20. avgusta ob petih popoldne. Nameščenci in mojstri so tovarno, takoj zapustili. Delavci so zastražili vse vhode, organizirali kuhinjo in pripravili ležišča. Na pogajanjih jih je zastopal Johan Silar iz Tekstilindusa. Ko so nekaj dni po začetku stavke nameravali oditi na zborovanje pred Staro pošto, so jih na klancu iz »Jugo-Ceške« posvarili, naj se vrnejo, sicer jim bodo žandarji zasedli obo tovarni. V strahu, da se utegne to res zgoditi, so brž odhiteli nazaj. Pred podpisom kolektivne pogodbe se Sirčevi in Hel-lerjevi delavci niso hoteli umakniti iz tovarn.
Prahovo in Božičevo tovarno, danes IBI, je zajel stavkovni Val 21. avgusta ob šestih zjutraj. Vse do 16. septembra so tudi tamkajšnji delavci odločno vztrajali pri svojih zahtevah.
Tri ure kasneje je prišla skupina delavcev iz »Jugo-Češke«, »Jugobrune« in »Inteksa« v Tekstilindus, kjer so na njihov poziv takoj prenehali delati. Ženske so v trenutku obračunale s stavkokazi.
II
Nacisti so med okupacijo preuredili tekstilno tovarno »Jugočeško« v strojno podjetje, v katerem so proizvajali različen pribor za vojno letalstvo. Tekstilne stroje so deloma razprodali, deloma pa uničili, tako da po vojni ni bilo več mogoče obnoviti tekstilnega obrata. Razpoložljivi strojni park je narekoval preusmeritev proizvodnje v finomehaniko in elektrotehniko Tovarno so preimenovali v »Iskro«. Njeno ime je tesno povezano z elektrifikacijo naše države. Vsaka najmanjša vasica ga pozna, lskrini števci kontrolirajo porabo električne energije, merilni instrumenti so montirani  v električnih centralah, kine-
IVAN TOMINEC priljubljeni delavski voditelj
matografi prikazujejo filme z Iskri-nimi kinoprojektorji, avtomobilska industrija naroča v »Iskri« električni pribor za vozila domače proizvodnje itd. Dolgo bi lahko še naštevali številne Iskrine izdelke, saj je tovarna v osmih letih zabeležila nad 400 različnih proizvodov. Medtem si je ustvarila tudi široko tržišče doma in v inozemstvu. V tujini se zanimajo zlasti za kinoprojektorje, -ki so zaželeni predvsem v Turčiji, Siriji, Avstriji, Braziliji, Holjandiji, Egiptu in Sovjetski zvezi. Razen elegantne oblike i« kvalitetne izdelave imajo tudi to prednost, da se z dodatno opremo lahko prikazujejo na njih filmi po sistemu 3-D, Vdata — vision, Widescreen.
... in »Inteksa11
V »Inteksu se je od tistih časov, ke so delavci stavkali, mnogo spremenilo. Ze sam pogled na tovarno je dovolj, da se prepričamo o njenem velikem razvoju.
Njen obseg se je v zadnjih letih zelo povečal. Zgradili so novo predilnico, novo barvarno, tkalnico pa preselili v nekdanji »Teksitrlindus« na Gašteju. V delu je nova avtomatska tkalnica in v decembru že pričakujejo tudi pošiljko novih, modernih strojev. Število delavstva se je od prvotnih 300 povečalo na 1300 zaposlenih.
Tovarno že pet let upravljajo delavci sami in pri tem- so dosegli, pomembne uspehe. Borijo se za boljšo kvaliteto svojih izdelkov, kakor tudi za boljše delovne pogoje. Inteksovi proizvodi zalagajo v prvi vrsti domači trg. Najbolj znani izdelki so blago za ženske obleko, za žensko in moško perilo, zamet   balonska svila, robci itd.
PROSLAVA 2o LEThJICB TEKSTILU^ VAT V KMMftJ SHEMA ORCAhHZACI/E PROMETA
VOINI SMCJU Pe.t iMKPJ ItlEZHliKA POSTA/A OA     POSTA/A ifi-Bltj MlUCe C GASILCI PO POiTA Z       ZDKAVSTVCMt BOM P, PAISTAUA
•»       MrOKMACI/SM PISARNA +      PČlSMLVA POSTA/A A       AVlVfilSNA POSTA/A
Zbor kurirjev I. gorenjske relejne linije
Kurirjem v spomin
V nedeljo so vaščani Delnic nad Po- Tov. Jožo Peklaj - Krištof, nekdanji
ljanami prisostvovali odkritju spomin- politkomisar IV. relejnega sektorja je
ske plošče kurirski postaji G. 5, ki je med govorom orisal težko in odgovor-
bila že leta 1942 ustanovljena blizu va- no nalogo kurirjev pri prenašanju po-
si in je nato delala, v sklopu I. Go- šte,  literature  itd.   mimo sovražnih
renjske relejne  linije, vse do osvo- bunkerjev in zased. »Kurirji«, je na-
boditve. daljeval, »so 9 tem doprinesli svoj de-
Ze pred 14. uro so se pričeli zbirati lež k zmagi in mnogo njih je žrtvo-
ob slavnostno okrašenem  prireditve- val° svoja  življenja za  svobodo. Se
nem prostoru kurirji, domačini, večje P°znim rodovom naj ta spominska plo-
število prvoborcev iz Poljanske doli- *»ča priča o mladih junakih, ki so sre-
ne ter poslanca Maks Krmelj - Ma- di temnih noči opravljali svoje dolž-
tija in Anton Peternelj - Igor. nosti.«
Podpredsednik ObLO Gorenja   vas Po recitaciji bivšega kurirja G 11
Jajiko Bernik je pozdravil navzoče in in dveh mladink, pevskih točkah, je
prebral   pismo   kurirske   patrole   za sledilo polaganje vencev družbenih or-
Maršala Tita.
Kamniški Mali grad ie slabo vzdrževan
Neki holandski umetnostni zgodovinar je v spremstvu slovenskega znanstvenika obiskal kamniški Mali grad, ki je naslikan.v vseh prospektih o lepotah in zgodovinskih znamenitostih Slovenije. Tudi zadnji prospekt Kamnika, ki ga je izdalo turistično društvo, dma na naslovni strani sliko Malega grada. Znamenita trinadstrop-na kapela na strmi skali sredi mesta sodi med 14 evropskih zgradb, sezida-nih v čistem romanskem slogu. To poudarjajo tudi vsi prospekti, ki jih je držal v rokah holandski gost. Zmajeval je z glavo in ni mogel verjeti svojim očem, da Kamničani tako malomarno skrbe za svoje zgodovinske znamenitosti sredi mesta. Ze samo neurejena livada med razvalinami in zgradbo napravi slab vtis, stopnice v romansko zgradbo pa so popolnoma razdejane.
Hvalevreden je zato nedaven sklep
ganizacij in Glavnega odbora ZB NOV Slovenije. Nato je bil. spominski kamen, ki predstavlja na dvometerskem podstavku simbol kurirjev — pismo s peterokrako zvezdo in vklesanimi črkami G, 5 — 1942 — 1956, izročen v varstvo krajevni organizaciji ZB Poljane in domačinom Delnic.
Lojze
KITAJSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA V »ISKRI«
V ponedeljek je »Iskro« obiskala kitajska trgovinska delegacija. 12 zastopnikov kitajske notranje trgovine si je z zanimanjem ogledalo tovarno, za tem pa so odšli v »Litostroj« ter dalje v Maribor. Med zastopniki je bil tudi namestnik ministra za notranjo trgovino Kitajske. Delegacija je v ponedeljek zjutraj prišla v Kranj z Bleda.
S seje Sveta za turizem in gostinstvo ObLO Jesenice
Turizem rešen - izgube bodo pokrite
Ukrepi %a izboljšanje gostinstva v Zgornji Savski dolini
Jesenice, 11. septembra.
Letošnje prvo polletje se je za gostinsko in turistično dejavnost v Zgornji Savski dolini slabo končalo. Visoke izgube, ki jih izkazujejo gostinska in turistična podjetja, so predstavljale za
toča V kamniku
V torek popoldne je bila nad Kam ObLO Kamnik o oskrbovanju in ure- nikom precej huda nevihta, nenavadna ditvi Malega grada. Seveda je od skle-
pa do izvršitve ob pičlih sredstvih daljša pot, kakor pa bi želeli zaradi turističnega ugleda Kamnika. Zato bi bilo prav in v redu, da bi pri ureditvi dali prednost tistim delom, ki so najbolj potrebna.
Z.
za ta čas. Med močnim nalivom je padala tudi toča, kar je pač v naših krajih v septembru redkost, ki jo je vredno zabeležiti.
občino resen problem. Rešitev ni bila vsak od njih obdrži lastna osnovna
lahka. sredstva. Člani   Sveta   so predlagali
Svet za turizem  in gostinstvo pri ObLO, da izda podjetju »Razor« ga-
ObLO je v soglasju z okrajno gostin- rancijsko izjavo za   najetje kredita,
sko  zbornico pred   dnevi   predlagal podjetje pa bo moralo čimprej izter-
spremembo predpisa družbenega plana Jati dolžnike. Ta vsota je izredno vi-
občine  Jesenice o  obračunavanju  in soka» sai znaša okoli 4 milijone di-
plačevanju amortizacije gostinskih go- narjev. Knjigovodstvo je sedaj v re-
spodarskih organizacij, ki imajo tudi du-
prenočišča. Obstoječa kapaciteta pre- Zadnje čase se pri nekaterih gostin-
nočišč je bila zaradi majhnega števila **h P^-u^l^Ju 'fSfii!?® Ji gostov izkoriščena v zelo majhni me-
V Maistrovi ulici in na železnem mostu je uprava za ceste napravila novo asfaltno oblogo, s čimer je naj-prometnejša cesta v Kamniku za dalj časa urejena.
ri, zaradi tega naj bi na predlog Sve ta omenjena podjetja ne plačevala polne amortizacije. Nadalje je Svet tudi predlagal, naj bi se gostinskim gospodarskim organizacijam znižalo vplačevanje v sklad za samostojno razpolaganje od 3% na 0,5% od doseženega prometa. Ta ukrep in pa zni-
tudi v prihodnjih letih sprejela na okrevanje socialne zavarovance. Za turizem bi to pomenilo izgubo in je bila ta rešitev začasno sprejemljiva le letos.
Ob zaključku so člani Sveta govorili tudi o gostinskem naraščaju, za katerega bo v prihodnje treba bolje skrbeti. Malomarnost v knjigovodstvu
DEL DJAKARTE — GLAVNEGA MESTA INDONEZIJE
žanj^ obračuna amortizacije bosta raz- >e v. Precejšnji meri odraz nesposob-bremenila dohodek v tolikšni meri, da nostl. uslužbencev in vodi pogosto v bodo gostinska podjetja s prenočišči kriminal. _ j. o.
Otvoritev novega šolskego poslopja v Strožišču
Problem novih šolskih stavb je v Kranju občuten, saj se je število pre
lahko v celoti pokrila svojo izgubo.
Na današnji seji so člani Sveta obravnavali stanjo v posameznih gostinskih podjetjih. Nekatera manjša gostišča so imela ob koncu avgusta že dobiček. Za večino gostinskih podjetij pa je bilo ugotovljeno pomanjkljivo
knjigovodstvo, ki ga bodo morala čim- bivalcev zvišalo od predvojnih 7.000
prej izboljšati. »Triglav« v Mojstrani na sedanjih 18.000.
ne vodi nobene evidence, v blagajni     Najobčutnejše pa je bilo vprašanje
je primanjkljaj in tudi knjigovodsko novega šolskega poslopja v Stražišču.
poslovanje je neurejeno. Svet je zara- V šolskem letu 1955-56 je imela šola 7
di tega predlagal likvidacijo. V pod- učilnic in 21 oddelkov s 605 učenci,
jetju   »Vitranc«   je   nameščen   nov vsled česar je bilo treba urediti pouk
upravnik in je poslovanje že steklo, v treh izmenah. Zaradi tega je občin-
Tudi stanje v »Eriki« je v redu. »Pla- ski ljudski odbor sklenil, da zgrad'
niča« bo krila izgubo z lastnimi sred- novo šolsko poslopje, katerega pritlič-
stvi, ker je prevzela v oskrbo social- ni del je dograjen in bo odprt v so-
ne zavarovance. Do konca marca ra- boto, 15. septembra ob 17. uri, ob ude-
čuna na polno zasedbo. Problem iz- ležbi predstavnikov občine, množičnih
gube je rešen tudi v podjetju »Ra- organizacij, graditelja, staršev in učen-
zor« v Kranjski gori, pač pa bo v njem cev te šole.
nujno treba izvesti reorganizacijo. Ko-     Načrte za novo šolsko poslopje je
lektiv je že sprejel sklep, da se »Spik«, izdelal inž. Danilo Fiirst, gradilo pa ga
»Slavec« in »Razor« osamosvoje ter da je SGP »Projekt« iz Kranja. B.
LJUDJE IN DOGODKI
Dežela otokov
Djakarta, avgusta.
Indonezija leži na okoli 3000 otokih, od katerih jo Java najmanjši, toda najbolj naseljen. Ima okoli 80 milijonov prebivalcev. Glavno mesto Djakarta ima danes okoli 3 milijone prebivalcev, medtem ko jih jo pred vojno imela okoli pol milijona. Njeno pristanišče je eno največjih v tem delu sveta. Lokalni zračni promet jo zelo razvit. Zato je letališče v Djakarti zelo veliko. Tu se spuščajo in odtod odhajajo avioni z vseh strani sveta: Indije, Avstralije, Holandije, Amerike, Francije, Skandinavije, Anglije. Djakarta jo povezana z železniško progo z ostalimi kraji otoka Jave.
Preko Jave vodijo kanali, v katere prido voda z riževih polj. Eden od teh kanalov gre vzporedno z dvema zelo živahnima ulicama mesta, ki sta glavni prometni, žili.
NA   ULJCAH DJAKARTE
Djakarta je prenaseljena, a promet v njej je tako ž;v in včasih človek ne more priti pravočasno na kraj, kamor se je namenil, Toliko je vozil, da so ulice podobne mravljišču. Razen 80.000 avtomobilov je tu nešteto koles, motorjev, vesp in čisto majhnih avtomo-mobilov. Ti mala avtomobili so zelo praktično in hitro prevozno sredstvo. Imajo zadaj in ob strani klopi, na katerih more sedeti 8, a tudi 10 oseb. Ti avtomobili! vozijo samo v določeni smeri,  vendar nimajo stalnih postaj,
temveč ustavijo po želji potnika. Razen tega je v mestu okoli 40.000 mo-mernih rikš. Imajo dva kolesa kot bicikli, spredaj je sedež za potnika, medtem ko sedi vozač zadaj na sede-dežu in z nogami poganja to prevozno sredstvo.
Z eno besedo — v Indoneziji no gre nihče peš. Iz okolice pripeljejo pošto na dvokolesih, ki jih vlečejo majhni konja z vprego, ki jo polna kovinskih okrasov.
Življenje Indonezijcev je zelo zanimivo. Mnogi ljudje žive in delajo kar na ulici. Na ulicah popravljajo nalivna peresa in obutev, krpajo zračnice avtomobilov in koles, tu se ljudje strižejo in brijejo itd. Ulico so polne pouličnih kuharjev, ki hodijo ali pa so na nekem stalnem mestu. Na rami nosijo peč in. okroglo omaro, ki služi gostu kot miza. Indonezijci večinoma jedo na ulici pri teh uličnih kuharjih. Pogosto so zgodi, da Indonezijec pokliče na dvorišče takega pouličnega kuharja, ki mu za goste speče ražnji-če. Na ulici lahko dobite čaj, cigarete, bonbone, ure, razne okrase itd.
Trgovino imajo v rokah Kitajci in Holandci. Prodajalno so odprte pozno v noč. V njih je vsega, kar se da požel eti. En del Djakarte je čisto kitajski. Pravijo, da tukaj živi okoli pol milijona Kitajcev. Tam sem bil okoli poldneva. Prodajalne so različne. Nekatere imajo samo ene vrste blago, a v drugih se da kupiti vse, od srajce in kolonjske vode do kolesa. Tu najdete   nemško   in   ameriške radio
aparate, domače frižiderje, magnetofone, fotografska aparate, avtomobile različnih tovarn. Tu so tudi deli zidu, ki so spleteni iz bamfcusa in s katerimi so da zgraditi hišo. Vsaka prodajalna ima svojo čuvaje, ki leže pred vrati, jo varujejo ter tam spijo. Pred temi kitajskimi in holandskimi prodajalnami trgujejo na ulici Indonezijci. Mar-sikjo je težko iti v kakšno prodajalno, tako vas obkrožijo ti prodajalci na pločniku.
V Indoneziji ni mraka kot pri nas. Ob šestih zvečer še sije sonce, a ob pol sedmih je žo trda tema. Pojavi se nenadoma. Prav tako je zjutraj. Ni zore in no svitanja, pač pa se nenadoma zdani. Celo leto se zdani in zmrači v istem času s prav majhno razliko. Kadar je mesečina, so vam zdi, da je mesec nad glavo. Niti en dan ni brez oblaka. Oblaki in sonco so neprestano menjavajo. Redno vsak dan dežuje in to običajno popoldne.
ZAKLADI INDONEZIJE
Dežela je bogata, polna kokosovih palm, čajnih plantaž, plantaž sladkornega trsa, tobaka, banan In različnega drugega sadja. Nisem vedel, da je deblo banane treba posekati, ko rodi sad. Tedaj iz njegovih korenin požene drugo steblo v letu dni in to spet rodi. Tako imajo vse leto banane. Ene dozorevajo, druge šele poganjajo. Prav tako uspeva čez leto kokosov oreh, ananas in drugo sadje. Kokosova palma rodi okoli 40 orehov. Najbolj zani-
mivo drevo jo tapiok, ki ima kratke in debelo veje. Le-to odsekajo, olupijo in kuhajo. Po okusu spominjajo na krompir ali na kuhani kostanj. Steblo presekajo na pet ali šest delov in jih zakopljejo v zemljo. V kratkem času zrasto novo veliko steblo. Imajo tovarne, ki predelujejo tapiok v moko.
Prav tako je zelo zanimivo drevo popo, ki ima visoko steblo in katerega vejo so razrastejo v obliki dežnika. Pod temi vejami zraste plod in to kar iz stebla. Plodovi popo so različni. Medtem ko so eni zelene barve in manjši, podobni našim bučam, ki jih polnimo z mesom, so drugi večji, podolgovati kakor naše dinje. Okus tega sadja jo prijeten in v hotelih ga servirajo po vsaki jedi.
PARIZ DALJNEGA VZHODA Nekega dne smo odšli iz Djakarte v Bandung, kjer je bila lani konferenca predstavnikov azijskih držav Mesto leži na zahodnem delu Jave. Imenujejo ga »Pariz Daljnega Vzhoda«. Vozili smo se okoli 20 km po asfaltirani cesti skozi lepe kraje. Pri tem smo se neprestano vzpenjali, tako da smo biLi že v pol ure na 1200 metrih nadmorske višine, na hribih, ki so prepreženi z nepreglednimi plantažami čaja. Tu je zrak svež kakor v Sloveniji.
V Djakarto smo se vrnili preko obsežnih ravnic in pašnikov, na katerih otroci pasejo bivole. Otroci sede ali leže na bivolu, ki jih nosi, medtem ko so pase. Tako ti otroci varujejo cela krdela. Ob cesti so na eni strani bogato ravnine in naselja polna kokosovih palm in vrtov. Na drugi strani se razprostira nepregledno morje — mirni Java ocean.
ZIVKO ANTONIC
Obisk ibliianja
Izjava g. Sudarsona,
ambasadorja Republike Indonezije
V zvezi z obiskom predsednika I»" donezije Sukarna v naši državi je daT ambasador republike Indonezije 1 Beogradu, g. Sudarson tole izjavo:
Indonezija je država na otokih-Naš arhipelag predstavlja neke vrste most med dvema kontinentoma, med Azijo in Avstralijo* Zaradi poprr, in drugih začimb, 1 katerimi jo Indonezija žo od nekdaj razpolagala, so nekatere evropske države v času, ko je trgovina postal* zelo donosna, poslale svojo mornarico, dr, bi osvojili našo otočje. V tem času je bila naša država, po dobi moči i" enotnosti, raztrgana na več manjših kraljevin. Zaradi tega je uspelo Ho-landcem pokoriti nas z orožjem, Čeprav so bili v manjšini.
Danes proizvajamo gumi, kavo, poper, kokosov oreh, kositer. Ozemlje naše države je vulkansko in zato zel* rodovitno. Danes smo svobodni in neodvisni, čeprav je Irijan Barat (Za-hodn?. Nova Gvineja) še danes v rokah Holandije. Več kot 300 let sra» bili. kolonija in. smo se borili za svobodo. Prišlo jo do pogostih uporov n» severu. Indonezije, na srednji Sumatri* n?, Javi, na otoku Baliju in Lombo-ku. toda kolonialna uprava je prenehal?, šelo tedaj, ko so prišli Japoncf po drugi svetovni vojni, oziroma k» so premagali Holandce.
Naša držav?, ni trpela zaradi bombardiranj?, in vojnih pustošenj. Posledice borbe v njej niso bilo tako težke, niti se ne morejo primerjati z onimi v Jugoslaviji. Toda japonska gospo-
DR. SUKARNO
darsk?, es^nloatacij?. je bila uničujoča. Veliko neobhodnih potreb države je bilo zanemarjenih. Razen tega so se po japonski kapitulaciji ponovno pojavili Holandci z željo, da bi vzpostavili, kolonialno oblast, toda mi srn* proglasili neodvisnost in začeli boj za osvoboditev. V kratkem razdobju 4 le* smo se dvakrat vojskovali. Zato razumemo, da je naša država, čeprav močno bogata, sedaj še zelo revna-Nepretrgoma moramo delati, da bi obnovili deželo in dvignili življenjski standard. Zaradi tega potrebujemo miru, trajnega miru na svetu, ker bom* samo tako mogli zgraditi svojo drŽavo in ustvariti primerne pogoje fc* njeno čim hitrejšo obnovo.
Po drugi svetovni vojni smo videH» d?, so mnogi narodi izbojevali svobodo in neodvisnost: Pakistan, Indija, CeV-Ion, Burma, Vietnam, Filipini. Vsi narodi so danes bolj ali manj v iste«* položaju kot mi. Prav zato so naša stremljenja gotovo ista. Z ostalimi na-rodi smo postavili skupni temeljni kamen, z resolucijo Banduške konference, na kateri je bilo 20 narodov AzUc in Afrike. Glavna ideja je mirna ko-eksistenca, kar je isto kot aktivna koeksistenca, za katero se bori Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Naš predsednik Sukarno je obiska' Ameriko, Kanado, Italijo, Nemčij0' Švedsko in Sovjetsko zvezo.
Predsednik Sukarno veruje v osebn' stik in z radostjo pričakuje srečanj* s predsednikom FLRJ. Razen tega b" imel priložnost spoznati se z voditelj' in ljudstvom v Beogradu, Sarajev«' Zagrebu in. v drugih mestih Jugoslavije. T?, obisk bo še bolj zbližal ob0 deželi. Imamo marsikaj skupega '° naši osnovni problemi so podobni. Zato gremo ramo ob rami in upamo, d> nas bo ta obisk še bolj zbližal.«
Spet je bil predstavnik daljne azijske dežele priča veličastnega spreje' ma, ki ga znajo prirediti Beograjčan* dragemu gostu in prijatelju. To pot J* bil to dr. Ahmed Sukarno, predhodni Republike Indonezije. Dr. Sukarno )e okoli 18. uro položil venec na grob ne' znanega junaka na Avali, nato pa r*1^ je predsednik republike Tito prirej zvečer intimno večerjo, kateri so Prl' sostvovali visoki indonezijski in juS0' slovanski državniki. Ob tej priložnos je  predsednik republike  Tito izrOvJ dr. Sukarnu Red jugoslovanske velik* zveze, s katerim ga je odlikoval z^ izredne zasluge pri razvijanju in '<re' pitvi miroljubnega sodelovanja in Pr'^ jateljskih odnosov med obema držaja' ma.
Sfaoka se je razširila izven Gorenjske
Agitatorji niso naleteli na gluha ušesa - Solidarnost pred osebnimi koristmi - Poraz oportunistom
KO SO 20. avgusta 1936. leta zatu- strokovnih zvez, sredi stavke obrnili tega jo bil tudi najbolj konkurenčno
lile sirene v kranjskih tekstilnih to- delavstvu hrbet. Posebno je bilo nji- sposoben.   Iz   istega razloga  je tudi
varnah, je njihov odmev odjeknil v hovo delo v tem smislu opazno v Ma- lahko nekoliko boljo plačeval delavce,
srcih vseh delavcev v vsej Sloveniji, riboru,   kjer   so   delavci   na   pritisk kot ostali industrialci. Sredi tridesetih
Prisluhnili so mu tudi delavci v so- Splošno delavsko strokovne zveze, ki let pa je začela, kljub ugodnim carin-
sednji Hrvaški in na Koroškem. Vsi jo bila proti stavki, precej časa odla- skim predpisom, plahneti konjunktura
so vedeli, da se kranjski delavci bo- šali s stavko.
rijo tudi zanje: za sklenitev enotne kolektivno pogodbo za vso tekstilno industrijo, kajti edino na ta tačin je
NAJPREJ  V LJUBLJANI IN OKOLICI
ZE DVA dni po pričetku stavke Kranju, so kranjski delavci poslali
v tekstilni industriji, ki je bila takoj v prvem desetletju po vojni zelo nizka. Tudi na jugoslovanskem tekstilnem tržišču se je začel konkurenčni boj. S tem, da je hotel Hutter izsiliti od Ostalih podjetnikov zvišanje plač
Maribor, v j Ljubljano in v Prebold delavstvu, jih jo nedvomno hotel na-agitatorje, da pozove jo tamošnje de- praviti manj konkurenčno sposobne In lavce, naj pričnov n stavko. Agitatorji za sebe nevarne. S tega stališča lahko niso naleteli na gluha ušesa. So isti tolmačimo njegove »humane« geste, ko dan, to je bilo 22. avgusta, so se zbrali je svojdm delavcem dal 3 dni plača-delavci tovarne pliša in baržuna E. nega dopusta, da bi se še oni solidari-Eifler iz Ljubljano na tajni sestanek zirali s stavkajočimi delavci in pričeli in so sklenili, da 24. avgusta zjutraj začnejo stavkati. Dan kasneje, 23. avgusta, so so zbrali tudi delavci tekstilne tovarne Beer & Hribernik iz Viž-
Pogled na današnjo Tovarno dekorativnih tkanin v Ljubljani — predvojno tovarno F. Eifler. Stavko v tej tovarni so vodili komunisti na čelu s padlim Cenetom Stuparjem
s stavko.
Nedvomno je veliko vlogo pri odlašanju stavko v Mariboru odigralo tudi dejstvo, da so bili mariborski tekstilci marjev   in   so   sklenili, da naslednji  spioh bolje piačani kot ostali tekstilci
Vozni red posebnih vlakov
POVRATEK
MARIBORSKI VLAK: odhod iz Kranja 16.10. uri
prihod v Maribor 20.05. uri
s postankom na istih postajah
LJUBLJANSKI VLAK:
odhod iz Kranja 18.27. uri
prihod v Ljubljano 20.05. uri
s postankom na istih postajah
PRIMORSKI VLAK:
odhod iz Kranja 16.34. uri
prihod v Novo Gorico 20.00. uri
s postankom na istih postajah
JESENIŠKI VLAK:
odhod iz Kranja IG.30. uri
prihod na Jesenice 20.35. uri
brez postanka na vmesnih postajah
PRIPOMBA: 1. Udeleženci   iz   Ptuja pridejo do Maribora oz. Pragerskega s kamioni in je za njih preskrbljen prostor v vlaku. 2. Pr.i   povratku   imajo posebni vlaki postaniko na istih postajah ko': ob, prihodu v Kranj.
Glavnn direkcija JD2 je odobrilr, zr. prevoz po železnici ob priliki proslavo 20. obletnice Velike tekstilne stavke Slovenije 50% popust. Popust velja za vse razredo in vrsto vlakov iz vseh postaj v LR Sloveniji dc- Kranja in nazaj in to: v odhodu od 15. do 16. septembra in. v povratku od 16. do 17. septembra 1956.
Udeleženci, kupijo na vstopni postaji celo vozno karto do Kranja, kater;«, velj?. zr, brezplačni povratek s potrjenim obrazcem K-13, ki ga tudi dobite na vstopni postaji, v Kranju pa je obrazec treba potrditi v Informacijski pisarni n?, Koroški cest'. aH. prireditvenem prostoru. Ob povratku obrazec K-13 žigosa tudi Zelczniškr, postaja v Kranju. Pripravljalni odbor v Kranju priporoča udeležencem, naj potujejo na skupinske objave.
MARIBORSKI VLAK:	
odhod la Maribora	3.40. uri
Pragerskega	4.00. uri
Celja	4.50. uri
Zidanega mosta	5.30. uri
prihod v Kranj	7.52. uri
LJUBLJANSKI VLAK:	
Odhod iz Ljubljane	6.24. uri
Medvod	6.40. uri
Skofjo Loko	6.55. uri
prihod V Kranj	7.Ki. uri
JESENIŠKI VLAK:	
odhod z Jesenic	7.05. uri
prihod v Kranj	7.45 uri
PRIMORSKI VLAK:	
odhod iz Novo Gorico	4.15. uri
Solkana	4.10. uri
Mosta na Soči	0.00. uri
Boh. Bistrice	6.10. uri
Boh. Belo	6.40. uri
Bleda	fi.49. uri
Podkorena	C.53. uri
prihod v Kranj	8.05. uri
dan ustavijo delo. V tej tovarni je odigrala najvidnejšo vlogo pri organiziranju stavke delavka iz »Jugobrune« Rezka Južina-Dragarjeva. S svojo revolucionarnostjo je dala vzgled, kako se je treba boriti za delavske pravice, bilo mogoče preprečiti stalno padanje Zaradi izredne hrabrosti pri organizi-delavskih mezd, ki jo začelo žo 1930. ranju oborožene vstaje je bila Rezka leta in se do 1936. leta iz leta v leto Dragarjeva pozneje proglašena tudi za nadaljevalo. Po uradnih podatkih se  narodnega heroja.
je zmanjšala dnevna delavčeva plača     Prav tako so na isti dan začeli stav-od leta 1930 do 1936 v Sloveniji za  kati tud| tekstilni delavci v tovarni 4,15 dinarjev, v jugoslovanskem pov-  gtore v Gameljah. prečju pa je bilo to znižanje še občutne j še.
v Sloveniji in so bili, če že ne na ravni, pa vsaj blizu tistih tarif, ki jih je predvidevala kolektivna pogodba.
Kljub vsemu pa so mariborske tovarne 1. septembra začele stavkati. V Mariboru in v okolici je stavkalo 18 tovarn, v katerih je bilo zaposlenih okoli 4300 delavcev.
STAVKA V PREBOLDU
ISTI DAN, torej 1. septembra, so začeli stavkati tudi delavci v tovarni Cosmanos današnji tekstilni tovarni v Preboldu — v St. Pavlu pri Preboldu.
S tem je dosegla tekstilna stavka Slovenije vrhunec. Stavkali so tekstilni delavci po vsej Gorenjski, v Ljubljani, Celju in Mariboru. Po po-
KOMUNISTICNA PARTIJA PRAVIL NO  OCENI POLOŽAJ
POTEM PA SE V MARIBORU
V   MARIBORU   so  delavci precej
časa odlašali s stavko. S tem seveda ni rečeno, da oni niso simpatizirali z
• V TEM   času   jo   pravzaprav samo bojem  kranjskih delavcev  in drugih
Komunistična   partija,   ki   jo   delala tekstilnih delavcev v Sloveniji, ki so
ilegalno,   pravilno   ocenila, da lahko v tem   času   že   stavkali. Vendar je
samo enoten,  nastop delavskega raz- zaradi  objektivnih  razlogov tu stvar
reda izsili izboljšanje položaja za de- nekoliko zastala. Pri tem je odigrala
lavskega človeka. Ostale delavske or- svoj0 viogo Splošna delavska strokov-
ganizacijo so bile vso preveč našlo- na zveza, ki je bila na čelu z Jakomi-
njeno  na  ustrezno  uradne   politične nom> takratnim centralnim tajnikom,
stranke in so se preveč borile za pre- protj stavki in je v ta namen že 22.
stiž,  tako da so svoje  uveljavljanje avgusta sklicala   sestanek  v dvorani
postavljale pred splošne interese de- Union, kjer so predstavniki te stro-
lavskega razreda. kovno zvezo agitirali proti stavki. Su-
Kljub temu je bila enotnost v stav- stanka pa se je udeležilo zelo malo
ki 100% dosežena in prav zato je mo- delavcev — niti 1000.
ral eden od lastnikov tržiške predil- Svojo   vlogo   jo   pri zavlačevanju
nico E. Glanzmann. v svojem dneyniku stavke v Mariboru nedvomno odigral
priznati, da so »delavci odnesli 100% tudi Hutter. On je imel od vseh indu-
zmago«. Zato so tudi »uradni« pred- strialcev   na   Slovenskem nedvomno
stavniki delavstva, tajniki posameznih najbolje organizirano tovarno. Zaradi
datkih iz takratnih časopisov je stavkalo več kot 10.000 slovenskih tekstilcev. Po podatkih iz Zbornika dokumentarnega gradiva, ki jo izšel ob proslavi 20. obletnico stavke, je razvidno, da jo stavkalo preko 8500 delavcev.
Enotnost delavskega razreda v boju za svoje pravice, ki se je v stavki manifestirala, jo bila osnova za enotnost vsega delovnega ljudstva. To se je najbolje pokazalo pri dajanju pomoči stavkajočim. Delavce-tekstilce so podpirali vsi sloji slovenskega naroda. Tako se je med stavko skovala enotna zveza delovnih ljudi, ki je pozneje zrasla v močno napredno gibanje: Ljudsko fronto, med vojno pa je našla svoj odraz v enotnti Osvobodilni fronti slovenskega naroda, ki je zmagovito zaključila revolucijo.
Prav v tem je ogromen pomen velike tekstilne stavke Slovenije.
S. B.
STAVKA
JE KALILA DELAVSK RAZRED
Maribor - štajerski Manchester. 1936. leta je tu stavkalo 18 tekstilnih tovarn s s ///////////// / /,:w;m;m?//mm;m;mw^^ s. \. \////////* v ////*/ s s *
Stavkovni val v Sloveniji v letih 1935 in 1936 je razčlenil že Vito Kraigher v »Sodobnosti«, leto VI. štev. 1/2 stran 53—59.
Vito Kraigher jo prav stavkovnemu gibanju tekstilcev dal največje priznanje. Njihov vztrajni in požrtvovalni boj opisuj o tako-le:
»Tekstilno delavstvo je v letih 1935 in 1936 odločno stopilo v boj za izboljšanje nevzdržnih razmer. Doseglo je to, česar do takrat ni doseglo delavstvo nobene druge stroko v Sloveniji, kolektivno pogodbo za vso Slovenijo. Kolektivna pogodba ni idealna, tudi mezde niso tiste, ki jih je zahtevalo delavstvo, pogodba se tudi izigrava v večini podjetij, kar je vse posledica tega, da je bilo tekstilno delavstvo po dolgotrajni borbi na koncu Prepuščeno samo sebi, zapuščeno od večine zastopnikov sindikalnih organizacij in oblasti ter jo smatrati kolektivno pogodbo po intervenciji zadnje bolj za diktat, kot pa za sklenjen sporazum. Kljub temu pa se je položaj delavstva v tej industriji po stavki zboljšal, dasi še mnogo premalo, da bi g?, mogli imenovati zadovoljivega. Kolikor je uspelo, dolguje tekstilno delavstvo to le svojemu odločnemu nastopu, ko je seglo v tej borbi po najmodernejšem načinu stavke, ki se ga je nekaj tednov prej prvo z uspehom poslužilo francosko delavstvo — stavke z zasedbo tovarn.«
Prav gotovo so našemu delavstvu koristile izkušnje francoskih delavcev, ki jih omenja Vito Kraigher, pa tudi Španskih, o katerih je obširno pisala »Ljudska pravica«, toda še bolj kot te izkiišnje je bila odločilna podpora Partije pri tem stavkovnem gibanju. Ilegalna pomoč Partijo pri stavkah in drugih akcijah v letih 1935 in 1936 je bila tako raznolika in vsestranska, da j o bo moč popolnoma osvetliti šele, ko
Za zmago tekstilcev in gradbincev pred dvajsetimi leti je bila odločilna pomoč Partije
bodo zbrani vsi dokumenti in pričevanja o njej.
V zvezi s stavko stavbincev leta 1936 ugotavlja Tomo Brejc v svojem članku: »Se ena obletnica« v Ljudski pravici štev. 129 z dne 3. julija 1956 med drugim naslednje:
»Zmaga stavbincev junija 1936 je bila rezultat velikih naporov in sistematičnega politično - organizacijskega dela aktiva komunistov med gradbenimi delavci. Od jeseni 1934 in skozi vse leto 1935 so bili številni manjši sestanki in diskusije med stavbinci o nujnosti lastne sindikalne organizacije. Bilo je, kot že rečeno, tudi več manjših prask in mezdnih spopadov s posameznimi gradbenimi podjetji, v katerih so se stavbinci pripravljali in utrjevali za večji in odločilnejši boj za svoje pravice. Novembra 1935 je bilo prvo veliko javno zborovanje stavbincev v Ljubljani. Od tega časa je število organiziranih gradbenih delavcev naglo naraščalo. Spomladi 1936 smo se priključili Zvezi gradbenih delavcev Jugoslavije in ustanovili Pod-zvezo za Slovenijo. Konec maja 1936 so bile končane vse priprave za stavko, ki se je 4. junija t. 1. začela in tudi zmagovito zaključila.
Ta zmaga je ohrabrila ves delavski razred Slovenije, predvsem pa stav-bince same. Kmalu za ljubljanskimi so stavkali gradbeni delavci v Kranju, Mariboru, na regulaciji Savinje v Celju, na gradnji železniške proge Sevnica—St. Janž, prve dni avgusta pa so se odločili za stavko tudi gradbeni de-
lavci v Murski Soboti in okolici. V tem kraju je bil boj najtežji. Tako absolutne brezpravnosti delavcev ni bilo nikjer drugod v Sloveniji. Ni bilo niti redko pretepanje in brcanje delavcev in delavk po stavbah. Do kraja izkoriščani in brezpravni delavci, ki v resnici niso imeli več kaj izgubiti, so se za organizirano stavko razmeroma lahko in hitro odločili, toda težko je bilo vzdržati. Nezaslišan teror žandarmerije, ki je vdirala v stanovanja stavkajočih, grozila z aretacijami in pretepanji, najpodlejše provokacije podjetnikov in oblasti so skušala zrahljati stavkovno disciplino. Toda zaman. Tudi v Murski Soboti so bili podjetniki primorani sprejeti kolektivno pogodbo, ki je gradbenim delavcem zagotovila boljše delovne pogoje in zvišanje plač.«
Važna pa so tudi navodila, ki jih je Partija dajala javno preko svojega legalnega tiska, predvsem preko »Ljudske pravice«, ki sicer v času stavke tekstilcev in stavbincev ni več izhajala, ker je bila zatrta že spomladi 1036 prav zaradi svojega nenehnega pozivanja, naj si delovno ljudstvo samo kroji svojo usodo in če mu to preprečujejo zakoni, naj jih »obide ali pa zlomi«. Tako in nič drugače je razumelo tudi delovno ljudstvo članek »Slovenska opozicija« v »Ljudski pravici«, leto II. štev. 18 z dne 18. oktobra 1935, kjer je med drugim zapisano: »Sedemnajstletna zgodovina v Jugoslaviji je vsakemu dokazala, da je slovenski obstoj vezan na demokracijo.
Gotovo obstoje pri obstoječih zakonih težave, toda te je treba obiti ali zlomiti! (podčrtal I. K.) Nemogoče, popolnoma nemogočo je, da ne bi zmagala zahteva, za katero stoje vse slovenske množice. Slovenske množice zahtevajo javne nastope, zahtevajo, da se same udeleže političnega življenja.«
Ob tekstilni in drugih stavkah leta 1936 so slovenske delovne množice mest in vasi stale enotno na strani stavkajočega delavstva, kar so ugotovili tudi na sestanku zaupnikov Kmetsko delavskega gibanja pod vodstvom Partije 4. oktobra 1936. leta v Zagrebu.
. . . »Sledili so veliki dnevi kmetsko-delavskc^a gibanja, ko je kmet s svojo gmotno" in duševno podporo (ob stavki tekstilnih delavcev v Kranju, Mariboru in drugod, op. I. K.) podprl delavca v boju za zboljšanje njegove bedne mezde. Ta skupen boj je slovensko kmetsko - delavsko gibanje zelo utrdil.«
Nestl Zgank - Nestl opisuje v članku »Stavka tekstilnih delavcev v Preboldu«, ki je izšel v zborniku »Med Mrzlico in Dobrovljami« tako-le pomoč, ki so jo stavkajočim nudili kmetje:
»Ves čas stavke nam je okoliško prebivalstvo, posebno pa kmetje iz Kaplje vasi, nosilo hrano v tovarno in nam vsestransko pomagalo. Kmet Ra-kež dz Kaplje vasi nam je pripeljal celo kravo.
Tako se je med naprednim delav
stvom in naprednimi kmeti v Spodnji Savinjski dolini spletla v času stavke v Preboldu ona velika vez, ki je v času narodnoosvobodilne borbe rod'la sadove.«
Tudi Milo Smolinskv (»Slovenski poročevalec« štev. 133 z dne 5. jun:ja 1956) izrecno poudarja važnost pomoči, ki so jo stavka;očim nudili kmetje, trgovci in obrtniki:
»Kmetje iz okoliških vasi so nam celo z vozovi dovažali hrano, dokler jim tega ni zabranila policija. Prav tako kakor kmetje so nas najizdatne-jo podpirali tudi trgovci in obrtniki ter delavci, tistih tovarn, ki niso bile v stavki. Ves mesec smo imeli hrane toliko, da smo lahko vsem delavcem vsak dan razdelili po tri redne in obilne obroke in šo dopoldansko in popoldansko malico povrhu. Z denarjem, zbranim na isti način, pa smo ves č'-)s stavko izplačevali družinskim očetom in materam polne mezde. Bili so delavci in delavke, ki so govorili, da se še nikoli v življenju niso tako uobro hranili, kakor v času stavke. Takoj v začetku stavke smo poslali tudi v sosedne tekstilno tovarne močno delegacijo delavcev na kolesih, ki so kar med delom prišli v tovarne ne oziraje se na mojstre in lastnike ter pozvati tamkajšnjo delavstvo, naj se nam pridruži v stavki. V tovarni Hriberrr'k v Tacnu smo s tem tudi uspeli in je tudi tamkajšnje delavstvo stopilo v stavko.«
Solidarnostne akcije podeželskega delovnega ljudstva ob stavkah pričajo, da si je delavstvo pridobilo zvestega zaveznika. To pa je bil osnovm in glavni uspeh Partijo v boju — ne samo proti kapitalističnim izkoriščevalcem — temveč tudi proti, protiljud-skemu Stojadinović -• Koroščevemu režimu.
Ivan Kreft
ST. 73 / 14. SEPTEMBRA 19!
895456
Akademska mladina in delavsko gibanje v Kranju
Stavka nas je vzpodbudila, da smo se dokopali do bogatih spoznanj
LJUBO RAVNIKAR:   PRAVICA (1934)
Vz««.žtku tridesetih let jo število kranjskih visokošolcev, ki so študirali na ljubljanski univerzi, hitro naraščalo. Tudi to je bil eden izmed znakov, da je življenje starodavnega trgovinskega in obrtniškega mesteca stopilo na novo pot. Stisnjeni mestni prostor na skali je bil v nekaj letih obkrožen s tovarnami in delavskimi naselji. Tovarniške sirene in stalno naraščajočo trumo delavcev so dan za dnem glasneje oznanjale, da se bliža konec cehovskemu zatišju.
Postalo jo očitno, da moderna doba terja vedno več strokovno izobraženih ljudi, ki niso samo prektično izurjeni, ampak še primerno teoretsko podkovani. Za teoretični strokovni uk v tedanjem Kranju ni bilo kaj prida možnosti. Zato ni čudno, da so mnogi opravili   v   domačem   kraju najprej
srednjo šolo in zatem odhajali na univerzo. Povečini so bili to otroci tistih malih obrtnikov, trgovcev, delavcev ter uslužbencev, ki niso smeli obremenjevati svojih tveganih proračunov. Mladi so se razmeram prilagodili po svoje. Ostajali so na domovih in so se v Ljubljano vozili po potrebi ter se tam zadrževali le v času največje zadrege. Tako je v mladem industrijskem kraju postopoma nastala dokaj močna plast visokošolcev, katere sta združevala isti družbeni položaj in soroden način življenja.
Nič ni čudno, da je v podeželskem industrijskem kraju živeča akademska mladina ob neposrednem stiku s stvarnostjo ostrila svoj čut za presojo socialne razrvanosti, ki jo nujno prinaša s seboj kapitalistično gospodarstvo. Preko podrtin mestnega obzidja
so jeli pljuskati prvi valovi porajajoče se razredne zavesti v meščansko sredino. Ze na zunaj je bilo to do neke mere očitno. Socialna demokracija si je ustvarila svojo postojanko v stari meščanski hiši v Bleivveisovi ulici, klerikalni tabor je sam pohitel s snovanjem delavskih ustanov in je zgradil Delavski dom. Vsekrižem so nastavljalo mrežo delavskih zaupnikov in sindikatov, ki bi utegnili postati nevarni obstoječim družbenim razmeram.
Vse to živo dogajanje je študente naravnost sililo k razmišljanjem. Docela naravno je bilo, da je v spontano nastajajočih skupinah, ki so razpravljale o najbolj žgočih in vso družbo zadevajočih vprašanjih, vznikla misel o društvu oziroma klubu. Kaj naj bi bil smoter društva, je bilo vsem jasno.
Dve nalogi so pobudniki postavili na vidno mesto v programu. Prva je bila ostvaritev notranjega društvenega dela. Druga važna naloga je bilo poravnavanje kulturnega dolga, ki so ga občutili doraščajoči razumniki v kraju, kjer so je žo preživljalo obdobje čitalniško idilike.
Na glavi statuta je bilo zapisano ime: Jugoslovansko akademsko društvo (JAD) Kranj. Skupnost je bila zasnovana zares demokratično, za sr-borite strankarje naravnost pohujšlji-vo. V njem so se mogli in so se tudi včlanili vsi študentjo iz Kranja ter okolice ne glede na politično oziroma
Gledališčniki iz Maribora so obiskali Kranj
Med uvodne prireditve v počastitev 20. obletnice velike tekstilne stavke Slovenijo v Kranju sodi gostovanje ansambla SNG iz Maribora v PG v Kranju.
V soboto je v opoldanskih urah prispel iz Maribora ansambel Slovenskega narodnega gledališča pod vodstvom upravnika tovariša Segule in umetniškega vodje Jara Dolarja. Na kranjski železniški postaji so goste pričakali člani PG. Po prihodu v gledališko avlo jih je pozdravil direktor gledališča, tovariš Lojze Gostiša, medtem ko se je v imenu gostov zahvalil za sprejem upravnik SNG Maribor, tovariš Se-gula. — Po sprejemu so gostje položili venec na Prešernov spomenik in
obiskali njegov grob, kjer se je dramaturg mariborskega gledališča oddolžil spominu velikega pesnika s kratkim nagovorom.
Obisk popoldanske in večerne uprizoritve Patrickove komedije >Vroča kri« je bil več kot zadovoljiv. Ob zaključku popoldanske predstave sta izmenjala nagovore: v imenu sindikata tovarne »Iskra« tovariš Dežman, v imenu SNG Maribor pa se je zahvalil umetniški vodjau tovariš Dolar.
Večerni predstavi je sledila majhna slovesnost. Ob tej priliki je dramaturg PG tovariš Rado Jan čestital gostom k uspehu ih hkrati izrazil željo, da bi se  stiki  med obema gledališčema v
KUD »Janko Krmelj« v novi sezoni
Kulturno - umetniško društvo »Janko Krmelj« Reteče je začelo sezono 1956/57 z uprizoritvijo dveh spevoiger, in sicer: »Kovačev študent« in »Večer na vasi«. Nastopili so sami mladi fantje in dekleta. Na nastop so se pripravljali 3 mesece. Trud, ki so ga vložili! v delo, ni bil zaman. Občinstvo jih je bogato nagradilo s priznanjem, pri nedeljski predstavi celo pri odprti sceni.
Vsekakor moramo priznati, da so dobri pevci, ki bi pod strokovnim vodstvom prav gotovo dosegli še lepše uspehe. Najboljši so bili mnpžični prizori, ki jih je odlikovala zares ubrana pesem moškega okteta v »Kovačevem študentu« in mešanega zbora v igri »Večer na vasi«. V solo petju sicer niso bili tako uspešni — najboljši je bil pač študent, ki je s svojim lepim glasom osvojil obiskovalce, vendar pa ostale pevce opravičuje dejstvo, da so
večinoma vsi prvič nastopali v takšnih vlogah. Izvajalce na odru je spremljal domači orkester, ki sicer ni bil popoln, kar pa še ni vzrok za razvrednotenje njegovih prizadevanj.
Manj uspešna je bila igra igralcev. Kazno je, da so režiser in izvajalci posvetili vso pozornost pri študiju predvsem petju, pri tem pa so zanemarili igro, kar se je odražalo v izvajanju. Omeniti moramo, da jo bil to pravzaprav prvi poizkus izvajanja spevoiger na našem odru, zato moramo to izvedbo ovrednotiti s pozitivno oceno.
Priznanje za opravljeno delo zaslužita predvsem režiser in dirigent, pa tudi vsi ostali, ki so sodelovali pri izvedbi.
Minulo nedeljo so uspešno gostovali v zadružnem domu v Pirničah pri Medvodah.
—ri—
bodoče še poglobili, in da bi bila gostovanja pogostejša.
V imenu Sveta za prosveto in kulturo OLO in pripravljalnega odbora za proslave stavke, se jo zahvalil tovariš Rudi Balderman, v imenu Društva dramskih umetnikov, članica PG, Vera Kalanova in v imenu sindikata gledališča, tovariš Lado Stiglic.
Kritično oceno uprizoritve Patrick: »Vroča kri« bomo objavili v prihodnji petkovi številki našega lista.
_ S.
Otvoritev razstave v Radovljici
V okviru počastitve 20-letnice Velike tekstilnes tavke je bila v bivših prostorih Graščine v Radovljici otvorje-na zgodovinska razstava. Odprl jo je predsednik KSS tov. Slavko Lipuš, ki je dejal, da je njen glavni namen, obuditi spomin na tedanje delo in življenje našega delavca ter njegov razvoj.
"Razstavo je organizirala Socialistična zveza s sodelovanjem tovarn »Veriga«, »Plamen« Kropa, tovarna »Pletenin in nogavic« Lesce, »Sukna« Za-puže, Tkalnice Otoče ter DPD »Svoboda« Lesce.
Skrbno pripravljena razstava prikazuje razne posnetke in spomine s stavk po tovarnah. Z dokumentarnim gradivom je prikazana politična zavest in borbenost delavcev med NOB, z raznimi diagrami pa razvoj in napredek posameznih podjetij.
Otvoritvi razstave so prisostvovali zastopniki oblasti in podjetij.
ideološko pripadnost. V prvem letu obstoja je kronika beležila še neko zanimivo posebnost: trem izvoljenim predsednikom je bila dodeljena vsakemu četrtletna doba poslovanja. Ti-stikrat smo verjeli, da bo ta mali zgled komu v poduk.
Notranjo delovanjo so je v društvu naglo razmahnilo. Predavanja in razgovori o najrazličnejših predmetih so bili redno na programu. Posebna sekcija se je ukvarjala z načrtom za študij gospodarskega stanja na gorenjskem podeželju. Zelo pester in živahen je bil Stenski časopis, najbolj svobodna tribuna mnenj, kar si jih je bilo moč zamisliti. Tu ni bilo cenzorjev, ki bi drobnogledno rešetali nazore in krivo presojali odkritosrčno izražene misli. Bili so seveda, kot se je kasneje izkazalo, vohljačl; a ti so bili dolžni opravljati svoj posel poti-hem in za hrbtom tako, da se same tribune  niso dotikali.
Drugo je bilo delovanje društva navzven. Najvidneje se je izrazilo v Ljudski univerzi, ki jo je organizirala ter vodila društvena uprava. Predavanja vidnih slovenskih kulturnih delavcev so bila namenjena širokim plastem ljudstva. Da bi se izognili vsem motnjam, ki bi utegnile zavirati obisk, smo jih prirejali na najbolj nevtralnih tleh, to je v gimnazijski telovadnici. Ponosni smo bili na to, da smo v kratkem času brez kričave propagande pridobili dokaj številno ter stalno publiko, ki so jo v precejšnji meri sestavljali delavci iz kranjskih tovarn. Led je bil prebit!
Kdo ve, kako bi potekalo delo visokošolskega društva naprej, če bi se lepega poletnega dne nenadoma ne oglasile tovarniške sirene v nekoliko nenavadnem času. Rezki alarmni zvoki so rezali ozračje in odjeknili v najbolj skritem kotičku mesta. Trdo so odsekale tuleče piščali: zob za zob! Takoj nato jo potihnil trušč statev v tovarniških dvoranah, a ograjno dveri so tokrat ostale zaprte; skoznje se niso vsipale trume, kot je bilo to običajno na kraju delovnika. No le doli pod Gaštejem. na Loki, Gorenji Savi in drugod, ampak tudi v mestu je marsikatera roka zastala pri delu in marsikateri obraz je prebegnil vprašujoči pogled: kaj pa zdaj? Spopad družbenih razredov ima pač drugo vsebino in drugačne oblike kot velja to za običajne strankarske preklarije.
Razumljivo, da je dramatični razplet delavskega gibanja vžgal med študentsko mladino, enako kot med ljudmi vobče, trenja nazorov. Tukaj
Žalostna
, primerjava
je bila resničnost kot na dlani in je ni bilo moč pretvarjati ali olepševati. V društvu so se razpredali razgovori ne samo o nravstveni upravičenosti stavkovnega gibanja, ampak tudi o nujnosti razrednega boja v kapitalističnem družbenem sistemu. Sprva je bila le peščica, ki se je odkrito postavila na stran proletariata. Večina je motrila razvoj dogodkov bolj iz daljave. Vendar jih je bilo med njimi vedno več, ki so z nezatajenimi simpatijami spremljali napore stavkajočih in hkrati že poizkušali doumeti bistvo socialnih nasprotij v sodobnem svetu. Vsi klerikalno opredeljeni študentje so morali zapustiti društvo. Delo je bilo poslej vedno težje. V kranjski javnosti se je pojavilo vprašanje: komu je potrebno akademsko društvo?
Odgovor na zastavljeno vprašanje se je " zakasnil. Najprepričljivejše so dali mnogi kranjski visokošolci, ki SO v odločilnem trenutku brez oklevanja prešli skupaj z ljudskimi množicami, razžaljenimi ter s čutom za naravno pravičnost prežetimi, v končni spopad z nasiljem.
Dr. Cene Malovrh
Borbena umetnost
V sklopu proslav ob 20-letnici stavke tekstilnih delavcev je Klub likovnih delavcev pripravil v stalnih razstavnih prostorih v Prešernovi hiši slikarsko razstavo pod geslom »Napredna tematika v slovenskem slikarstvu med obema vojnama«. Razstava izpričuje, kako v tem času tudi slovenski likovni umetnik ni živel pod steklenim poveznikom čiste umetnosti, ampak je posegel v življenje, se udeleževal borbe za pravičnejši družbeni red in intenzivno občutil tegobe in krivice, ki so tedaj tlačile delovno ljudstvo.
Na razstavi prevladuje grafika. $te-vilčno največji del razstavljenih listov je prispeval Ljubo Ravnikar. Njegovf. dela s poudarjeno borbeno tematiko so nastala v letih 1933 do 1936, torej prav" v času in' razmerah, ki so izzvale veliko tekstilno stavko. Poleg Ravnikarja razstavlja Maksim Sedej svojo mapo »Predmestje«. Dalje so razstavljeni grafični listi Božidarja Jakca z motivi iz jeseniške martinarne ter nekaj satiričnih obtožb Hinka Smrekarja, ki je svojo neizprosno resnicoljubnost plačal z lastnim življenjem.
F. B.
GEORGE GROSZ: Blagoslov dela
KATHE KOLLWITZ: Kruha
Znani slovenski pisatelj Anton Ingolič je v obširnem romanu z naslovom »Stavka« orisal dogodke h: dobe velike tekstilne stavke, kakor so se odigravali v neki mariborski tekstilni tovarni. V naslednjem priobčujemo iz tega romana dvoje krajših odlomkov.
Ko sta se čez nekaj dni izmenjali dopoldanska in popoldanska izmena, so je med prihajajočimi in odhajajočimi deiavci nenadoma raznesla vest, da je delavstvo vseh tekstilnih tovarn v Kranju stopilo v stavko. Ni ga bilo delavca, pa naj je bil še tak omahlivec, bojazljivec in celo nemčur — poslušen svojim velikim, in malim vodjem — ki se ob tej vesti no bi bil. vznemiril. Vsi, ki so pazljivo zasledovali, kar se je zadnji .čas dogajalo v domači tovarni — in to jo bila velika večina — so ob tej vesti govorili na glas, kar so se še prejšnji dan pogovarjali samo doma med štirimi stenami in le z najbolj zanesljivimi znanci in prijatelji. Oni, ki so že doslej vzpodbujali delavstvo k odporu, pa so goreli od bojaželjno-gtl
»Kranjčani so pogumnejši, kakor smo mi!« je dejal Trglavčnik svojim tovarišem - barvarjem, med katerimi je bil tudi Kališnik, ko so si umivali roko in prali po končanem delu s sebe barve in jedke kisline. »Nam bi lahko odrli Wolfi ne samo eno kožo, kar dve, tri dn se še ne bi ganili!«
»Pravijo, da je v Kranju delavstvo še slabše plačano, kakor smo mi!« je rekel Kališnik, ki ga je zbodla Tr-glavčnikova. pripomba.
»Nič slabše ni, kakor je pri nas!« ga
jo zavrnil stari barvar. »Mezde so iste. Ker pa mi delamo v tehle hlevih — takšne tovarne sploh ni na vsem božjem svetu — so v resnici naše mezde nižje. Cas je, da tudi mi udarimo. Kaj delegacijo in resolucije, kaj prošnje in pritožbe, delavec ima samo eno orožjo zoper tovarnarja: stavko!«
»Naši bodo morali nekaj ukreniti,« jo dejal nekdo drugi, se okrenil h Ka-lišniku, ki se je že odpravljal, in nadaljeval. »Kališnik, tvoja žena bo že vedela, kaj jo treba storiti.«
Kališnik ni nič rekel; odšel jo molče.
Na dvorišču je bilo še živahneje.
»V Kranju zahtevajo kolektivno pogodbo, zvišanje minimalno mezde, plačane ure čakanja pri strojih in osem-urnik v vseh obratih!« je razlagal Koren večji grupi, ki je stala sredi dvorišča. »Ljudje, ali niso to tudi naše zahteve?«
»Seveda, to zahtevamo tudi mi!« jih je nekaj hkrati pritrdilo.
»Zahtevamo že, vendar kako?« se je razvnel Koren. »Komaj da spravimo k Wolfu kako delegacijo, Kranj nam je dal vzgled: tam stroji stoje in bodo stali, dokler ne bodo tovarnarji izpolnili delavskih zahtev. „„Tako govori delavec s tovarnarjem!«
»Maribor  se  mora  pridružiti Kra-
nju!« jo vzkliknil Potočnik, ko je opazil na obrazih okoli stoječih tiho pritrjevanje Korenu, a tudi strah. Vedel je, da je treba krepke besede, pa bo strah splahnil in borba, ki jo je vsak posameznik boril v sebi, se bo končala z zmago. »No samo mi tu pri Wolfu, delavstvo vseh mariborskih tekstilnih tovarn mora stopiti v stav-
ANTON INGOLIČ
STAVKA
ko! S tem podpremo Kranjčane in tudi sami si bom priborili to, kar zahtevamo!«
Kališnica je šla po trati vzdolž plota. Stražarji so bili na svojih mestih. Po dva in dva sta ležala v travi in se tiho pogovarjala ali pa molče kadila. Na ulici onstran plota ni bilo živo duše. Okna hiš na oni strani so bila že temna.
Co znajo delati, bodo znali tudi stavkati, jo šlo skozi Kališničine misli, ko je odhajala proti tovarniškim zgradbam, ki so bile videti zdaj, ko ni bilo iz njih slišati najmanjšega glasu, še bolj zapuščene in odurne. Prvo in drugo je  vendar tesno povezano,
toda doslej na to drugo niso mislili. Mislili so samo, koliko sto in koliko tisoč metrov blaga bodo Wolfom na-tkali. Res je žo čas, da mislijo tudi na to, kaj bodo Wolfi njim dali za njihovo delo. In če jim ne dajo dovolj, je skrajni čas, da so jim napovedali stavko in jih prisilijo, da bodo tudi Wolfi mislili na delavce, ne pa samo na svoje dobičke. Seveda, delavčevo roke so ustvarjene za delo, dela so vajene od otroških let, mirovanje pa jim jo tuje. Zato so mnogi delavci popoldne hodili po dvorišču in tavali skozi obrate, kakor da bi kaj izgubili. So bolj čudno je bilo njej sami. Namesto da bi poslušala ukaze mojstrov in nadmojstrov, jih je sama dajala, ne morda za en oddelek, za en obrat, marveč za vso tovarno, za vseh tisoč delavcev. Pri tem je pozabljala na vso ostalo. Celo to. kar jo je zadnji čas tako grizlo: kakšen smisel ima življenje s Simonom in kaj naj počne z Berto. V njenih mislih in čustvih jo bila na prvem mestu stavka.
V tkalnicah je bila tema. Pred vhodom so stale straže. Znotraj ni bilo nikogar. Tudi nekateri drugi obrati, kjer so bila tla cementna in kjer je stal stroj pri stroju, so bili zaklenjeni in temni. V predilnicah in pri-pravljalnicah pa je gorelo nekaj luči.
Kališnica jo stopila v predilnico sel-faktorjev. V velikem prostoru je vlada! polmrak. Le tu in tam je gorela kaka luč. Prostor je bil videti večji
kakor navadno, oboki so bili nizki, kot v kaki kleti. Na tleh med stroji so spale predice tretje izmene in delavke, ki zvečer niso odšle domov. Nekaj deklet in žensk si je prineslo od doma odeje in celo blazine, one, ki so prišle od daleč, pa so spale kar na golih deskah, ki so bile položen** pred stroji, le ta in ona je imela pod seboj vrečo, ki jo je staknila kdo ve kje. Kališnica je šla previdno med njimi. Tu in tam se je katera zdramila, vprašala, kaj je, ko pa je videla Kališnico, je spet zaspala. Posebno žensko iz tretje izmeno so rahlo spale, saj v tem času niso bile navajene spati.
Kališnica je še pogledala v predil" nico prstančevih strojev. Tu so spal' moški. Večinoma na golih tleh. Spal'' so trdneje kot ženske.
Zadovoljna se je vrnila na dvorišče-Vse je bilo kakor trebaj
Da, stavka je v trdnih rokah, tu pr1 VVolfih, pa tudi v ostalih tovarnah-Vedela je, da stavko vodi pravzaprav Boštjan s svojimi prijatelji, da jo vodi Komunistična partija. Ne samo v Mariboru, v vsej Sloveniji. V MaribO' ru stoji delo v vseh tovarnah razen pri Rieglerju, a tudi Rieglerjevi bodo vsak čas v stavki, v Kranju ne dela niti ena tovarna, stavkajo pa tudi tekstilci v Skofji Loki in Tržiču. Petnajst tisoč tekstilcev jo ustavilo delo, tovarn pa ni zapustilo! To je mogla iz~ vest; samo takšna organizacija, kakor je Partija.
SPORT
Po partizanskih poteh v Kumrovec
Priprave za partizanski pohod in IV. 2le>; Združenja tabornikov v Kumrov-cu so bile zaključene. Na izhodiščnih točkah, od katerih bodo taborniški odredi odšli v Kumrovec, so se že zaceli zbirati prvi taborniki. Med prvimi so odšli na pot taborniki iz Ce-jja in Hrastnika, ki so tvorili tako imenovano XIV. divizijo ter taborniki i?. Novega mesta. Njihova pot je bila dolga, zato so odšli že nekaj dni prej ■kot ostali.
Cilj prvega dne pohoda je bil trg Kozje. Ko se je dolga vrsta tabornikov raztegnila, si lahko videl, kolika las je. Spredaj slovenska zastava, obdana z dvema taborniškima prapo-rama, za njim pa najprej mladi taborniki družin »Skalni tabori« iz Domžal, nato pa dolga vrsta ljubljanskih tabornikov. Žeja nas je začela mučiti, sonce je pripekalo vedno bolj. V prvi vasi na hribu smo si ogledali zidanico in žo nam jo domačin napolnil polič z moštom. Prebivalci teh krajev so r>as povsod toplo sprejeli in želeli vedeti, kdo smo. Čudili so se pogumu mladih tabornikov, ki so krepko prenašali težko pot, nekateri še celo s težkimi nahrbtniki.
Popoldan smo prispeli v Raštanj, kjer kopljejo premog. Popoldan se je *e nagibal k večeru, ko smo bili še daleč od Kozjega. Noč nas je ujela na ^eterniku, od koder smo se po strmi Poti spustili v Kozje. ■ Pred trgom smo se postavili v vrsto in vkorakali v Kozje, kjer so bili na glavnem trgu že postrojeni udeleženci 1*IV. divizije in primorskega odreda. Naš odred je pozdravil komandant bivše XIV. divizije. Prijazni vaščani iz Kozjega so za sprejem postavili mlaje in izobesili zastave. Vaščani so nas povabili na pravi partizanski golaž, nakar smo se ysd taborniki skupno z domačini zbrali ob velikem kresu, kjer je bil miting. Star partizan iz Kozjega je pripovedoval o junaških borbah borcev XIV. divizije, ki se je borila v teh krajih. Kmalu pa nas je Pregnal dež in utrujeni smo legli v senikih.
Prebudili smo se v meglenem jutru. Odšli, smo proti Trepoi in se ustavili Pri hiši Karla Kolara, stricu tov. Tita. Stari Kari nam je pripovedoval o resnih in veselih doživljajih tovariša Tita. Pred odhodom smo stricu Kolaru poklonili skromno darilce in zapeli nekaj partizanskih pesmi. S trikratnim »hura« se je odred poslovil in krenil proti Kumrovcu in kmalu smo zagledali prijazno zagorsko Pokrajino z Bistrico ob Sotli in Kum-rovcem v daljavi. Tu ob reki Sotli grade naši vojaki železniško progo, ki bo povezala te kraje z ostalim svetom.
Tako smo taborniki hodili po poteh, ki so partizane pripeljale v svobodo.
TINE BOLHAR
Triglav: Partizan Domžale
54:51 {23: 17]
V nedeljo je bila v Kranju prvenstvena košarkarska tekma I. slovenske toge med Partizanom iz Domžal in do-niačim Triglavom. Igra je bila borbeno in napeta posebno v II. polčasu, ko sta se moštvi večkrat menjavali v v,odstvu. Pri gostih sta dala največ košev Grandovec in Orehar, pri do-PJačih pa jo bil najuspešnejši Drago Petrič.
V pr^dtekmi je A ekipa mladincev Triglava premagala B ekipo z rezultatom 26:19.
Delo Ljudske tehnike na Golniku
Novoustanovljeno Društvo ljudske tehnike na Golniku je v nedeljo priredilo" v počastitev 10. obletnice ljudsko tehnike, 100-letnice rojstva Nikole TVslu in 20-letnice velike tekstilne jttavke Slovenije obsežen program, na katerem so sodelovali motoristi iz •Sranja, Cerkelj, Tržiča in Golnika, kolesarji iz Goric, Seničnega in Golnika ter DPD »Svoboda« z Jesenic.
Dopoldne je bilo tekmovanje motoristov, biciklistov, pionirjev in pionirk, ki so tekmovali na skirojih. Motoristi so se pomerili v ocenjevalni «8 kilometrov dolgi vožnji na progi Oolnik—Tenetiše—Duplje—Križe—Gol-nik. Nastopilo je 18 vozačev, ki so dosegli naslednje rezultate: Maks °šabnik. Tržič (31.11 min.), Lazo Bo-žič, Golnik (31.18). Grbe«
Jeseniški šahisti uspešni
Pred dnevi je bil na Jesenicah zaključen šahovski turnir z 12 udeleženci- na katerem je dosegel: 1. mesto Jfftjnik (10,5), 2. Lakota (9,5), 3. Siino-n°vič (8,5) in 4. Speh (8,5). — Na turnirju so dosegli prvi trije normo za ^rugokategornika. V julijskem brzopo-^znem turnirju pa so dosegli Krajnik Korošec 7, Jan 6 in Strumbl 6 !°ek, medtem ko v avgustovem turnir-iy Korošec 8, Jan. 8, Krajnik 7 in 8trumDi 7 točk. V brzopoteznem navadnem turnirju s 14 udeleženci pa
Ali bo prišlo na Jesenicah lno^;moć
do preseljevanja?
uden naslov in vendar opravičen. §T^  Kaj takega so na Jesenicah res
.utegne zgoditi. Pred seboj imam namreč dopis jeseniško železarne, ki ga je ta poslala stanovanjski komisiji pri Občinskem ljudskem odboru. Podpisal ga je sekretar podjetja. V njem, so podjetje sklicuje na 26. člen Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš in prilaga spisek ljudi, ki naj bi
zgraža sleherni, občan, četudi ni prizadet, mislim, da jc prav, če zapišem nekaj vrstic več.
Predvsem so mi zdi ta ukrep popolnoma asocialen, in družbeno škodljiv ter bi- ga lahko mirno primerjal z odnosi kapitalistov do delavcev v stari Jugoslaviji in še prej. Kdor je takrat prenehal delati v tovarni, jo moral zapustiti  tudi   njeno stanovanj*.
jih izselili, iz stanovanj. Med njimi je ?.": upokojencev, ki so prenehali delovno razmerje z Železarno. V opravičilo jo v dopisu navedeno, da je ta ukrep potreben zaradi pomanjkanja stanovanj in resne problematike (podčrtal pisec) v zvezi z njihovim strokovnim in tehničnim kadrom. V drugem delu dopisa pa je med drugim rečeno: »Prosimo vas, da ukrenete vse potrebno zr, sodno odpoved stanovanj imenovanim bivšim našim delavcem in uslužbencem, in. nam omogočite, da njihov?, stanovanja uporabimo za člane našega delovnega kolektiva. Po sodni odpovedi podvzemite vse potrebno ukrepe, da bodo stanovanja dejansko izpraznjena in o vselitvi strank se posvetujte r, nami.
Prilagamo vam tudi spisek naših upokojencev ter vam predlagamo, da v kolikor kdo od ožjega sorodstva stanuje i njimi skupaj in dela v kolektivu, naj so stanovanje prepiše na dotičnega, če pa ni nobeden zaposlen, potem rešujte kakor jo navedeno zgoraj.«
Komentar k temu skoraj ni potreben. Ker pa so nad takšnim odnosom podjetja   do    nekdanjih uslužbencev
Danes, v socialistični družbeni ureditvi pa bi. do česa podobnega ne smelo priti. To bi morali upoštevati v prvi vrsti ljudje, ki veljajo za politično precej razgledane in ki so zaposleni na odgovornih, mestih. Take pobude večajo prepad med tovarno in občino. Pri vsem tem bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da je mnogo ljudi zapustilo tovarno, ker jih je družba   potrebovala   drugod. Bili so
premeščeni na odgovornejša mesta in podobno. Tako bi to preseljevanje doletelo celo predsednika občine ter številne prosvetne in zdravstvene delavce.
Pravzaprav je vse to nesmisel in čo bi do preseljevanja prišlo, bi bil edini rezultat ta, da bi imeli ljudje ogromno stroškov in škode, pridobili pa no bi niti enega kvadratnega metra stanovanjskega prostora več. V spisku Železarno jo navedenih 79 strank. k:. naj bi jih preselili. Iz podatkov, ki jih jc- zbrala stanovanjska komisija, je razvidno, da stanuje v c>bč':nsk;h stanovanjih več kot 100 družin, katerih svojci so zaposleni v Železarni.
Posebno prizadene Človeka zadnji odstavek, ki govori o upokojencih. Ti so delali vso življenje v tovarni, danes, ko ji niso več potrebni, pa jih mečejo iz stanovanj. Le čemu jim pod-jetjo prireja razno jubilejno proslave llf jih obdaruje, če ob takih, priložnostih pozablja nanje in. jim greni jesen življenja.
Ob koncu bi povedal le šo to, naj bi v Železarni raje temeljiteje razpravljali in reševali svojo notranje probleme, da ne bi imeli toliko pobegov, intrigantstva in. vrste drugih slabosti, ki zastrupljajo kolektiv in širšo okolico. Stanovanjska in druga vprašanja naj prepustijo reševati ljudem, ki so za to izvoljeni v razne odbore in komisije.
J. PODOBNIK
Jugoslovanski Rdeči križ prejme od atner. nareda ZDA preko Svetovnega sveta cerkva in Luteranske svetovne pomoči večjo količino živil. Slovenija bo dobila za obdobje od junija 1956 do januarja 1957 okoli 400 vagonov živil in sicer: mleko v prahu, sir, pšenično moko, koruzno moko, riž in fižol.
Prvi transport živil je prispel na Reko 12.' t. m. Pomoč bo prihajala postopoma in Ekspozitura Centralnega odbora JRK na Reki bo odprem! jala vagonske pošiljke okrajnim odborom Rdečega križa, manjše pošiljke pa preko Glavnega odbora RKS.
Za. pravilno razdeljevanje to pomoči so ustanovljeni pri Glavnem odboru RKS ter pri okrajnih in občinskih odborih RKS koordinacijski odbori za razdeljevanje živil. Odbore vodi RK in so v njih predstavniki ljudskih odborov ter političnih in družbenih organizacij.
Največjo odgovornost za ■ pravilno razdeljevanje pomoči bodo imele osn. organizacije RK. S sodelovanjem družbenih in polit, organizacij ter ljud kih odborov morajo napraviti seznam vseh socialno ogroženih poedincev in družin.
Pomoč je brezplačna. Tudi prevoz po železnici od Reke do občinskih odborov RK, ki so ob železnici, je brezplačen. Plačati so mora zavarovanje po železnici, tovorni listi in pretovarjanje. Nadaljnja odprema do občin, ki niso ob železnici, ter do osnovnih organizacij RK je vezana s stroški, ki naj bi jih krili okrajni oziroma občinski ljudski odbori, množične organizacije   in  koristniki sami.
Sezona je pred durmi
Nekaj misli o delu KUD »Valentin Kokalj« Visoko
Strokovni tečaj Ljudske univerze na Jesenicah
Zadnja leta je organizirala Ljudska univerza Jesenice strojepisni in stre-nografski tečaj ter tečaj nemškega, angleškega in francoskega jezika. Četudi pouk na šolah še ni pričel, je zanimanje tečajnikov za te tečajo zelo veliko. Vse kaže, da se bo' prijavilo nekaj sto tečajnikov.
mm
Jesen je blizu in na duri bo potrkala zima: čas, v katerem je kulturno življenje na vasi najbolj razgibano. Kulturno - umetniška društva si pripravijo program za svoje delo že jeseni, tako da nimajo med sezono, ko je izobraževalno - umetniško delo v polnem teku skrbi, kaj bodo igrali, kakšna predavanja bodo pripravili,
Kako daleč pa je v tem pogledu kulturno - umetniško društvo »Valentin Kokalj« Visoko?— To društvo ima za tako veliko vas kot je Visoko, kar pr< cej članov, ki z vnemo sodelujejo zlasti v dramski sekciji (kar je značilno za podeželska društva; drugim sekcijam navadno primanjkuje vodilni kader). Da jo to res, dokazujejo pretekle sezone, v katerih je dramska sekcija naštudirala precej zahtevnih dramskih del.
Razen izobraževalnega dela je bila v tem društvu v pretekli sezoni razgibana tudi gradbena dejavnost. V zadružnem domu, kjer ima to društvo svoje prostore, so dogradili sobe pod odrom. Te prostore so dogradili delo-
ma s prostovoljnim delom, priskočila pa jim je na pomoč tudi Zveza prosvetnih društev. Zal so te sobe še neopremljene. Tudi knjižnica, ki je v teh neustreznih in neopremljenih prostorih, dobro uspeva. Ima kar precej zvestih bralcev, zlasti med mladino. Najraje segajo po romanih, pa tudi
strokovnih knjig ne zanemarjajo.
Na sezono, ki je pred durmi, se društvo skrbno pripravlja. Še pred priče t kom sezone so sklenili adaptira': dvorano. Dramska sekcija ima program že sestavljen. V kratkem bodo pričeli študirati mladinsko igro Pavla Golie ;>Uboga Ančka«.
V Gornjesavski dolini sta Mojstrana in Kranjska gora najvažnejši železniški postaji, zlasti za turizem. Medtem ko ima Kranjska gora več letovi-ščarjev, je Mojstrana važna z ozirom na izstopanje številnih turistov — domačih in tujih. Sicer lepo urejeni železniški kolodvor v Mojstrani, ima že nekaj tednov veliko pomanjkljivost. Kolodvor jo namreč-brez vode. Ni pa ta pomanjkljivost važna le zaradi pitne vode, temveč tudi zaradi neuporabnega stranišča. Domači in tuji turisti
morajo zategadelj iskati »zavetje« v prosti naravi.
Ali železniška uprava nima sredstev, da bi dala popraviti motorno črpalko za vodo, ki je pokvarjena? — Tudi številni prebivalci Mojstrano in okolice, ki so vozimo na Jesenice na delo, imamo pravico do pitne vodo in do higiensko urejenega stranišča na naši železniški postaji, zato upamo, da se popravilo, odnosno nabava novega motorja, ne bo zavlekla v nedogled.
Mojstrančan
zmagali Trampuč, Borštnik, Vavpo-i Bonedičič in Roblek.
U.
Iz stavke lesnih delavcev v Loki
Ha račun bede je koual bogastvo
Podjetnik Dolenc se ni ogibal podlih ovadb in postopkov, samo da bi nagrabil čim več premoženja
Istočasno ko so v letu 1936. stavkali slovenski tekstilci, so stavkal« tudi delavci lesnih podjetij Dolenc in Heinrichar v Skofji Loki. Pravzaprav je stavka pri Dolencu izbruhnila že 13. avgusta, ker je Dolenc odpustil 15 delavcev. Predstavniki Zveze lesnih delavcev, katere član jc bila večina delavcev, so se pogajali na okrajnem glavarstvu z zastopniki podjetja, da bi podjetje preklicalo 'odpoved. Ker pa niso ničesar dosegli, so stopili v stavko. Cei; 1C dni sr jim pridružili iz solidarnosti še Heinricharjevi delavci.
Dolenc jo na vse načine hotel prisiliti delavce, da prenehajo stavkati. Pri tem se ni ogibal niti najbolj podlih postopkov. Pri srezkem načelstvu in na žandarmeriji je ova-jal ljudi in hujskal oblast, naj poza-pro najrevolucionarnejše delavce. Vsi dokumenti iz okrajnega glavarstva, občine in žandarmerije iz te stavke, so ohranjeni v Državnem arhivu Slovenije. Zato lahko posredujemo nekaj najbolj značilnih, ki bodo hkrati pokazali, kakšna je bila fiziognomija predvojnega izkoriščevalca na sploh.
Tako navaja med drugim Dolenc v prijavi (kot je imenoval on ovadbe delavcev) z dne 18. avgusta naslednje: »Delavci so izjavili, da ne puste nikogar naprej in se nato vlegli pred vrata Miklavc Janez in Carman Marija, ostali pa so posedli pred vrata in tako pod raznimi psovkami in grožnjami preprečili vhod na skladišče. (Ta dan je skladiščnik Franc Polja-nec hotel namreč z vozniki prepeljati rezan les na postajo — op. pisca.) Tudi ko so intervenirali orožniki pod vodstvom narednika g. Krajnerja, se situacija ni izboljšala, ker so stavkajoči izjavili, da se lahko pelje naprej le preko njim. Dolenc je torej obsojal ljudi, ki so hoteli na vsak način doseči, da se prekliče odpoved 15 delavcem in so zato izpostavili nevarnosti celo svoja življenja! Dolenc o tem seveda ni hotel niče-
sar slišati. Se kar naprej je rotil žandarmerijo in srezko načelstvo, naj s silo izženejo delavce iz obratov in omogočijo njegovim plačancem, da nadaljujejo z delom. Pri tem mu je šlo izključno za lastni dobiček, medtem ko na bedo lr> odpuščenih ni pomislil. To se najbolje vidi iz prijave z dne 27. avgusta 1936. V njej piše: »V smislu dogovora v inozemstvu, od kjer sem se vrnil dne 23. 8. sem imel poslati vzorce dag in smrekovih deščic tamkajšnjim zvezam in našemu zastopniku. Ker vem, da bo letos zaradi tržnega položaja cementnih tovarn izostalo vsako naročilo dog Cementnim tovarnam, sem skušal dobiti nove zveze v inozemstvu.« Potem pa skriva svoje prefitarske apetite pod plašč splošne skrbi za delavce in nadaljuje: »Ta naročila bi bila edini izhod za zaposlitev večjega števila delavstva. Poslati pa bi moral predhodno vzorce, da se spozna kvaliteta in struktura lesa.«
Toda delavci so pravilno ocenili, komu bi koristile te kupčije in niso popustili. Niso klonili pred grožnjami, niti niso popustili takrat, ko jim je Dolenc prignal oborožene žandarje, da bi jih ožugali. Odločno so zahtevali, naj sprejme nazaj 15 odpuščenih delavcev, pa bodo pustili odnesti vzorce. Dolenc se o tem sploh ni hotel raz-govarjati. Spet je poslal ovadbo na srezko načelstvo, vendar sedaj pisano
v drugačnim tonu. Zahteval ni vec samo izpraznitve obratov, marveč aretacijo delavcev, ki so obrate zasedli. 31. avgusta je pisal: »Dodatno k naši prijavi od 29. t. m. sporočamo in prijavljamo še naslednji slučaj, ki se je dogodil danes po 14. uri.« Nato opisuje, da delavci niso pustili v obrat Franca Poljanca in da, so ga, ko je le-ta nasilno vdrl v obrat, delavci prav tako s silo odstranili. Nalo pristavlja: »Predlagam, da p. n. Srezko načelstvo nemudoma postopa v smislu
Del
objektov podjetja LIP »Jelovica« v
Skofji Loki
da v državi, nadalje § 154 in 250 k. z. ter § 120 k. z. ker se isti na poziv oblasti do danes še niso razšli, proti vsem postopa po zakonu, predvsem pa, da se v svrho življenjske zaščita naših uslužbencev nujno in takoj aretiralo in zaprejo najhujši teroristi, t. j. Ho-man Gašper, Benedičič Janez, Carman Marija, Gorjanc Lovro in Stupnikar Janez.«
Stavka loških delavcev — ki je bila prav tako kot stavka slovenskih tekstilcev s silo zadušena — je zani-
zakona ter da se takoj aretirajo in zapre največji nasilneži, ki so zagrešili že največ nasilja in deliktov, to so: Carman Marija, Jurman Marija, Sesek Ivana, Homan Gašperja in Bertoncelj Andreja.«
1. septembra spet piše: ». . . prosim in predlagam, da se v smislu člena 18. zakona o zaščiti javne varnosti in re-
miv detajl iz boja vseh delovnih ljudi v predvojni Jugoslaviji proti vse-moči kapitala. V pohlepu po čim večjem profitu, kapitalistom — v konkretnem primeru Dolencu — nobena stvar ni bila odveč in noben postopek ni bil prekrut. Na račun bede so kovali bogastvo samo zase.
—ik
. N
Gorenjske bodice * HUDOMUŠNA ISKRICA ★
»Bolj na ono stran leži vas, ki se ji
pravi Butale. Butalci so gadje« ... — Tako nekako začne zgodbica o vrlih Butalcih., ki so bojda tako »brihtni«, da jim kar škoduje.
Pomislite, kakšno presenečenje! — Pred dnevi sem dobil pismo iz Srednjih Butal (tam so še posebno »brihtni«); pisal mi je neki Pavliha Izdihnil. Sodim, da jo zelo goreč vernik, saj se v pismu na vse pretege re-penči zavoljo bodic v zadnji številki našega lista. — Dragi bralci — gotovo se še spominjate sličic z Brezij!
Ne bilo bi prav, če bi molčal; zato pa, dragi Butalec in ostali verniki, ki negodujete zaradi mojega »napada na vero«, prisluhnite besedam, potlej si pa pošteno izprašajte vest!
Moj vrli Butalec, očitaš mi, čemu sem se spotaknil ob romarice, ki so hitele na Brezje. Prav — ne bom tajil. Nič grobega ni bilo v tem. Vidiš, udaril si me po levem licu. Cemu? Zavoljo romaric? Prav! — Rek v sv. pismu pravi: Ce te kdo udari po levem licu, nastavi mu še desnega! — Glej, Butalec — desno Mce ti nastavljam! Udari, kar udari, če si upaš! Udaril bi, pa si ne upaš! — Tako, zdaj pa zamenjaj-va vlogi! Zdaj boš pa ti držal in jaz tepel (kakor pri »rihtarju«).
Sila slab spomin imaš, da se spominjaš le romaric. Kar pobrskaj po možganih in se spomni, da sem Tvoje romarice, ki se jih tako krčevito oklepaš, vpletel lo v kramljanje. Tudi sla-doledarja lahko mirne duše izpustiva, ker utegneva najti zanimivejšo temo za razgovor. Čakaj, pomagal ti bom!
Spomni se KZ Brezje, ki je postavila pred cerkvijo na Brezjah stojnico. Menim, da se to le slabo ujema z dejavnostjo kmetijskih zadrug. — Cemu mi torej ne očitaš tega?
Spomni se gorečneža iz Novega mesta, ki je pred cerkvijo na Brezjah govoril številnim romarjem. Njegov govor, ki ga zavoljo pomanjkanja prostora ne bom ponavljal, lahko mirne duše opredelimo kot odkriti politični izpad proti današnji družbeni ureditvi. — Cemu mi nisi očital tega?
Dragi Butalec in vsi prizadeti — prisluhnite še epilogu!
Ali ne uči sv. pismo, da je Kristus izgnal iz templja trgovce, mešetarje in podobno sodrgo, ki je spremenila hišo božjo v trg?
Kake pa je z Brezjami? Ali služijo lo molitvi? Ali so natolcevanja, huj-skaštvo in politični izpadi molitev? —
Najti jo treba razloček med molitvijo in političnim hujskaštvom, pa vam nihče ne bo rekel žal besede.
Preden končam, naj vam v premislek napišem še rek sv. pisma. Kristus je dejal: »Gorje vam, pismarji, farizeji, hinavci, ker čistite kozarec in skledo od zunaj, znotraj sta pa polna nesnage! Taki se kažete tudi ljudem: zunaj pravične, znotraj pa ste polni hinavstva in krivičnosti!«
Končal sem, dragi Butalec. Zdaj si pa potrkaj po prsih in reci: Mea cul-pa!
Dajto bogu kar je božjega, cesarju kar je cesarjevega, Butalcu pa . . ., da se bo spametoval!
Zemlja ni kruh — takšnega mnenja je namreč ena od prodajalk v kranjski »Delikatesi«.
Ker so bile ondan vse prodajalne kruha že zaprte, sem stopil v »Delikateso«. Prodajalka mi je dejala, da je kruha zmanjkalo, žemelj pa brez mesnih in podobnih izdelkov ne prodajo.
Upravi »Delikatese« (ki ima svojo pekarno) svetujem, naj kupcem v opozorilo, k dosedanjemu napisu o prodaji kruha v izložbenem oknu, napiše še klavzulo: »Zemlja ni kruh«.
Voznike motornih vozil, ki vozijo po glavni cesti skozi Primskovo pri Kranju pozivam, da vozijo mimo hiše št. 122 na moč previdno. Nepopravljiva škoda bi bila, če bi se kdo zaletel v stranišče na pročelju te hiše. Z izgubo tega »bisera« bi bile naravne lepote Gorenjske močno okrnjene.
Postaja Kočna na bohinjski progi res ni velika, s tem pa še ni rečeno, da ne bi smela imeti vodovoda in stranišča. —■ Potnikom, ki jim je usojeno uživati blagodati te postaje svetujem, naj z žejo potrpe, glede ostalih potreb pa naj se ravnajo po načelu: Znajdi se in steci za prvi grm! Pri tem pazt, da za grmom koga ne presenetiš ... — Ker na grm ne moreš potrkati, diskretno zakašljaj!
Vas pozdravlja
VAS »BODICAR«
iz aelikz tekstilne, sdaake
Lep dan je bil.  Kar  nas je bilo prostih, smo polegli po travi in se izpostavili soncu, ki nas je prijetno grelo.
Kako dobro je dela toplota, ki smo se  je  šele  sedaj  do sitega naužiii!
gledati čudne reči. Ni minulo teden dni, žo je prišel kranjski kamnosek Jeglič in meril ob grobu povprek in počez Potem je izklesal za psa nagrobni spomenik. Pravi, pravcati nagrobni spomenik, takega, ki s; ga ubo-
»In prav bi bilo, Če bi se ga spomnili ...«
Ze smo vstajali in gruča je stopila proti pasjemu grobu.
»Nekaj kozjih molitvic za pokojnika,« je predlagal tisti, ki je dal pobudo za obisk njegovega groba in Že me je porinil v ospredje. »T; Rajko boš molil naprej.«
Porabil sem ves svoj zaklad tujih besed in zapel cele litanije.
Bila je to šala in vsi smo se smejali. Nekje v srcih pa je le vsakdo čutil, da je ta smeh pravzaprav le obtožba tistih, ki nam režejo kruh.
Po pripovedovanju Rajka Križnar-ja o spominih na tovarno Sire
Pred stavko smo zjutraj prihajali v tovarno, zvečer pa smo se vračali domov . . .
Takole prijetno ležanje na poznopo-letnem soncu poživi in iazvedri človeka. Tudi mi, kar nas je poleglo v krogu , takoj za tovarniškim zidom :mj bili veselo razpoloženi. Kot iskre so se nam v pogovoru kresali spomini na minule dni. Nič žalostnih, 'e veseli, zbodljivi . . .
Pa se spomni tako, kar nenadoma, Janez tudi na Horvvitzovega psa Ara-sa.
Sicer gospod direktor Horvvitz, ki je vedrii in oblačil v Jugočer;k', m imel mkake neposredne zveze z nami, ki smo delali v Sirčevi tovarni. Se manj njegov pes.
Toda vseeno. Neka zveza je bila. Mnogo naših delavcev se je namreč še živo spominjalo, kako svečano so pokopali tega direktorjevega cucka. Čeprav je bil to direktorjev pes, ga je po\ ozil nek nepreviden šofer. Pokopali so ga na Gašteju, v neposredni bližini Sirčeve tovarne, ob njegovi vili.
In po pogrebu   so   morali delavci
gi niče, Janez ali Matevž — to cedaj ni važno, — ki je po 30 letih garanja pri različnih gospodarjih umrl, niti v sanjah ni mogel omisliti, da bi Krasil njegov grob.
Delavci so s trpko ironijo še dolgo pripovedovali o tem dogodku . . .
Spomin je spet oživel . . . Tokrat gledan z vesele plati, kot je bil vesel tisti dan, ves lep in ves naš!
»Grd je bil pa ko sam zlodej,« je pojasnil nekdo.
»In Horvvitz se je jokal od žalosti, ko ga je povozilo,« je drugi dodal.
»Verjetno tudi sedaj ni najboljše volje,« je pripomnil tretji in se široko zasmejal.
»To že, toda če bi nas vso potolkli, kolikor nas stavka pri nas, v vsem Kranju in v vsej Sloveniji, bi mu prav gotovo ne bilo prav nič hudo,« je pikro pristavil Jaka.
»Revež je pa vendarle bil — pes namreč,« je hitel nekdo za mojim hrbtom. »Tako dobro se mu je godilo, pa jo jo moral tako hitro pobasati v pasja nebesa.«
O O O O O O C
»Bilo je prijetno, Edi! Pokliči me spet, ko boš prihranil denar za drug večer!«
DPI) ZIM S KI
) o o op o o b o o o o o o o o POMEKJK
»Ce jih znaš nositi, ti zadostuje e» par za vse življenje ...«
Križanka
Ob pričetku šolskega leta
OBZIRNOST m VZPODBUDA
Vodoravno: 1. prebivalec Krope; 7. uslužbenec — delavec na pokopališču; 12. posestnik; 14. uloviti; 15. dragoceni
Recept
SADNE KREME
Tudi te niso drage, pa čeprav jih naredite kot posebno slaščico ali kot nadev. Vzame se 15 dkg čistega sadja, 15 dkg finega sladkorja in en beljak. Beljak se tolče in počasi se mu dodaja sladkor. Nazadnje vmešajte še sadje in toliko časa tolčite, dokler s-i sadje ne spremeni v trdo peno brez grudic. Kot sadje lahko uporabite jagode (vrtne ali gozdne), maline, marelice, breskve in banane. V Ugotovljeno kremo se lahko doda še tolčena smetana in taka krema se lahko uporabi kot nadev za sadno torto.
Ako kekse ali biskvit namočite v rum, daste v skodelice, polijete s sadno kremo in do uporabe postavite na hladno, boste imeli poceni, hitro pripravljen a okusen priboljšek.
kamni (iz školjk); 17. sorodnici; 18. cela, polnoštevilna; 20. grška črka; 21. osebni zaimek; 22. podoba iz preprostega življenja; 23. neobrabljen, nepo-nošen; 24. vzklik; 26. vzklik; 28. dva enaka soglasnika; 29. »postavim« se pred drugimi, poveličujem se (brez se); 32. prav kmalu; 35. galanten človek; 37. prebivalec Sibirije brez s; 38. sprevod, povorka.
Navpično: 2. kar je prišlo na svet; 3. obljube; 4. lokati, sprejemati vase vodo; 5. igralne karte; 6. kratica za »rdeči križ«; 7. 8. in 23. črka abecede; 8. jadranski otok; 9. jadranski otok blizu Paga; 10. divji, srdit; 11. posebno lepilo za pink-ponk žogice; 13. osvetljen; 14. uloviti; 16. ravan; 18. ptica (smrdokavra); 19. turški bog; 25. vstaja; 27. mohamedansko moško ime; 30. del voza; 31. turški glodalec; 33. vpra-šalnica (pesniška raba); 34. veznik; 36. italijanski spolnik.
Za otrokov napredek v šoli je zelo važen tudi odnos staršev do učenca. Oče in mati naj ob sinkovem prihodu iz šole ne silita v otroka, ampak naj se neprisiljeno pozanimata, kako je minilo dopoldne, kaj jo naročil učitelj, kaj je bilo novega med potjo itd.
Vsak dan, preden se otrok prične učiti, jo naša dolžnost, da prezračimo kuhinjo ali sobo ter pospravimo mizo, na kateri bo otrok pisal domače naloge. V takem okolju bo njegovo delo mnogo učinkovitejše. Ostali člani družine naj iz obzirnosti prenehajo z glasnimi pogovori, da se bo učenec lahko v miru osredotočil na svoje delo. Ce je le mogoče, naj se bratje in sestre oziroma starši umaknejo v drug prostor. Kadar šolar česa ne bo vedel, nas lahko pokliče na pomoč. Otrok mora torej čutiti, da vsi domači posvečajo pozornost njegovemu učenju in zahtevajo od njega tudi resno delo. Ob tej zavesti se bo z voljo in pazljivostjo lotil domačih nalog.
Z učenjem in pisanjem naj šolar vedno začne pri težjih stvareh. Ko jih bo obvladal, bo spremljalo njegovo učenje čustvo ugodja in mu vzbudilo novo voljo in zanimanje za ostale predmete.
Po načinu, kako otrok osvaja gradivo, ločimo več tipov, zato moramo te lastnosti vedno upoštevati. Glasne učenje je za vsakogar potrebno :n koristno. Učenec obvladuje ob tej metod:
tehniko branja in pridobiva smisel za lepoto jezika. Tudi hitrost otrokovega sprejemanja je precej različna. Pogosto je odvisna od zunanjih pogojev. Za isto snov potrebuje nekdo več časa, drugi zopet manj. Nekateri otroci se res učijo počasi, a ne iz lenobe. Zaradi tega jih ne smemo priganjati, temveč  samo  vzpodbujati,  naj pohi-
tijo, ako to morejo. Zavedati se moramo, da bomo z obzirnostjo pri šolarju največ dosegli.
Z vstopom v šolo so dnevni red dotedanjega otrokovega življenja temeljito spremeni. Naša dolžnost je, da čas učenja in čas igranja pravilno razporedimo. Oboje je potrebno in koristno.
Praktični nasveti
NADETI SVINJSKI ZREZKI
Pol kilograma svinjskega stegna, sol, 5 dkg masti.
Nadev: čebula, 5 dkg prekajene slanine, 7 dkg kruha, 1 jajce, malo ti-miana, zelen peteršilj, 1 kisla kumarica, 3 dkg moke, malo kastne juhe ali vode.
MODA
Predavanje o borbi proti otroški paralizi
Na predlog Sveta za zdravstvo ObLO Radovljica je bilo v ponedeljek zvečer v kino dvorani v Radovljici predavanje o borbi proti otroški paralizi. Predaval je sanitarni inšpektor dr. Anton Slivnik. Udeležba je bila zelo dobra saj so so z avtobusi pripeljali v Radovljico tudi prebivalci iz oddaljenejših krajev. Poslušalci so bili zadovoljni in si želijo še več takih poučnih tem.
Dvoje dekliških oblek za šolo
Meso pripravimo kakor za naravne zrezke, zrezke solimo, nadevamo, zvi-jemo, zložimo tesno v pekač in jih polijemo z vročo mastjo. Pečemo jih počasi in med pečenjem polivamo z mastjo oziroma njihovim lastnim sokom. Ko so zrezki že skoro mehki« jih poprašimo z moko, malo popra-žimo in nekoliko zalijemo z juho al' vodo. Vse skupaj naj še nekaj čas3 vre.
Nadev: Slanino zrežemo in razpustimo, v njej prepražimo sesekljano če* bulo, dodamo namočen in ožet kruh-jajce, dišave in sesekljane kumari' ce. Vse skupaj dobro pomešamo.
VRANICNA JUHA
10 dkg vranice, 4 dkg masti, čebul3' zelen peteršilj., 10 dkg kruha, poper> majaron, sol, češenj, 3 dkg ješprenčk3'
V masti prepražimo sesekljano Če' bulo, nastrgano vranico in naribaj kruh. Vse skupaj zalijemo s kostno zelenjavno juho ali z vodo. Osolim0, pepopramo, dodamo po okusu še m3' jarona, česna in nazadnje še seseklja11 zelen peteršilj. Juho zgostimo s pose' bej kuhanim ješprenčkom.
RIBJI GOLAŽ
1 kg rib, sol, pol dl olja, čebul3' paprika, zelen peteTŠilj, 5 dkg moke< 2 žlici paradižnikove mezge, pol dl vJ' na ali kis.
Narezane riibe solimo, povaljamo * moki in opečemo v olju. V istem olj1* nato prepražimo sesekljano čebul0, pridamo česen, papriko, zalijemo r dobro pokuhamo. Na koncu dodam0 paradižnik in opečene ribe ter še P° ure dušimo, nazadnje prilijemo še vi' no ali kis. Serviramo s polento.
7313
Ob 13-50 20. avgusta 1936 so sirene naznanile splošno stavko tekstilnih delavcev - 16. septembra so nasilno izgnali delavce iz tovarn - Šele po 34 dneh je bila podpisana kolektivna pogodba - Iz Jugobrnne je bilo odpuščenih
nad 100 delavcev - Ustanovitev Tekstilne zadruge z o. j. v Otočah
Pest. ki smo dvignili jo, je obrodila sad...
To pot začnimo pri strehi namesto pri temeljih. Torej — »TISKANINA«, TOVARNA TISKANEGA BLAGA V KRANJU v LETU 1956.
Podjetje, kj ga že šesto leto upravlja delovni kolektiv. V tem času so s svojim delom dosegli že lepe uspehe. Takoj po vojni je bilo v »Tiskanini« eaposlenih okoli 500 ljudi, v letu 1947 je število naraslo na 2080 in v letu 1949 celo na 2352. V poznejših letih je Število padalo (letos 1979), ne da bi se pni tem zmanjšala proizvodnja. Torej je šlo vse na račun dviga storilnosti.
ganizacija, da lahko tudi mlad človek razpravlja o uspehih in neuspehih celotnega kolektiva.«
SLEPARJENJE NE USPEVA DOLGO
IN »JUGOBRUNA« V LETU 1928 . . .
Točnih podatkov o dejanskem nastanku »Jugobrune« danes ni v arhivu. Tovarna je nastajala v letih 1927. do 1929., leta 1928. pa je začela obratovati tkalnica in je dejansko to leto, leto ustanovitve »Jugobrune«.
KAJ BI SE ZAVLAČEVALI!
Začeli so s pripravami na stavko, vendar jih je takratna Delavska zbornica opozorila, naj še počakajo, ker se pripravlja enoten predlog kolektivne pogodbe za vse tekstilne delavce. Sklicali so bili tudi sestanek pri »Šestici« v Ljubljani, kjer je bil tudi predsednik delavske strokovne komisije Le-skošek, vendar brez uspeha. Leskošek in delavski zastopniki so hili mnenja, da je stanje godno, da je delavstvo
organiziran in da so ti opredeljeni na SOLZILNE BOMBE IN GUMIJETKE to ali ono stran. SO JIH IZGNALE
Toda — ob dogovorjenem času so bili vsi na mestih. Izgnali so iz tovarne vodilne uslužbence in nekatere delavce ter zasedli vse prostore. Določen jo bil stavkovni odbor, ki je prevzel vodstvo, delavski zastopniki pa so bili imenovani za posredovalce med delavci in upravo tovarne. Opravljena so bila takoj vsa potrebna dela, tako da je bil v tovarni največji red. Na
IMENA LJUDI, KI SO BILI V JUGOBRUNI NAJBOLJ
AKTIVNI: Pristov, Tronkar, Pave, Zub-čič, Papež, Teran, Nadižovec, Resman, Pipan, Sesek, Benedik, Dragarjeva, Gregorij, Hočevar, Japelj, Mesarko Rudi in Vinko, Kosmač in mnogi drugi, brez katerih stavka, prav gotovo ne bi uspela.
Plan, ki je iz leta v leto višji, podjetje presega povprečno za 1 do 2°/» (razen v letih 1950 in 1951). Ce pa vzamemo za osnovo leto 1947 je bil lani proizvodni plan presežen za 28%. Seveda taka primerjava ni najbolj pravilna niti najboljša, kajti v teh letih se je znatno spremenil asortiment; izdelovati so pričeli finejše proizvode, blago boljše kakovosti, kar vsekakor vpliva na končni letni proizvodni u-speh. Medtem ko so leta 1950 proizvajali predvsem surove tkanine, so po tem letu preusmerili proizvodnjo v pretežni meri na tiskano blago.
Z dograditvijo novih prostorov pa je proizvodnja tiskanega blaga, gledo na ostala leta, narasla za okoli 30%. V pretežni meri so stroji že visoko amortizirani, kar vsekakor ni brez kvarnih posledic za celotno proizvodnjo. Ker so nekateri stroji že doslužili in če pri tem upoštevamo še neustrezne prostore, se pojavljajo v nekaterih obratih ozka proizvodna grla. Tako predilnica krije le dve tretjini potreb preje, medtem ko morajo preostalo prejo še vedno kupovati drugod. Prav tako oplemenilnica; če teče delo v treh izmenah, izgotovi le 80% tkalni-ške produkcije in šele, če slednja dela le v dveh izmenah. Ozko grlo se pojavlja tudi v apreturi itd.
»TISKANINA« NA TUJIH TRZlSClH
V tem času si je »Tiskanina« osvojila razen domačega tudi inozemsko tržišče. Največji izvoz, okoli polovico svoje proizvodnje, je dosegla v letu 1945.
Danes pa je glede na stagnacijo zunanjega trga, vedno večje zahteve po kvaliteti in ostri konkurenci, padel odstotek na okoli 30. Tako izvažajo sedaj največ v Arabijo, Indijo, na Kitajsko, v nekatere države severne Afrike in razen Vzhodnim državam tudi nekaterim odjemalcem Zahoda.
ŠE NEKAJ BESED O MLADIH DELAVCIH
Od vseh zaposlenih je danes v podjetju približno ena tretjina mladih delavcev in delavk. Neki mladinec je na vprašanje, kako dela mladina v organizacijah, rekel: »Čeprav je nekako ena tretjina mladih ljudi v mladinski organizaciji, smo prebili led. V delavskem svetu je 22 mladinskih delavcev. Danes ve vsakdo v »Tiskanini«, da obstaja tudi pri nas mladinska or-
16. septembra zjutraj je sirena v »Jugočeški« opozorila na spremembo. Tovarniška vrata v »Jugobruni« niso mogla vzdržati nasilja žandar j ev in policije. Iz »Jugočeške« so se zaslišale eksplozije bomb. Nastopila je kratka negotovost. Toda ... Zapele so gumijevke, pijani žandarji in policaji so udrihali vsevprek, oglasili so so streli — nečloveškega divjanja ni bilo konca, dokler ni bil izgnan zadnji delavec. Kljub temu pa so delavci stavko nadaljevali izven tovarne, opravili so le nekatera najnujnejša dela in šele 23. septembra, torej po 34 dneh, je bila
...IN  PRI USTANOVITVI TEKSTILNE ZADRUGE V OTOCAH Tominec Ivan,  Teran, Šifrer, Aubljeva,     Papež, Gregorčič, Gorjanc, Toplak, Moletova, Dr-mota,    Bjad,   Sluga, Kosmač, Bertoncelj itd.
Današnja »Tiskanina«
pred vojno »Jugobruna«. Veliko poslopje v ospredju bilo zgrajeno po vojni
oplemenilnica — je
Kako je »Jugobruna« pravzaprav nastala? Njen prvi lastnik in investitor je bil Ceh František Bruno. Ker pa je po tedanjih predpisih moralo biti v njegovi delniški družbi tudi nekaj Jugoslovanov, je formalno vključil tudi Franceta Sirca iz Kranja, medtem ko so bili v upravnem vodstvu le njegovi sorodniki. Ceh Nersvadba je svoje ravnateljsko mesto kmalu prepustil Josipu Sinovcu (sorodniku lastnika), ki je ravnateljeval vse do konca vojne. Ta jo bil znan po svoji pretkanosti, hinavskemu priganjaštvu in nasilju nad delavstvom.
POČASI SE JE KUHALO
Delavci so spoznavali, da so vse besede laž. Morali so večkrat delati tudi preko delovnega časa, čeprav jo bil že sam delovnik dolg, predolg. V tiskarni je bLl uveden 10-urni, v nekaterih drugih obratih pa celo 12-urni delavnik; povprečna urna postavka jo znašala 2,40 dinarjev. Delovni pogoji so bili Izredno slabi, delavci niso bili zaščiteni, vendar pa vse to delavcev ni smelo motiti pri delu, kajti stalni plačani priganjači so dobro opravljali svojo delo. — Brezposelnih je bilo namreč vedno dovolj .. .
Od časa do časa so sicer v posameznih oddelkih izbruhnile razne akcije (stavka barvarjev), ki pa so se zaradi nezadostno organiziranosti končalo v škodo delavstva.
dovolj pripravljeno, lažnih obljub je žo davno dovolj in zato
SO ZATULILE SIRENE
20. avgusta 1936 ob 13.50. uri in naznanile pričetek stavke. Tedanji o-blastniki so bili toliko bolj začudeni, ker  so  vedeli, da  del  delavstva ni
vsakodnevnih sestankih so zasledovali potek razgovorov uprave dn zbornic. Ti so vedno znova zahtevali, naj delavci zapustijo tovarno, vendar tudi zahteva bana in okrajnega komisarja ni zadostovala. Nasprotno — stavkajoče so njihove besede še bolj vzpodbujale k uresničitvi svojih ciljev.
Kratke zgodbice velikih dogodkov
KOLIKO JIH JE! Vsakdo, ki ga danes vprašaš o tistih dineh hitro odgovori, da ve le še delec vsega — toda kadar prične, no utihne tako kmalu.
Dobro se spomnim, jo pripovedovala Francka Kavčičeva, kako smo nekoč po daljšem času (med stavko smo bili namreč vseskozi na svojih delovnih mestih), odprli vrata in gledali, koliko je med nami stavkokazov. Trije so res odšli, za njimi pa so ob velikem vpitju in hrušču leteli najrazličnejši predmeti.
TUDI SREZKI NAČELNIK je nekoč skušal priti v tovarno in so skušal pogajati, naj takoj zapustimo tbvarno. Rezka Dragarjeva mu je že tako pri vratih povedala, da naprej ne more. ker jo od tu daljo naše. Moral se je 'umakniti.
IN TISTI NAJVEČJI dogodek, ki je upravo podjetja najbolj prizadel, pripoveduje Edv. Resman. Ko je sirena naznanila pričetek stavke, je bilo v razredčeni solni kislini za okoli 2 milijona dinarjev blaga, na tovarniškem tiru je stalo 7 vagonov drv in premoga.   Srezko   načelstvo   je odločno
Kolektiv tovarne
čestita ob 20. obletnici velike tekstilne stavke Slovenije
zahtevalo, da se dovoli odprema vagonov; uprava jo na vse mogoče načine poskušala, da bi rešila blago iz solne kisline. Ponudila jo celo prispevek 45.000 dinarjev v tako imenovani par-ski fond. Toda zaman. Na nekem zboru jo sicer upravi in okrajnemu načel-stvu uspelo doseči na mojo intervencijo sporazum. Zato so takoj poslali v »Jugobruno« stroj, da bi odpeljal vagone.
TODA... Na tire pred lokomotivo so se vlegle delavke. Strojevodji je uspelo ustaviti stroj le neikaj metrov pred ležečimi delavkami. Izstopil je ves bled, preplašen in hkrati presenečen: »Tako je prav, dobro so držite!« Tudi ta uspeh jo močno vplival na upravo in okrajno načelstvo, saj niso pričakovali, da so delavci tako enotni in močni.
In še iin še bi lahko pripovedovali kratke zgodbice teh velikih dogodkov . . .
podpisana kolektivna pogodba. Seveda no taka kot so jo bili predlagali delavci, kar je bila posledica iizdajstva tedanjega ministra za notranje zadeve dr. Korošca in bana dr. Natlačena.
KLJUB VSEMU — USPEH
Zmaga sicer ni bila popolna, vendar so delavci pokazali, da niso le številke; vpeljan je bil 8-urni delavnik, nadure so bile plačane, povprečna mezdna postavka se je zvišala in pri-ganjaštvo jo nekoliko popustilo. V tem času pa je uprava kljub obljubi odpustila nad 100 delavcev.
Prvi plod stavke -Tekstilna zadruga z o. j. v Otočah
Po stavki so bili v »Jugobruni« odpuščeni predvsem vsi najaktivnejši delavci in delavski zaupniki.
Beseda da besedo, in na enem izmed sestankov so sklenili ustanoviti tekstilno zadrugo. Člani so začeli pristopati, čeprav počasi, razpisali so posojilo iin določili minimalni delež. Do 31. decembra 1936 jo pristopilo 17 članov, ki so skupaj (posojilo in delež) vplačali 31.695 dinarjev. Do ustanovnega občnega zbora, 27. maja 1937, pa je število naraslo na 24.
Začeli so v Stražišču v majhni baraki na posestvu Janeza Tomimca. Ker pa jih je stalno zasledovala policija, so sklenili, da se umaknejo iz Kranja. V Otoče jih je vabila tudi bližina Dobrave, kjer je služboval njihov somišljenik in tovariš, Stane Žagar. Zato so poleti 1937. leta kupili parcelo v Otočah, kmalu nato zgradili stavbo in — »ko so zaropotali prvi stroji, je bil za nas največji praznik« (iz zapisnikov sestankov v Otočah).
Iz dneva v dan so se pojavljale nove težave — ostra konkurenca znanih podjetij, nabava surovin, podjetje je bilo. dlje časa brez kredita itd. Toda leta 1940 je zadruga imela že 173.431 dinarjev lastnih sredstev; 194.476 o-snovnih in 210.536 obratnih sredstev.
Ob pričetku vojne so ti člani nadaljevali svojo pot. Od skupnega števila je med vojno padlo 25,5% vseh nj novih ljudi.
Danes pa — Tkalnica v Otočah vidno napreduje, zgradili so si že novo stavbo. — To kaže, da ima podjetje ugodno pogoje za nadaljnji razvoj
TAKOLE SO ZACELI V baraki v Stražišču so bili prvi začetki Tekstilne zadruge z o. j., ki se je kasneje preselila v Otoče
lir
V DELAVNICI V STRAZlSCU Med delavci na sliki: Ivan Tominec, Valentin Teran, Ana Avbelj, Marija Mole,  Vinko  Šifrer, Jože Pogačnik
OBJAVE • OGLASI
« Moli oglasi
Avto - moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje - amaterje. Prijave sprejema do 25. septembra 1956 trgovina KZ Šenčur.
Iščemo natakarico — »Otok Vis«, Kranj.
Prodam ugodno 4 nova okna 120 krat 100. Pretnar, nova hiša, Bled — Zagorica.
Prodam skoraj novo krušno peč 1,25 krat 1,70 z okovjem in vrati. Ponudbe pod »10.000« na naslov v upravi.
Travnik z gozdom cca 2 ha v bližini Tržiča ugodno prodam. Naslov se dobi Bistrica 65, Tržič.
Iščem dva vajenca za tesarsko obrt. Prednost imajo fantje iz bližnje okolice, da bodo imeli hrano in stanovanje doma. Interesentje naj se osebno z očetom ali materjo zglasijo do 26. septembra pri Mulej Janezu, Tesarstvo, Studenčice 4, p. Lesce.
— Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota 15. septembra ob 20. uri — Izven. Na čast 20. obletnice velike stavke v Kranju — Ivan Cankar^ »HLAPCI«.
Nedelja 16. septembra ob 16. uri — Izven in za podeželje. Na čast 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju — Ivan Cankar: »HLAPCI«.
15. in 16. septembra, italijan. barv. film »NERON IN MESADINA«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Dopoldan ob 10.30 uri matineja mladinskega filma.
KINO KOROŠKA BELA
15. in 16. septembra, francoski barv. film »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH«. V soboto ob 19. uri ter v nedeljo ob 17. in 19. uri.
KINO ŽIROVNICA
15. in 16. septembra, angleški film »PIKOVA DAMA«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 17. in 20. uri.
KINO DOVJE MOJSTRANA
15. in 16. septembra, ameriški vohunski film »PET PRSTOV«. V sobo-
to ob 20. uri ter v nedeljo ob 18. in 20. uri.
KINO  »SORA«   SKOFJA LOKA
Od 14. do 16. septembra, ameriški barvni film »DVOBOJ V> DŽUNGLI«.
KINO RADOVLJICA
14. in 16. septembra amer. kavboj ski barvni film »IZOGNI SE DIABLA«. Predstave: v petek in soboto ob 20. Viri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri.
KINO »KRVAVC« CERKLJE
15. in 16. septembra, ameriški kav-bojski film »ŽENSKE PRIHAJAJO«, v soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 19., 17. in 20. uri.
S SODIŠČA
V vinjenosti je razbijal po stanovanju
Radio Ljubljana
KINO-
te d mi m&ma
KINO »RADIO« JESENICE
14. septembra, italijanski barv. film »NERON IN MESALINA« ob 18. in 20. uri.
15. in 16. septembra, francoski barv. film »PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH«. Predstave: v soboto ob 18. in 20. uri in v nedeljo ob 16., 18., in 20. uri. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
14. septembra ameriški barvni film »POSLEDNJI APAČ« ob 18. in 20. uri.
it
OPEKARNA
STRAŽ1ŠĆE
ČESTITA OB
20. OBLETNICI TEKSTILNE STAVKE
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 19.30 in 22.00 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih pa boste slišali ob 21.00. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40. in ob nedeljah ob 14.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. uri.
PETEK, 14. SEPTEMBRA
8.50 Vedre melodije. 9.30 Anton Aškerc: Stara pravda. 10.00 Koncert po željah. 11.50 'Za dom in žene. 12.40 Skladbe za violino. 15.35 Pojeta ženski zbor Fr. Prešeren
iz Kranja p. v. Petra Liparja in
mešani zbor Glasbene matice p.
v. Cirila Cvetka. 16.00 Utrinki iz literature — Guy de
Maupassant:  Tako misli gospod
polkovnik. 17.15 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Novi filmi.
18.10 Odlomki iz italijanskih oper.
18.50 Družinski pogovori.
20.00 Reportaža z mednarodnega seminarja moderne glasbe v Darm-stadtu — I.
20.30 Tedenski zunanje-politični pregled.
21.15 O morju in pomorščakih. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana.
22.30 Mednarodna radijska univerza —
a) K. Spencer Jones: Nekdanji in sedanji nazori o veselju — IV.
b) John Brown: Ameriške univerze.
SOBOTA, 15. SEPTEMBRA
11.05 Malo od včeraj in malo od danes
11.45 Pionirski kotiček.
12.00 Opoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
12.40 Igra Mariborski instrumentalni ansambel.
13.35 Slavni solisti pojo arije iz znanih oper.
14.30 Tedenski  športni pregled.
15.35 Klavirske skladbe F. Chopina.
16.00 Utrinki iz literature — Pesmi Branka Hofmana.
16.20 Koncert po žiljah.
18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
18.15 Pojeta Ženski vokalni kvartet in mešani zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja.
18.45 Okno v svet: Indonezija.
20.00 Veseli večer.
21.00 Igramo za ples.
NEDELJA, 16. SEPTEMBRA
6.00—7.00 Pisana vrsta domačih pesmi in napevov za prijetno nedeljsko jutro.
7.35 Operetna in lahka glasba.
8.00 Otroška predstava — Erich Kast-ner: Pikica in Tonček (radijska igra).
8.42 »Vsak eno« . . . (revija narodnih pevcev, ansamblov, zborov in orkestrov, ki sodelujejo v našem radiu).
9.30 Se pomnite tovariši — Andrej Kovač: Ob 20-letnici tekstilne stavke v Kranju.
16.00 Reportaža z mednarodne nogometne tekme Madžarska : Jugoslavija (prenos iz Beograda).
18.10 Radijska igra — Averčenko: Kupčija s smrtjo.
20.00 Večerni operni koncert.
21.15 Melodije in ritmi.
22.15 Nočni koncert.
PONEDELJEK, 17. SEPTEMBRA
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! 6.20 Naš jedilnik. 7.10 Zabavni zvoki.
11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Dedkov izgubljeni čas.
11.50 Za dom in žene.
12.00 Slovenske narodne pesmi v priredbi Riharda Orla in Daniela Gruma.
12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka.
13.15 Za vsakogar nekaj (pisan spored lahke in zabavne glasbe).
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Aminbek.
15.35 Iz solistične glasbe.
16.00 Utrinki iz literature — Mirko Božič: Kurlani.
16.20 V svetu opernih melodij.
18.00 Kronika iz naših mest.
18.45 Kulturni obzornik.
20.00 S festivala . »Praška pomlad« — Koncert praškega komornega orkestra brez dirigenta.
22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu.
TOREK, 18. SEPTEMBRA
8.00 Srbske, dalmatinske in makedonske narodne pesmi. 8.30 Radijski roman — William
Woods: Manuela — III. 8.50 V veselem ritmu. 9.90 Portret Maksima Gorkega. 10.00 Iz del Carla Marie von Webra. 11.05 Zabavne melodije in popevke.
A. K., tovarniški delavec z Jesenic, je pred dnevi vinjen prišel domov, kjer se je najprej skregal z ženo. To mu še ni bilo dovolj in da bi zadostil svoji želji po »hrabrih« dejanjih, je v stanovanju razbil vse, kar mu je prišlo pod roko. Temu so sledile še grožnje sosedom, katerim je obetal, da jih bo pobil in jim vse požgal. A. K. se bo za to vedenje moral zagovarjati.
Jože Dužič iz Nožic pri Domžalah se je zagovarjal na sodišču zaradi manjših goljufij. Od nekega svojega sodelavca v Lahovčah pri Cerkljah je v marcu t. 1. sprejel kot posojilo 500 din pod lažno pretvezo, da bo s tem denarjem dvignil harmoniko iz popravila in da jo bo potem ponudil njemu v nakup. Ko je teh 500 din sprejel, je z denarjem izginil. Predtem je na isti način od nekega drugega znanca dobil 485 din. V trgovskem podjetju Brniki je prav tako dobil za 200 dih cigaret s pomočjo laži, da bo dolg takoj poravnal, kar pa seveda ni storil. Na isti način je tudi v neki gostilni dobil raznih stvari za 180 din. Malo pred tem, predno je za ta dejanja stal pred o-
krajnim sodiščem v Kranju, je bil zaradi tatvine dvokolesa, katerega Je vzel dne 13. 4. 1956 v Nožicah, pred okrajnim sodiščem v Kamniku obsojen na 1 leto zapora. Ob upoštevanju te kazni, mu je sodišče odmerilo skupno kazen 1 leto in 1 mesec zapora.
F. L. doma iz Kokrice je dne 1. 7. t. 1. v popoldanskih urah na Kokrici s kolom pretepel J. L. ter mu po rokah, frbtu in prsih prizadejal rane in podplutbe. Na sodišču se je zagovarjal, da je to napravil v hudi jezi, ker je videl pred tem svojega očeta vsega povaljanega in krvavega, katerega je ravno pred tem pretepel J. L. Njegov oče je namreč pasel koze, v tem pa je prišlo med očetom in J. L.-jem do prepira. Sodišče je ugotovilo, da njegov zagovor drži in da je obdolženec ravnal v razburjenosti in jezi, zato mu je odmerilo mesec dni zapora pogojno za dobo 3 let. J. L., ki je poškodoval obdolženčevega očeta, se bo moral zaradi teh poškodb zagovarjati pred sodiščem. Izrečeni kazni bosta po vsej verjetnosti obe družini spametovali, da se ne bosta več sovražili.
11.45 Cicibanom — dober dan! (Marjan Cerkovnik: Palček-Malček).
14.30 Za dom in žene.
15.35 Slovenske  narodne   pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet in Branka Strgar, s spremljavo harmonike.
16.00 Utrinki iz literature — Andre Malraux: Upanje.
18.00 Športni tednik.
18.30 Slovenske narodne pesmi v priredbi Oskarja Deva poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška.
1Ć5.50 Zunanje-politični feljton: Pravda
okrog Sueza. 20.00 Pol ure za ljubitelje slovenskih
narodnih pesmi.
20.30 Tedenski notranje - politični pregled.
20.40 Igra orkester Herman Hagestedt. 21.00 Radijska   igra^ —  Cronin: Štiri
zdravniško zgodbe. 22.15 Nočni koncert.
Četrtek, 20. septembra
5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci!
11.05 Opoldanski koncertni spored.
11.45 Dober dan, otroci! (srbski in hrvaški pesniki v prevodu).
12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe.
13.35 Od arije do arije.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Najmlajši šolarčki, pozdravljeni!
15.35 Koroške narodne pesmi poje vokalni kvintet Anton Neffat.
16.00 Utrinki iz literature — Cvetko Zagorski: Tri zgodbe.
16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti.
18.00 Iz naših kolektivov.
18.50 Domače aktualnosti.
20.00 »Četrtkov večer« domaČih pesmi in napevov, sodelujejo naši priljubljeni ansambli in solisti.
21.00 Edgar Lee Masters: Zgovorni nagrobniki.
22.15 V plesnem ritmu.
SREDA,  19. SEPTEMBRA
6.20 Naš jedilnik. 7.10 Zabavni zvoki. 11.05 Josef  Suk:   Serenada na godala.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Aminšek (baškirska pravljica) — ponovitev.
12.05 Opoldanski operni spored.
12.40 20 minut s Štirimi fanti.
13.15 Iz operet, filmov in glasbenih revij.
15.35 Operne uverture.
16.00 Utrinki iz literature - Dve angleški zgodbi.
16.20 Popoldanski koncert.
17.15 Zabavna in plesna glasba.
18.00 Reportaža.
18.15 Solistična glasba sioven-skih skladateljev.
18.45 Radijska univerza — Dr. Branko Brztin: Ceplfenje proti   otroški ohromelosti.
22.15 Jazz — cocktail.
OVEN
MILNI PRAŠEK JE NEPREKOSUIVO SREDSTVO ZA MEGO PERILA!
La Rumbana se smehlja. Smehlja in ne črhne besedice, medtem ko polaga ploščo na gramofon. Od zunaj prodre do mene divji vrisk, potem zaigra gramofon k plesu. Eno pravih, pristnih rumb. Ritem je opojen in vzvalovi kri. In Rumbana pleše. Ne tako kot sem videl plesati v Španiji po gostiščih, kjer občuje izvržek Katalonije in kjer slavi svoje orgije propadla čutnost.
La Rumbana pleše enostavno, lepo. Pogled nanjo jc kot lepa slika, lepa pokrajina ali arija slavnega tenorja, natančno tako vpliva name.
Prišel sem, da bi se zabaval, zdaj pa ostajam, da bi ustregel svojemu čutu za lepoto. Rumbana pleše starinsko rumbo. Njeno veliko oči so uprte vame in me fascinira jo.
Plošča so je izLekla in dekle nataka čašici. Zelen, lepljiv liker spolzi po grlu. Ženska lepota in alkohol igrata zdaj z menoj zapeljivo, opojno igro. Vroče ustnice se dotaknejo mojih .. . Nerazločno, kot oddaljeno grmenje bobni trušč iz rudnikov. Požene me kvišku, naglo se izvijem iz objema mehkih rok lepo Indijanke. »Mine, proklete mine!«
Pomirjujoče me pritegne nazaj k sebi: »Ne zmeni se zanje, danes si prost!«
»Caramba, koliko ur še?«
Spet miri njen glas: »Mnogo še! O, mnogo!«
Molk vlada med nama. Moskiti obletavajo večno lučko. Rdeča orhideja v kotu razširja svoj duh po vsej sobi, zunaj, tam daleč bobni rudnik.
»Povej, muchacho, ali poznaš Francisca. Tak fant je kot ti, skoro ravno tako velik. Iz Kostarike je«, me vpraša la Rumbana in ne da bi hotel, ji odgovorim: Pred mesecem je umrl v bolnišnici. Za smaragdno boleznijo! . . .
Molk. Potem pa reče tiho: »Saj' sem vedela, pa so mi hoteli prikriti! Pogoltnil je dragulj, kajti rad me je imel. Tako rad kot si ti mrzli, trdosrčni gringo moreš zamisliti komaj v svojih najskrivnejših sanjah. — Proklet bodi Muzo!«
»Proklet bodi Muzo!« zamrmram mehanično.
Skrivnostno opajajoče se nasmehlja spet. »Sveta devica ga
bo čuvala, tam gori! — Pa povej, muchacho, ali me imaš rad?«
»Da in ne! Saj si dekle iz Mineros in ljubezen je tu poceni«, mi uiide.
Velike dekletove oči se široko razpro in postajajo večje in večje kot dvoje velikih žarečih sonc.
»Ali misliš, da me ženske nimamo srca? Nimamo srca in duše za enega, enega samega, proti kateremu je vse drugo na svetu ničevo? Muchacho, ugajaš mi! Poglej, kaj bom storila!« Z rjavega vratu si sname srebrno verižico, položi na njej viseči nabrušeni kamen na trda tla, me globoko pogleda iin odhiti na cesto. Jaz pa sedim nepremično in strmim v vijuge srebrne verižice in na kamen, ki leži na trdih ilovnatih tleh.
Rad bi stran, rad bi bežal, pa ne morem. Kamen me veže na mesto kot da je oko baziliska.
Rumbana se vrne s ploskim kamnom v roki, kot jih uporabljajo ženske v teh krajih, da zdrobe poper in presušeno meso. V drugi roki pa ima kladivo. Brez besede se pripogne, položi smaragd na kamen an udari s kladivom — in smaragd, za diamantom najtrši kamen — se razleti v nebroj koščkov in prah . . .
»Daj mi šest pesosov! Trgovec Garapincho ima dosti takih kamnov!« terja od mene denar, jaz pa sežem v žep in privlečeni iz njega denar. Saj močem, toda moram, moram!
Po kratkem času se Rumbana vrne. Na dlani, ki mi jo moli nasproti, leži sivozelen drobec smaragda. »Dam ga vdeti. Od tebe je. In ti si moj, moj za zmeraj! Ne misli, da mi moreš postati nezvest, kajti kamen tega ne dovoli! Kamen in napoj, tega pa dobiš zdaj takoj, ti ljubi, ti sladki, neumni muchacho, ti!«
Najine ustnice se združijo, trdno, vroče, potem pa se Rumbana odmakne in si spet da opravka za zaveso.
Jaz pa sedim in čakam, čakam na napoj Rumbane kot žejni na požirek studenčnice.
Mračno bobni od rudnika, na cesti slišim korake. Gotovo so dopustniki kot jaz. In zdaj zapoje krasen bariton:
»Boj se, Floripondija,
ker te floripondio spremeni
v sužnja lepih žen!«
Bliskovito mi šine v glavo misel! Spomnim se pripovedovanj ob večerih pri ognju in groza me objame, kajti zdaj vem, kaj namerava Rumbana z menoj. Floripondio —
To ni bajka, niti pripovedka ali pravljica, ki jo pripovedujejo babice otrokom, temveč čista resnica. Vsak poznavalec Osrednje in Južne Amerike ve, kaj je floripondio. Zdravniki vedo zanj in si belijo glave. Rastlinski strup. Poparek rastline Datura sanguinea, ki mu pridajo še stramonium. In ta pijača spremeni moške v sužnje. Pijača floripondio kot jo imenujejo tu. Kolumbija in Venezuela sta domovina floripomdija. >
Žena se naveliča svojega moža — ali pa ima svojega ljubimca dovolj — pa mu da enostavno floripondio. Kajti tisti, ki je pil floripondio v vinu ali žganju in ga dobiva večkrat v nadaljnjih dozah, postane popolen suženj. Vse kar dela, stori z mislijo na ženo, ne da bi jo pri tem poželel. Dela zanjo in za njenega naslednjega ljubimca. Otopel, oropan občutka ljubosumnosti, gara za oba, kajti njegovi možgani so otopeli. — In če ta ubogi idiot prejme preveč floripondija, ga uniči, to se pravi, pogine žalostno. Toda navadno ni umor namen ženske, ki daje pijačo, veliko raje ima sužnja, ki dela zanjo.
Tudi Evropejci zapadejo čaru floripondija. Ce jih pravočasno ne odstranijo iz kraja, so izgubljeni. Ce kasneje vprašate takega človeka, ki je bil pravočasno rešen, kaj je pravzaprav doživel, ne ve kdo ve kaj povedati, razen vzdihljajev: »Ah bila je očarljiva, bila je tako nadvse lepa . . .«
OB 20. OBLETNICI TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI
pošiljajo borbene pozdrave vsem delovnim ljudem, podjetja:
Predilnica volne
NAKLO
Predilnica volne BEGUNJE
Tovarna čipk
in vezenin BLED
Trgovsko podjetje
JiM" - Htaui
Industrijsko podjetje
.KOVINAR" - KRANJ
Trgovsko podjetje
»KURIVO
KRANJ
II
Zadružna mlekarna Kranj - Čl
Obvešča tudi vse interesente, da je začela proizvajati kvalitetni kazein
esars
ko in
mizarsko
podjetje
MOSTE
i K
omen
di
Potrošniki, poslužujte se izdelkov Tovarne pletenin, rokavic in konfekcije Kranj, ki vam nudi kakovostne izdelke raznih vrst pletenin, moškega perila ter rokavic Naš cilj je dobra kvaliteta, konkurenčne cene in zadovoljitev potrošnikov.
Ob praznovanju 20. obletnice stavke tekstilnih delavcev v Kranju, čestita delovni kolektiv
KMETIJSKA
ZADRUGA MEDVODE
PODJETJE fRMa KRANJ
„Zvezda"
Kranj
fcteuislta aUaiiiitdta
pošilja borbene pozdrave ter se svojim odjemalcem še nadalje priporoča
Borbene pozdrave pošilja
Okrajni ter
Občinski sindikalni svet v Kranju
TOVARNA
„TESNILKA
MEDVODE
TRGOVSKO PODJETJE
K KANJ
Tekstilna
tovarna
MEDVODE
INDUSTRIJA OBUTVE
PLANIKA"
Na svetlih tradicijah delavskega razreda gradimo našo lepšo prihodnost
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA V KRANJU
Borbene pozdrave vsem delovnim ljudem sirom Slovenije pošilja
KRANJ
pošlja ob 20-ktnici tekstilne stavke delavskemu  razredu  borbene pozdrave! Nadaljujmo z izgradnjo socializma na svetlih tradicijah borb delavskega razreda!
Priporočamo našo kvalitetno obutev vsem svojim odjemalcem
TAKO KOT SMO SE BORILI VČASIH ZA OSNOVNE DELAVSKE PRAVICE, SE BORIMO TUDI DANES ZA ClM VEČJO PROIZVODNJO
OB 20-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE POŠILJAMO BORBENE POZDRAVE VSEMU DELAVSKEMU RAZREDU SLOVENIJE!
4
..i
Zavedajoč se velikih dogodkov pred 20 leti, ko je moralo delovno ljudstvo s štrajki in upori uveljavljati svoje pravice pred kapitalističnima   izkoriščevalci,  pozdravljamo   vse   udeležence KolektlV proslave 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju in jih pozivamo, da se tudi v izgradnji socializma bore za uresničenje llmlM! velikih idej izbojevanih v revoluciji fjlIlUUUl
Lesno-industrijsko podjetje
Jarše
Jjdovka
Škofja Loka
12
Predilnice, tkalnice, barvarne, tiskarna in apreture
Proizvaja: Bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, klote, bombažne in umetnosvilene podloge, flanele, popeline za srajce in pidžame, tis-kanine iz bombaža in stanične volne ter druge modne tkanine
Vse naše tkanine iz stanične volne ter tropikali so apretirane proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju
Izvažaš sukance za šivanje, klote, svilene serže, popeline, cefirje ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke
Uvaža: surovine, barve, kemikalije, utenzilije itd.
Vsi naši izdelki so znani po izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah
POSTNI PREDAb S	BRZOJAVNI NASLOV: TEKSTILTTOR
{       TELEFON 4i-ll	NB PODRUŽNICA MARIBOR
TELEX 03317	ST. 640-T-ir.fl
POGLED NA SREDIŠČE MARIBORA
Ob 20. obletnici stavke
TEKSTILNIH DELAVCEV
Pošilja borbene
pozdrave
vsem
delovnim
ljudem
KOLEKTIV
»ISKRA«
KRANJ
Člani kolektiva »Iskra«, kateri so sodelovali v tekstilni stavki
|| x       ST. 73 / 14. SEPTEMBRA 195G
Gorenjske
R+U
32