f'
AVSTR. KRŠU TOBAftE DELAVSKE ZVEZE
IH
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6
Naročnina znaša: celoletna . . K 4-— polnletna . . E 2*— četrtletna. . K l*-
Posamezna Številka stane 10 vin.
St. 20.
V Ljubljani, dne 19. maja 1916.
Leto IX.
251etnica Leonove okrožnice o delavskem vprašanju.
Dne 15. majnika 1916 je preteklo 25 let, ko je izdal papež Leon XIII. svojo okrožnico o delavskem vprašanju.
Konec osmega in priCetek devetega desetletja minulega stoletja je videl dobo velikega socialnega in političnega vrvrenja; dobo gospodarskega napredka, lahko se reče: preobrat gospodarskega življenja. Kapitalizem je bil na tem, da prevzame gospodarstvo nad državo in nad družbo, da obe podjarmi. Proti tej nakani je nastopil odpor posebno med delavstvom. Liberalizem: zaščitnik samoljubnosti, oderu-štva in vseh koristi denarnih bisag je nečuveno zatiral delavstvo, ki se je postavilo na bran pod vodstvom socialne demokracije, detetom divjega zakona med liberalizmom in kapitalizmom. Liberalizem je pospeševal in podpiral gospodarstvo kapitalizma, socialna demokracija je pa organizirala diktaturo proletariata, razlastitev razlastiteljev.
Države si v teh zmedah in v teh nasprotujočih si mnenjih niso mogle pomagati, dasi so se tudi njim majala tla. Prvotno so s policijo in z orožjem ščitile kapitaliste, a zato se je obrnila besnost množic proti njej; a nato je prepustila država torišče obema nasprotnikoma.
Družba še ni bila razdeljena v dva tabora. Naj je tudi liberalizem s svoji-mi napačnimi in hinavskimi nauki zastrupil v visoki meri vest in moralo javnosti, krščanske nravnostne postave le ni mogel popolnoma izločiti.
Pod vplivom postav krščanske nravnosti so se našli v vseh kulturnih državah možje bistrega uma, jasnega pogleda in toplih src, ki so se zavzemali za izenačenje po načelih socialne
pravičnosti. Gotovo ni slučaj, da so na-glašali potrebo socialne pravičnosti in socialnih preosnov izpoznavalci in nasledniki apostolov. Škof Ketteler v Nemčiji, kardinal Manning v Angliji sta pričela pogumno boj tako proti kapitalizmu kakor tudi proti socialističnim krivim naukom, a tudi proti ne-dela/vnosti države v velikem boju delavstva za svobodo in za obstoj.
Napočil je 15. majnik. Svet je bral okrožnico papeža Leona XIII. o delavskem vprašanju. Ves svet je napeto in željno pričakoval to naznanilo: sovražnik in prijatelj. Kaj pol’eče glavar sv. Cerkve v Rimu, na katero stran se postavi, kaj predlaga? In govoril je papež, jasno in nedvoumno, resno in prisrčno, kakor govori oče revežev in za-tirancev, kot visoki sodnik pravičnosti, kakor more govoriti božji vodnik človeštva.
Takoj uvodoma je označil papež Leon XIII. v nekaterih krepkih stavkih jasno vzroke in posledice socialnih preobratov;
»Preobrati minulega stoletja so uničili stare zadruge delavskih slojev, nobeno nadomestilo se ni ustanovilo. Država se je vedno bolj iznebila obleke krščanske nravnosti in nazora, tako se je zgodilo, da se je izročila obrt in delo polagoma brezsrčnosti bogatih posestnikov in neukrotljivi pohlepnosti konkurence osamljeno in brez brambe. Denarne umetnosti modernega oderuštva so se pridružile, da so še povečale zlo. Cerkev je sicer velikokrat obsodila oderuštvo, a nadaljuje ga nenasiten kapitalizem pod drugo krinko. Proizvaja in trgovina je postala skoraj monopol nekaterih; tako je nekaj čez mero bogatih ljudi delavski stan upreglol skoraj v suženjski jarem.«
Papež Leon XIII. pa ni obrazložil zgolj vzrokov in posledic socialnega
preobrata, z jasno sodbo je odkril tudi napačna pota in pokazal stezo, ki odpira izhod iz zmot in blodenj časa.
Krasne besede je posvetil rodbini: ustanovil jo je Bog, starejša je, kot vsaka druga skupina, stoji nad državo in upravičeno zahteva od nje, naj jo spoštuje in brani. »Socializem, ki odpravlja skrb staršev, da uvede splošno skrb po državi, greši nad naravno pravico.« Dostojnost delavcev brani papež: »V delavcih naj se ne vidijo sužnji, naj se ne postopa ž njimi tako, njih osehna dostojnost, poplemenitena po njih dostojnosti kot kristjani, se mora vedno smatrati za sveto stvar.« Pozornost obrača na vprašanje delavnega časa, plači, delavski pogodbi. O koalicijski (združevalni) svobodi pravi:	»Država
nima pravice, da prepove obstoj organizacije, ker ta temelji na nravnem pravu, ki ga država ne more izpremi-njati, marveč je poklicana, da se pri-pozna.
Država je dolžna pomagati delavcu, kakor je tudi ona dolžna, da sodeluje na dobrobitu delavstva:	»Vlade
držav naj s postavami in z odredbami, delavci, za katerih usodo gre, naj zastopajo postavnim potom svoje koristi; naj se pa nad tem vedno bolj širi prepričanje, da se morata predvsem zopet oživeti krščanski nazor in nravnost, cer sicer še tako modri in mnogo obetajoči ukrepi ne ustvarijo resničnega blagostanja.«
25 let je minulo, ko je izšla okrožnica papeža Leona XIII. Svet se je od takrat zelo izpremenil. Tudi položaj delavcev je drugačen. Kdo hoče, kdo more zanikati, da je tozadevno največ pripomogel nastop papeža Leona XIII. Mi delavci smo hvaležni in ostanemo hvaležni delavskemu papežu Leonu XIII.!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Ljubljana, 14. majnika 1916.
Dunajsko časopisje se peča zadnje dni s preskrbo z živili. Brez izjeme zahteva, naj se sedanje razmere izpre-mene. Ta kritika je zelo potrebna in dokazuje, da je padlo tisto načelo, naj se ne piše o pomanjkljivosti preskrbe z živili, češ, da bi tako pisanje škodilo našemu ugledu v inozemstvu in da bi kritika preskrbovalnih naprav podko-pavala njih avktoriteto.
Dejstva so prisilila dunajsko občino, da je odločno nastopila pri nižjo-avstrijskem namestništvu, da se »začasna motitev preskrbe z živili odpravi in se je pritožila proti poslovanju po Vladi postavljene družbe »Miles« in zahtevala, naj vlada hitro in odločno posreduje. Načelniki strank so pa sklenili soglasno, da; resno in upravičeno zahtevajo, naj se poveri preskrba z živili centrali, v kateri bodo zastopani vsi krogi preživljenske obrti in trgovine z živili; torej res strokovnjaki, in naj bodi zastopan konzument, pred vsem dunajski, po svojih izvoljenih zastopnikih.
Če se zdaj, ko traja vojska že dve leti, stavijo take zahteve, pač vsa stvar ne gre dobro, dasi je dobilo glede na organizacijo preskrbe z živili vse polno aktov, ukrepov, groženj itd. Mnogo se je grešilo, to dokazuje pisanje in dogodki minulega tedna.
Pri nas je nekoliko boljše; ampak letanja in zamude časa tistim, ki niso doma nakopičili živil, je tudi dosti. Kako more oženjena delavka v sedanjih časih nakupavati živila je vprašanje, o katerem bi se napisalo lahko razmišljanja, ki bi zasegla prostor vseh dozdaj izišlih številk našega lista, pa bi še ne povedali vsega.
Dve stvari sta mogoči: ali je premalo živil, ali jih je dovolj, a so tako
Karavana. viljeni Hauff-
Pride mi naproti v hiši star mož s sivo brado in z dolgim nosom. Povem mu, da, iščem modrega Muleja, pove mi, da govorim ž njim. Prosim ga, naj mi svetuje, kaj naj storim z mrtveci in kako naj jih spravim z ladje. Odgovori mi, da so mornarji radi kakega zločina najbrže začarani na morje, misli, da se čarovnija razvozlja, če jih pripeljemo na kopno zemljo; to se pa ne more zgoditi drugače, kot da se odstranijo deske, na katerih leže. Po božji in človeški pravici je ladja z vsem tovorom moja, ker sem jo takorekoč našel; a vse naj zelo skrivam, njemu pa nekaj darujem od svojega bogastva; pomagati mi hoče zato s svojimi sužnji odpraviti mrliče. Obljubim mu, da ga bogato obdarujem. Odrinemo s peterimi sužnji preskrbljeni z žagami in sekirami na ladjo. Med potjo naju je Mulej zelo hvalil, ker sva obvila jadra z izreki korana, ker le to je naju rešilo.
Precej zgodaj je bilo, ko priveslamo do ladje in se podamo na njo. Pri-
razdeljena, da jih eni sloji ne dobe, drugi so jih pa nakopičili, da špekulirajo in pa da se obvarujejo stradanja. V prvem slučaju se mora, kar imamo, razdeliti tako, da dobe vsi sicer manj, a ne* tako, da ne dobi eden ničesar, drugi pa več kot preveč. V drugem slučaju se mora pač zahtevati, naj se do-žene, kje so živila nakopičena, ker kadar gre za obstoj in življenje skupnosti, se mora pač posameznik ukloniti obstojnim koristim skupnosti: družbe.
XXX
Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani (predsednik prelat Kalan) je izdalo za časa vojske do 1. majnika t. 1. v obče koristne vojne namene v blagu in denarju vsoto 69.969 K 50 vin.
Najvišje cene krompirju. Izšel je ukrep, ki določa od 1. junija dalje naj-višje cene krompirju.
Skrite zaloge mesa. V Hamburgu so našli pri mesarju Sommler 10.000 funtov skritega mesa, ki so ga zaplenili. V Ljubljani se je tudi svoj čas govorilo o skritih zalogah masti itd. pri mesarjih, govoricam seveda ne verujemo, a odločna in temeljita preiskava obenem pri vseh mesarjih bi že dognala, če so bile govorice utemeljene ali ne. —
Kdaj naj se sklepajo zakoni? Znano je, da število rojstev ne pada samo na Francoskem. Tudi v Avstriji in v Nemčiji se to že čuti in pozna se že tudi na deželi, kakor po mestih. Pri nas tudi, čemur se ne čudimo, pa sicer ojstra, vestna in natančna cenzura ni nikdar čutila potrebe, da zabrani gotovo vrsto inseratov, ki priporočajo predmete, kakršnih bi ne bilo treba priporočati. Saj n. pr. v Ljubljani prodajajo že brivci in ne samo lekarnarji predmete zloglasne takozvane higijenične manufakture. Na drugi strani se je pa gotovo časopisje tudi pri nas precej zavzemalo za omejitev rojstev. Omejitev rojstev pri popolnem slastnem uživanju je sad modernega brezverstva. Do-
čeli smo takoj delati, čez eno uro so ležali že štirje mrliči v čolnu. Sužnji so odveslali ž njimi, da jih pokopljejo. Ko se vrnejo, pripovedujejo, da mrtvecev niso pokopali. Takoj so namreč razpadli v prah, ko so jih položili na zemljo. Odžagavali smo dalje mrtvece, zvečer so se nahajali že vsi na zemlji; na krovu je ostal le še na jadrnik pribit mož. Zaman smo izdirali žebelj iz lesa, nobena sila ga ni niti za -las premaknila. Nisem vedel, kaj naj storim, jadrnika ne moremo odsekati in prepeljati na zemljo. Iz te zadrege nam pomaga Mulej. Poslal je sužnja na suho in mu zapovedal, naj prinese lonec prsti. Ko jo je prinesel suženj, je govoril čarovnik skrivnostne besede in je posul zemljo na mrličevo glavo. Mrlič je takoj odprl oči, globoko je zdihnil, rana zadana po žeblju je pričela krvaveti. Izlahka smo mu potegnili žebelj, ranjenec se je zgrudil nekemu sužnju v naročje.
»Kdo me je pripeljal sem?« je rekel, ko se je nekoliko odpočil.
Mulej pokaže na me. Stopim k njemu. Reče mi:
kler je družbo preveval zdravi duh krščanske etike in morale, tega vprašanja svet ni poznal. Pred vojsko so na to nevarnost družbe opozarjali kakor neradi katoliški pisatelji, pozneje so pričeli na Francoskem, ki jim je že tekla voda v grlo, opozarjati nanj tudi tisti Francozi, ki so vrgli Boga in križ iz šol, ki so oropali katoliško cerkev njenih pravic. Zdaj, ko kosi vojska tako strašno veliko moških življenj, skrbi državnike in tiste, ki se pečajo z družboslovjem, kaj da bo in zakaj je pred vojsko že pričelo padati število rojstev. To so sicer stvari, ki bi se odpravile čez noč, če bi se družba vrnila k svojemu Bogu in če bi se pokorila katoliškim naukom, a ker ime katoliško in krščansko nekaterim ljudem tako neizmerno smrdi, zato prihajajo s polovičnimi sredstvi. Zdaj se precej piše o tem, v kateri starosti naj bi se smeli ljudje poročati. Pravijo, da se ljudje zdaj ženijo in može v dobi, ki ni več primerna rojstvu otrok. Veliko zdravnikov je izjavilo zadnje čase, da obžalujejo, ker se oženi v velikih mestih veliko mož šele takrat, ko jim pešajo že njih telesne moči. O deklicah pa pravijo, da se omože bodisi prekmalu ali pa prepozno. Naša avstrijska po-stavodaja določa, da se sme skleniti zakon z dopolnjenim 14. letom, pristavlja pa takoj, da dokler ne postane dotičnik polnoleten, to je da doseže 24 let, mora privoliti v zakon njegov postavni varuh (oče). Vojaki morajo do-služiti svojo triletno službeno dobo in se med tem časom ne smejo ženiti. Častniki morajo založiti visoko varščino, da jim dovoli ženitev njih vojaška oblast. Tudi sicer so v raznih kategorijah državnim in tudi zasebnim uslužbencem stavljene meje glede na sklepanje zakona, kar gotovo glede na zarod ni zdravo, a škodljivo tudi sicer v nravnem oziru. Starost 14. let pride* glede na sklepanje zakona v poštev le pri deklicah, a v taki nežni starosti se pri nas redkokdaj katera omoži; ker
»Hvala ti, neznani tujec; rešil si me dolgega trpljenja. Petdeset let jadra moje truplo po teh valovih, duša moja je bila zakleta, da se je morala povrniti vsako noč vanj. Zdaj se je pa dotaknila moja glava zemlje, spravljen se zdaj lahko vrnem k svojim očetom.«
Prosim ga, naj mi vsaj pove, kako je prišel v tako strašno stanje. Rekel je:
»Pred pedesetimi leti sem bil mogočen, ugleden mož. Stanoval sem v Alžiru. Pohlep po dobičku me je zapeljal, da sem oborožil ladjo in da sem postal morski ropar.
Nekaj časa sem ropal. Enkrat sem sprejel na krov nekega derviša, ki je hotel potovati zastonj. Jaz in moji tovariši smo bili surovi ljudje, spoštovali nismo svetega moža, še norčevali smo se z njim. Ko mi je enkrat s sveto gorečnostjo očital moje grešno življenje, me je ponoči v moji kajiti premagala jezaj ko sva) v moji kajiti s krmarjem veliko pila. Zdivjal sem nad tem, kar mi je rekel derviš, česar bi si ne bil pustil reči od nobenega sultana. Zdirjal sem na krov in ga zabodel. Ko je umi-
dekle pač še pri nas v tej dobi ne dozori, saj je še otrok. Zdravniki sodijo, da so sposobna dekleta v srednji Evropi za zakon šele v starosti 18 do 19 let, če jih nočemo izpostaviti največji nevarnosti, ako postanejo matere. Švicarska postavodaja vpošteva to okolnost in določa, da se dekle pred dovršenim 18. letom ne sme omožiti. Učenjaki niso edini, kdaj naj bi se ženili mladeniči ali pa mladi možje. Profesor Forster se na primer zavzema za to, naj se moški ženijo v poznejši starosti, da se preprečijo lahkomišljeni zakoni. Upoštevati se pa mora, in to povsod, ne samo v mestih, marveč tudi na deželi, da ravno pozno sklenjeni zakoni povzročajo divje zakone, spolne bolezni, ki zastrupljajo cele rodove in ki se preneso na žene in na otroke. To govori za to, da ne kaže staviti moškim previsoke starostne meje za sklepanje zakonov. V novejši dobi se zato zelo priporoča, naj se zniža starostna meja moških glede na sklepanje zakonov. Priporoča se, naj se smejo možiti v osrednji Evropi dekleta z dopolnjenim 18., moški pa, ko dopolnijo 20. leto, da; se tako doseže tisto število rojstev, ki ga zahteva obstoj države. Kažejo na balkanske države, na Srbijo in Bolgarijo, kjer se rodi v Evropi primeroma največ otrok: 45 na tisoč; ženijo se tam v starosti 17 do 19 let fantje in dekleta. Seveda so tam razmere drugačne kot pri nas, kjer zasluži človek toliko, da more preživeti sebe in družino za silo, šele v poznejši dobi. Tisti, ki se zavzemajo, naj se moški, recimo z 20. letom, ženijo, pravijo tudi, naj bo nevesta nekaj let starejša kot ženin in zahtevajo, naj država primerno podpira take mlade zakone. To vprašanje je zdaj silovite važnosti, ker lahko predrugači dosedanji ustroj družbe, a če se to, kar se priporoča, tudi udejstvuje, je pač drugo vprašanje. Družba se mora zdraviti pri korenini: mogoče je pa to le, če se vrne k Bogu in spoštuje božje nauke.
Upravno sodišče o vzdrževalninah za svojce vpoklicanih vojakov.
Upravno sodišče je zdaj objavilo važne odločbe o vzdrževalnim ali drž. podpori za svojce vpoklicanih. Odločbe so načelne važnosti; kažejo namreč, da so nižje inštance prošnje strank večkrat nezakonito vračale in zato dajejo odločbe gotova načelna navodila za bodoče podeljevanje podpor. Prvo in temeljno načelo je v odločbah to; vzdr-ževalnina in miloščina, ampak zakonita pravica svojcev vpoklicanega moškega. To se pravi: Vzdrževalna komisija ne more poljubno dati ali ne dati podporo, ampak je dolžna preiskati in ugotoviti, ali so v vsakem primeru podani v zakonu postavljeni pogoji za podporo, oziroma ali ni podan kak razlog, ki izključuje podporo. (Odločba z dne 26. novembra 1915, št. 7444.)
Predpogoj za pravno zahtevo je, (Ja se Je dohodek vpoklicanega zmanjšal. če se je dohodek zmanjšal in če tako zmanjšani dohodek ne zadošča za vzdrževanje svojih vpoklicana, tedaj obstoji pravica do podpore. Drugega predpogoja ni. (Odločba z dne 8. novembra 1915, št. 6905.)
Potreba podpore pa mora stati v vzročni zvezi z vpoklicem, da se prizna podpora iz državnih sredstev. Ta dejanski stan pa ni podan, če so svojci po njihovem gospodarskem položaju sicer navezani na zakonito vdrževalno dolžnost vpoklicanega, pa vpoklicani do vpoklica te svoje dolžnosti ni izpolnjeval. V takem primeru ni mogoče reči, da je preživljanje vsled vpoklica ogroženo. (Odločba z dne 10. julija leta 1915, št. 4715, in z dne 14. februarja le-ta 1916, št. 3871.)
Po § 7., zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak št. 237, vzdrževalni osebi ne odpade prispevek, če je svojce podpirala občina, društvo ali kaka zasebna oseba. Kajti po> tej postavi je pravica do vzdrževalnega prispevka podana, če je bilo preživljanje svojcev do
ral, je preklel mene in moje moštvo, da ne bomo umrli in ne živeli, dokler svoje glave ne položimo na zemljo. Derviš je umrl, vrgli smo ga v morje in zar smehovali njegove grožnje; a še tisto noč so se uresničile njegove besede. Del mojega moštva se je uprl Divje smo se bojevali, dokler niso podlegli moji pristaši in dokler niso pribili mene na jadrnik. Na svojih ranah so pa umrli tudi uporniki; kmalu je bila moja ladja le velik grob. Tudi moje oči so ugasnile, nehal sem dihati, mislil sem, da umrjem. Bil sem pa le otrpnjen do tiste ure, prihodnje noči, ko smo vrgli derviša v morje. Takrat smo se vsi prebudili, vrnilo se je živ-uenje, a ničesar drugega nismo mogli Početi in govoriti kot v tisti usodni noči. Tako smo jadrali petdeset let po kP^rj^Vir?iveli. nismo, mrtvi nismo bili, Vsako nnJ nism° Prijadrali do zemlje.
Smv v?hQSmo ja?rali Z divjim vese-Ijem v vihar, upali smo namrpč da se
le razbije ladja ob kaki čeri in da odpočijemo glavo na dnu morja Ni so nam posrečilo. Zdaj bom umrl. še en-
krat hvala, neznani mi rešitelj, če tei morejo poplačati moji zakladi, sprejmi mojo la d j oi v znak hvaležnosti.
Kapitanova glava se je nagnila, ko je izpregovoril in je umrl. Takoj se je sesul v prah kot njegovi tovariši. Prah smo zbrali in ga pokopali. V mestu sem najel delavce, ki so popravili mojo ladjo. Ko sem zamenjal na ladji se nahajajoče blago z drugim blagom z velikim dobičkom, sem najel mornarje, bogato obdaril prijatelja Muleja in odjadral domov. Med potjo sem še kupčeval. Čez tričetrt leta sem se vrnil v Balzoro še enkrat bogatejši kot sem bil po kapitanovi dedščini. Someščani so se čudili mojemu bogastvu in moji sreči. Mislili so, da sem našel diamantno dolino starega potnika Lindbada. Pustil sem jim njih vero. Mladi ljudje v Balzori pa morajo od takrat, ko ko-mai izpolnijo 18 let, po svetu za srečo. Mirno živim v Balzori, le vsako' peto leto potujem v Meko, da pomolim za kapitana in za njegove ljudi.
vkpolica odvisno od delovnega zaslužka vpoklicanega in je to preživljanje po vseh njegovih življenjskih razmerah dejansko ogroženo, pri čemer se ni prav nič ozirati na to, da so svojci' od časa vpoklica od kje drugje kakor iz državnih sredstev kaj dobivali. Ženi se na primer ne sme odreči podpore s pretvezo, da je imela zadostne dohodke, češ, da jo je po vpoklicu podpiral oče ali ji je občina dala brezplačno stanovanje ali za njo plačala stanarino.
Dejstvo, da vpoklicanec del svoje plače še nadalje vleče, ne more opravičiti, da se zahteva odbije. Paragraf 3. pravi, da je vzdrževalnimi le tedaj izključena, če v aktivno službovanje vpoklicanih sploh nič ne trpi na svojem dosedanjem dohodu, pa najsi bo, da svojo plačo ali zaslužek še dobiva iz kakega drugega vzroka — ali pa, da so podane druge, v zakonu navedene okoliščine, ki jih je pa treba ugotoviti, da vsled vpoklica preživljanje svojcev ni ogroženo. Če kdo vleče del plače še naprej, bi se svojcem podpora smela le tedaj odreči, če bi se dognala taka dejstva, da kljub temu zmanjšanemu dohodu preživljanje vendar ne trpi škode. (Odločba z dne 26. novembra 1915, št. 7444.)
Kot časovna doba, ki obstoji za priznanje vzdrževalne podpore, more priti vpoštev le ona, med katero je vsled izpada heobhodno potrebnega delovnega dohodka vpoklicanega bilo preživljanje njegovih svojcev ogroženo. Zna se tedaj pokazati, da v času vpoklica iz kakega v § 3 .nanvedenega razloga preživljanje ni bilo ogroženo, pač pa vsled kasneje nastopivše izpremembe gospodarskih razmer vpoklicanega. V tem primeru gre svojcem, če so podani tudi drugi zakoniti predpogoji, podpora šele od tega časa naprej. Naziranje, da komu, ki mu je bila prošnja odbita, pa je na ponovno prošnjo dobil podporo priznano, gre podpora šele od vložitve nove prošnje, stoji v nasprotju s § 3. in § 6., ki pravita, da podpora pristoji od trenotka, ko je preživljanje prišlo v nevarnost. (Odločba z dne 24. februarja 1916, št. 1355.)
Upravno sodišče pa je postavilo tudi važna pravna načela za postopanje komisij pri ugotavljanju. Razveljavilo je namreč več odločb nižjih in-štanc, ki so prošnje zavrnile, opirajoč se na poizvedovanje, ki je stalo v nasprotju s trditvami prosilcev. To je posebno važno za revizijske odločbe okr. komisij, pri katerih se stranka pritoži. Komisije morajo vsako prošnjo vnovič preiskati in vnovič o nji sklepati. Stranke imajo 60 dni časa za pritožbe.
Z lastnimi močmi.
Trgovina z jajci. Notranje ministrstvo je izdalo naredbo, ki dovoljuje pošiljanje jajc iz ene dežele v drugo le z dovoljenjem deželne vlade. Železnice smejo jajca prevzeti le, če je voznemu listu priloženo prevozno dovoljenje deželne vlade. Nakupovanje jajc od kraja do kraja ali od hiše do hiše za take trgovce, ki imajo svoj sedež izven do-
tične dežele, je dovoljeno le onim osebam, ki imajo zato pismeno dovoljenje od notranjega ministrstva. Za prestopke kazen do 5000 K ali do 6 tednov zapora.
Kje se po težkem tedenskem delu najbolje in najceneje zabava? Brez-dvomno v »Kino Centralu« v deželnem gledališču. Danes v petek je na vrsti velika Wegenerjeva drama »Dijak iz Prage«. Film je dolg 1700 metrov! V soboto 20., nedeljo 22. in ponedeljek 23. maja se igra velika pretresljiva kriminalna drama »V krivdo zapleten« s slavnim igralcem Zelnikom v glavni vlogi in izvrstna veseloigra iz meščanskega življenja »Veliki mož«. Nekaj posebnega, napeto zanimivega pa bo na sporedu tudi v torek 24., sredo 25. in četrtek 26. maja: najnovejši film iz doživljajev slovitega detektiva Stuarta Wei>bsa: »Odpiralec pisem«. Ne zamudite, ogledati si teh predstav in rekli bodete, da smo prav imeli, da smo vam to zabavo priporočili.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Slabo prebavljanje
pomanjkanje teka, zaprtje, lenivost črevesa odstranimo s Fellerjevimi nalahno odvajajočimi, želodec krepčajočimi, tek vzbujajočimi rabarbarskimi kroglicami z zn. „Elsa-Pillen“. 6 Škatlic franko 4 K 40 b, 12 Škatlic franko 8 K 40 li. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg St. 264 (Hrvatska). Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-Fluid“ 12 steklenic franko 6 kron. Nad 100.000 za-i hvalnih pisem in zdravniškili priporočil. Rešil je že marsikoga hudih bolečin. Uporabljajo ga pa mnogostransko tudi zdravi!
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo!
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
1	Segata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.	1
o s	F Mprčal UUBUHIH 1 . lasa aui Mestni trfl 18.	M a
-O o •K	Trgovina z modnim in droimim blagom. Velika izbor vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, sukanca Ud.	S m rt i
1	Jredtiskanje in vezenje raonogramov in vsakovrstnih drugih risb.	i
Priporočamo cenjonomu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specijalna trgovina šivalnih strojev In koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalne stroje v Evropimto soPFAFF v veliki izbiri in zalogi lOletna pismena g&ranoljaj
Podu o lezeniu vsuli in brezplačno. Pridni posredovalci se iSčelo


A. k E. SEABEEMIŽ, M®stoa teg itev. 1®
j. Velika zaloga manufaktumega blaga, različno ? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — | Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati S izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. » Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za § postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni 2 prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. ^	Priznano nizke cenel
5
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse g. ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: ? srajce, hlače, krila, bodisi iz Sifona ali pa tudi St J* pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira s. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- a finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. jf Vedno sveže blago!	§•
7ZZD
Hailioliša.BalsigHrneiša prilika zaštedenjel
Ljudsko Posojilnici
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po 3|^ 0|^
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4#75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.