OBRTNI VESTNIK Strokovni list za pouzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine. „OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20*— posamezna številka . . Din 1’— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Beethovnova nlica 10. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 19. junija 1931. Štev. 25. Sreza obrtnih zadrug p £}ublfani za ločene zbornice Prošlo nedeljo se je vršil v Ljub* ljani izredni občni zbor Zveze obrt* nih zadrug za bivšo ljubljansko oblast, katerega glavna točka dnev* nega reda je bila vprašanje skupnih ali ločenih zbornic. ■ Kdor je zasledoval polemiko in borbo za skupne in ločene zborni* ce, ki se je vršila v zadnjih mesecih v našem strokovnem in dnevnem časopisju ter med obrtništvom na zborih in od moža do moža, je pri* čakoval, da bo nedeljsko zborova* nje moglo prinesti odločitev le po burnih debatah in ostri borbi. Tako se je tudi zgodilo. Kmalu po deveti uri dopoldne se je začela polniti obsežna in monu* mentalna dvorana Trgovskega do« ma, ki stoji ob banski palači v Ljub* ljani. Ni ga bilo še zbora Zveze O. Z., ki bi bil obiskan tako števil* no in za katerega bi bilo vladalo to* lika zanimanje med obrtništvom. Ko je otvoril zvezni predsednik g. Josip Rebek zbor ter pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. Šinka, mestnega načelstva g. dr. Rupnika, Zbornice TOI g. dr. Preti nar ja, Zveze gostilničarskih zadrug g. Petelina, Zveze obrtnih društev g. Holobarja in častnega člana go* spoda Iv. Rebeka iz Celja, je bila dvorana že nabito polna. Navzočih je bilo prvotno okroglo 120 delega* tov za čez 40 zadrug. Kasneje so došli še nekateri novi delegati, več pa jih je okrog poldneva zapustilo zborovanje, ker so se odpeljali z opoldanskimi vlaki. Po uvodnih besedah je g.. Rebek v daljšem! govoru obrazložil, kako se je doslej razvijala vprašanje si* stema zbornic ter podal historijat o stališču, ki so ga zavzemale obrt* niške korporacije, osobito Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani tako na občnih zborih kakor tudi na drugih sestankih. Leta 1928. se je na okrožnico' zve* ze izjavilo sicer 56 zadrug za ločene in le 8 zadrug za skupne zbornice, toda izjave so bile podane pod vti* som volitev v zbornico in nerazpo* loženja nasproti režimu, ki je za* vladal v tej zbornici in ki je briški* ral obrtniške organizacije. Na po* znejših sestankih in obotnih zborih pa so bile vedno podane izjave za skupne zbornice. Navedel je vse momente, ki govorijo v prilog skup* ni zbornici s povsem avtonomnimi odseki. Seveda mora obrtništvo v svojem odseku popolnoma samo* stojno reševati o svojih vprašanjih. Navedel pa je tudi potrebo, da se cisto stanovska organizacija v zve* zah obrtnih zadrug še poglobi in razširi, kar se naj izvede z obliga* tornostjo članstva zadrug v zvezi. Ce zagovarja sistem' skupne zbor* nice, seveda s tem ne zagovarja re* žima, ki danes vlada v obrtnem od* seku ljubljanske Zbornice za TOI. Zbornica mora zastopati gospodar* ske potrebe vse naše pokrajine. Čim močnejša bo, tem več uspehov bo lahko prinesla gospodarstvu. Nato je navedel koristi, ki jih uživa obrtništvo od Zbornice za TOL Lani so obrtniki plačali zbor* nici na dokladah Din 736.000. Če se enako razdelijo upravni stroški na vse tri odseke, tedaj odpade na obrtništvo 833.000 Din; ta vsota je že večja kakor znaša prispevek obrtništva, navzlic temu pa je zbor*-nica lani izdala za pospeševanje obrtništva še 720.000 Din, tako da je lani odpadlo od skupnih izdat* kov zbornice za obrtništvo 1,553.000 Din, torej še enkrat toliko, kolikor je obrtništvo prispevalo. V zadnjih šestih letih je Zbornica za TOI iz* dala za pospeševanje obrtništva 2.76 milijona Din. Obrtniška zbor* nica v Beogradu pa je v 10 letih žrtvovala za pospeševanje obrtni* štva le 431.000 Din, ker je 95 odst. vseh dohodkov porabila za uprav* ne stroške. Pri tem ima beograjska zbornica štirikrat večje članstvo, nego obrtni odsek ljubljanske zbor* nice. Šele letos so tam po vzoru ljubljanske zbornice pričeli usta* navijati poseben zavod za pospeše* vanje obrti. G. Rebek je nadalje naved^ pri* mere iz naših sosednih držav, kjer je obrtništvo povsod zastopano v skupnih zbornicah in nikjer ni ni* kakega gibanja za ločitev. Osebni interesi ne smejo tu igrati vloge. Si* stem1 skupnih zbornic nima med obrtništvom pristašev samo. v Slo« veniji, temveč tudi v Novem Sadu, Splitu, Skoplju itd. V današnjih težkih časih ne gre razdvajati obirt* niških vrst. Če je treba braniti skupne gospodarske interese naše pokrajine, tedaj moramo vsi na branik, tako trgovci in industrijci, kakor tudi obrtniki. Predsednikova izvajanja je zbor sprejel z živhanih Odobravanjem, dasi je došlo med govorom do med* klicev in prerekanja. V imenu ban* ske uprave je pozdravil zborovanje g. dr. Šink, ki je navzoče opozarjal, da vodijo debato mimo in brez iz* padov. Besedo je nato dobil častni član Zveze obrtnih zadrug, starešina štajerskega obrtništva g. Ivan Re* bek iz Celja. Omenjal je, da bi bilo danes razpoloženje obrtništva dni* gačno, če bi bili v obrtnem odseku Zbornice TOI pravi ljudje in opo* zarjah da tudi v ločeni obrtni zbor* nici ne bo nič boljše, če jo bodo vodili taki ljudje, kakor vodijo obrtni odsek Zbornice TOI. V imenu Zbornice TOI. je po« zdravil zborovanje zbornični tajnik g. dr. Josip Pretnar. Poudarjal je, da je zbornica vedno roko v roki delala z obrtniškimi organizacijami. Uspeh in plod tega skupnega dela, je ta, da je danes slovensko obrtni* štvo v strokovnem pogledu ha vi* šini, da se lahko meri z vsemi dru* grmi pokrajinami in da se mu ni treba sramovati tudi ne pred obrt* ništvom' drugih držav, kjer je obrt visoko razvita. Zbornica stopa ved* no lahko z mimo vestjo pred obrt* ništvo. Vprašanje sistema zbornic ne sme razdvajati obrtništva, ker je mnogo drugih za obrtnika živ* 1 jensko važnih vprašanj, ki se bo* do dala pravilno rešiti le v skup* nem delu. Sledil je pozdrav zastopnika Zve* ze obrtnih društev za Dravsjco ba* novino v Celju g. Holobarja, ki je podal izjavo, da je Zveza za skup* ne zbornice. Imenom Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru je govoril g. Pe* telin, ki je izjavil, da obrtniki dobe od Zbornice razmeroma mnogo več kakor gostilničarji, da pa gostilni* čarski obrtniki temu ne oporekajo, ker imajo pred očmi le interese go* spadarstva kot celote in da so se zato na zboru vseh gostilničarskih zadrug v Mariboru pa tudi na žbo* ru gostiltflčar,stva iz vse države v Beogradu izrekli za skupne zborni* ce z avtonomnimi Odiseki. Prečital se je pozdrav mariborske Zveze obrtnih zadrug, ki izjavlja, da so vse pri njej včlanjene zadru? ge za skupno zbornico. Enako se je izjavila tudi Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani iln Gremjj ti* skarskih obrtnih podjetij v Ljubija* ni je poslal izjavo za skupne zbotr* nice. Predsednik g. Rebek je pred otvoritvijo debate opozoril, da so izrazili nekateri podeželski delega* ti, ki bi radi odšli z opoldanskimi vlaki, željo, da se debata pospeši. Zato odreja, da naj se vsak govor* nik omeji na 7 minutni govor. (Ugo* vori.) Prvi' se je oglasil k debati g. Go* gala z Jesenic, ki je izrazil nezado* voljstvo, ker nima prilike do obšir* nejših izvajanj. Ker kljub ponov* nim resolucijam Vrhovnemu obrt* niškemu svetu ni dobil Odziva in ker smatra, da bi bile ločene zbor* nice boljše za obrtništvo, ker bi v njih samo odločalo, se izjavlja za ločene zbornice. G. Iglič iz Ljubljane je govoril za skupne zbornice, za ločene pa gg. Perdan, Šimenc, Bizjak, Rebolj, Nahtigal ini Gabrič Glavni govornik za ločene zbor* nice g. Otorepec iz Ljubljane je omenjal spore v zborničnem obrt* nem odseku, početje večine, glede katere je poudarjal, da je bila iz* voljena v času strankarske borbe ter je očitalg. Rebeku, ker se je dal pregovoriti ter je glasoval za zbor* nični proračun, četudi je protestiral proti postavki za Jugoslovanski Obrtnik. Govornik se je nadaljfe dotaknil vprašanja administrativ* nih stroškov ljubljanske zbornice in beograjske obrtne komore, oči* tal ljubljanski zbornici, da je zače* la delati in dajati za obrtnike šele potem, ko je nastalo vprašanje lo* čenih zbornic. Grajal je, da se iz* daja še vedno Jugoslovanski Obrt* nik in končno navajal podatke, ki naj bi pokazali, da bo tudi ločena zbornica mogla uspešno delati. Med zborovanjem je prišel v dvorano g. Pičman, ki se je ravno povrnil iz Pariza z mednarodnega obrtniškega kongresa in je takoj posegel v debato. Izjavil je, da se v podrobnosti ne bo spuščal vsled odmerjenega mu .7 minutnega časa in so že njegovi predgovorniki pre* cej obrazložili upravičeno zahtevo o ločenih zbornicah. Na očitke, ko še ni bil navzoč ugotavlja, da se ni nikdar skrival v ozadju in si je ved* no upal povedati resnico tako v »Zanatliji«, kakor na sejah ip, zbo*. rovanjih. Obžaluje le, da so se med našimi obrtniškimi voditelji našli taki, ki so sami zagovarjali sistem ločenih zbornic, naenkrat pa- pod* legli raznim vplivom neobrtnikov in podirali to, kar smo skupno ust* varili. Dalje izjavlja, da hi moralo biti za nas vprašanje ločenih zbor* nic rešeno že v 1. 1928., ko se je ogromna večina zanje izjavila. Med tem1 pa bi marali delati na skupno* sti vsega jugoslovenskega obrtni* štva z brati Srbi in Hrvati in bi bil lahko obrtni 'zakon za nas jnnogo boljši, kakor pa do sedaj. Medna* rodni obrtni kongres v Parizu jim je priznaval največjo sposobnost, če* sar jim niti nenaklonjene narodno* sti niso mogle odrekati. Kajti brati Srbi imajo tudi to zavest, da paši* ljajo na zbore kot glavne delegate obrtnike. Pripominja, da se nas je vedno pregovarjalo, češ saj ni po* trebno, da se zavzemate za stališče zbornic sploh, da bo to rešeno s po* sebnim zakonom. Danes pa isti go* spodje sami priznavajo, da bo re* šeno že sedaj skupno z obrtnim, s katerim je tudi zvezano. Končno odklanja podtikanje osebnosti in željo po koristih, ki jih je vedno odklanjal in le z načelnega stališča obtožuje zveznega načelnika in n jegove tovariše, ker so s tem' obrt* niškemu pokretu mnogo škodovali. Zaključno pa predlaga naj vsi g$a* sujejo za ločene zbornice. Sprejet je bil nato Etjedlog, da ge debata zaključi. Nato je dobil be* sedo še zastopnik Zbornice TOI. radi stvarnega popravka izvajanj gg. Otorepca in Bizjaka, pa radi splošnega prerekanja in ugovorov pristašev ločenih zbornic ni mogel govoriti. Sledilo je poimensko glasovanje. Predsednik je imenoval za skrutina* torje gg. Pristova in Pičmana. Re* zultat je bil 68 glasov za ločene zbornice, 52 glasov za skupne zbor* nice. Pristaši ločenih zbornic so po* zdravili izid glasovanja z burnim ploskanjem. Po govoru g. Nahtigala, ki je ugotovil, da je seda j stvar končana in cilj dotsežen, da si morajo podati roke v spravo in iti skupaj generali in vojaki, je bil sprejet predlog, da se pošljejo vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, ministr* skemu predsedniku generalu Živ* koviču in trgovinskemu ministru Juraju Demetroviču ter bratskemu Zavezu obrtnikov v Beogradu in Zagrebu, da so se tudi slovenski obrtniki izjavili za točene zbornice. Nato je predsednik zaktočil zboro* vane in so se zborovalci mimo raz* šli. Letna konferenca vseh jugoslovenskih gospodarskih zbornic Redna letna konferenca vseh TOJ zbornic v državi se je vršila letos v Velikem Bečkereku. O pro* gratau konference smo že pisali. V soboto, dne 13. t. m. popoldne so zasedale posamezne sekcije, a v nedeljo zjutraj ob pol desetih se je začelo plenarno zasedanje. Pred* sednik bečkereške zbornice g. Ko* sta Jankovič je v daljšem govoru pozdravil številne predstavnike raz* nih oblastev in zbornic. — Navzo* či so,bili med drugimi ban dunav* ske banovine g. Milan Nikolič, na* čelnik ministrstva, trgovine in indu* strije g. dr. S. Krpan, ministrstva za gradbe g. inž. M. Jovanovič in zastppmM. vseh. zbprnk?,., Liublian* sko zbornico TDl je zastopal gene* ralni tajnik g. Ivan Mohorič, ki je imekna,dneypep5i red&:tudi referat,-o kajerem.:spregovprimospodaj. Na 'predlog prp(fce^hi3ka g.. Jan* kovica j je bila odposlana /vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in po* zdravniiT brzojavki; ndnistrskemu predsedniku armijskemu generalu g. Petru Živkoviču ter ministru fr* govine g. Juriči Demetroviču, Po predsednikovem govoru je v daljšem govoru pozdravil konferen* co g., ban Nikolič, poudarjajoč vež* nost dela zbornic inn velik pomen letnih konferenc ter želeč vsem zu* nanjim delegatom prav prijetno bi* vanje .v dupayiski banovini. Za predsednika kpnferenpe je bil izbran domačin g.. Kosta Jankovič, za podpredsednika pa gg. Mirosav* ljevič iz Novega Sada, Nikola Stoj!* kanovič iz,Sarajeya inrDiipitrijevič iz Osijeka. O prvi točki dnevnega reda: Potreba reorganizacije hidrat eh* nične službe, jq, referiral g, inž. Nikola Bešlič. Njegovim izvajanjem «> sledili na* vzoči z ,velikim zanimanjem. Po. končani daljši, .diskusiji ,o re* feratu g. inž. Bešliča je sledil refe* raj gen,. tajnika ljubljanske zborni* ce g., Ivana Mohoriča o jačenju, notranjega tržišča. V, zvezi, s tem,,referatom je bil tudi kpreferat-zaigrebške.i zbornice^ kot tretja točka dnevnega-reda o vprašanja ustvarjanja nacij onajno orijentfrane .mi$etnastv, konsumen* tov„ Poročilo gen. tonika gosp, Ivana Mohoriča je bjlo zelo obširno in polno interesantnih statističnih po* datkovj, Referent -uvodoma analizi* ra- str.ukturo naše zunanjo .trgovine z ozirom na grupacije mednarodne* ga seznama blaga ter kpnstatira, da odpade v i. 1930. od celokupnega uvozg 72.7 pdst. na gQtQvej>rodu)kte in samo 18.5 odt, na surovine in polfabrikate ter da predstavlja uvoz živi jenskih potrebščin, še _ vedno znaten procent. .odst.,, t. j. več ' nego znaša naš izvoz gotovih pro* duktov. Nasprotno pa odpade;. od celokupnega našega izvoza 49,6 ocb stotkov na proizvode poljedelstva in živinoreje, 7.6 odst. na gotove produkte in. 428 odst. na surovine in polizdelke. Zdrugimi besedami povedana, pomeni današnje stanje 1. da mi uvažamo desetkrat, več goi* tovega blaga, kakor ga izvažamo v inozemstvo, ,2. 'daj je; uvoz gotovih produktov štirikrat večji od uvoza polizdelkov in surovim in končno 3.' da znaša pri našem izvozu raz* merjp med; agrarnim1 dn industrij* sirim, delom 49,6 ; 50.3, Z ozirom, ,na to, .vidimo,, daj j e. Ju* g Osla vi j a. piočan dobavitelj -surovin za Srednjo Evropo, katera kupuje pri nas, v nepredelanem stanju ko* že,, rude,, konoplje, kemične poli# dojke itd..,v znatnih količinah j ter, jih, predetnjgrin jih. V predelanem stanju zapet nazaj prodaja. Važna je konstatacija,, da .se naša država v mednarodni trgovini javlja samo s 50 .odst. kot agrarna, med. tem ko zavzemajo ostalih 50 odst. surovi* ne za induLstrijo, polfabrikati in iz* gotovljeni produkti. Medtem ko je torej pri izvozu doseženo ravno* težje med agrarnimi in ostalimi produkti, pa kaže struktura naše* ‘ ga uvoza vso našo gospodarsko pri* mitivnost. Dejstvo, da tri četrtine industrijskih predmetov, s katerih mi nas še. vedno zalaga inozemstvo,. dovaja našo državo v odvisnost, katera. bi mogla v kritičnih dneh postati fatalna za nas ter nam prav -radi tega ne more biti zaželjena nU ti z gospodarskega, niti s kulturne* ga, socijalnega ali političnega sta? lišča. Zato je potrebno, da delamo na tena,, da . se-uvoz - gotovega . blaga . postopoma .zmanjšuje, a istočasno povečava predelava surovin in pol* .fabtikatov. v. dižavi .vsaj v tem ob? segu, da bi bilo mogoče zadostiti potrebam domačega, trga. Referent konstatira, da smo v preteklem letu uvozih, iz inozem* stva razen kolonijalnega blaga še, za ca. 420 milj. Din blaga za hrano in pijačo,, kj-juh temu da, bj te pred* mete povečini mogli proizvoditi Ido* ma, dalje da uvažamo za preko 20 milj,. Din soli, skoro za 200 milj. Din tujega premoga,. 71 milj. Din oljnega^emena in za 195 miU. Din surovih, kož. Govornik se resno vprašuje, dali je potrebno, da uvažamo za 26.8 milj. Din bakrene galice, kljub te* mu, da imamo zadostne instalacije, za njeno proizvodnjo doma; da*li je potrebno, da uvažamo za 28 milj. Dih ekstrakta za strojenje, kljub temu, da smo mi sami najjačji iz* vozniki teh predmetov: za 2,7 milj, Din užigalic v čau, ko monopolska uprava.. ustavlja delo V poedinih prevzetih domačih tvornioah užiga* lic; za 24.4 milj. Din svilenih oblek; za 15.5 milj. Din podplatov, za ka* terih izdelavo obstoja preko 20 tvornic v državi;, za preko 50 milj,. Din obutvi, ko po vrsti reducirajo obrtniške delavnice delo v svojih podjetjih; za preko 15 milj. E/in; oprave, katero je možno izdelati v stotinah prvovrstnih podjetij v dr* žavi jih- po konkurenčnih cenah; za 23 milj. Din papirja za zavijanje, medtem ko je delo v tvornicah pa* pirja reducirano-za polovico. Kdo more reči, da je uvoz mlatilnic in strojev za. žetev racijonalen in ko* jih vrednost znala preko 34 milj. Din in katere bi si mogH izdelati doma ter-bi našlo tako na stotine domačih delavcev delo in kruh, V svrho odpomoči zahteva v pr* vi vrsti, da se pri javnih nabavah daje prednost domačemu blagu iste kvalitete, kar se sedaj; ne praktiei* ra vedno, da se prouči vprašanje zalaganja že obstoječe industrije v čim večji meri z domačimi surovih nami ter da se s pocenitvijo kredi* ta ustvarjajo: možnosti povzdiga novih industrijskih podjetij v dr? Žavi. Referent zaključuje: Jačanje pot ran j ega trga je irnpe? rativna dolžnost, katero- nam nala* ga sedanj i, negativnivpoložaj evrop* skega gospodarstva. Mesto,, da bi se vzpostavila svobodna trgovina po vojni* prihajamo v vedno slab* še. odnošaie in vedno večjo; eko* nomsko borbo. Mi te borbe nismo niti izzvali in piti želeli Toda ko je že tu,,moramo z pjo računati,.Tu* di ne smemo zapirati oči. pred dej* styom, da stojimo danes v svetov* nem1 gospodarstvu na razpotju med kapitalističnim režimom, na. kale* rem je,izgrajeno naše goispodarstyo, in mgd. koncepcijo, kolektivizma,; katera zavzema vse večji razmah. Ne smatramo za potrebno progno* sticirati, kako more -. ekonomska, borba teh. dveh ekstremov končati* jaspo je, edino to, da bomo s siste? matskim ,. vodstvom, in krepitvijo nofrmjegatrga, z . zmerno gospo? darskd politiko najbolje mogli ob* vladati,vse opasnosti, katere nas. neizbežno,čakajo in katere bi- tudi sicer mogle ogražati velike pridom bifve, radi katerih se je, vršila ave?. fovna vojnM. Ing. Leo Knez. Vloge acetilena in kisika pri; avtogenem varenju Pri tehniki avtogenega varenja izkoriščamo veliko vročino kakega gorečega plina v svrho naglega taljenja kovin in s tem združenega zlivanja med seboj. Na zemlji imamo polno plinov, ki gore, ki dado vsled tega več ali manj vroč plamen in ki bi se lahko uporabljali za avtogeno varenje. Poznamo plin i metan, ki uhaja ‘kar direktno iz-zemlje, potem »svetilni plin, ki nastaja pri suhi destilaciji premoga v plinarnah, plin vodik in končno kot najvažnejši plin, plin acetilen, ki nastane, če spravimo karbid v dotiko z vodo. Kadarkoli zažgemo enega od naštetih plinov na zraku, dobimo snop goreče plinaste materije, katero nazi-■ varno plamen, ki pa nima take vročine, kot bi jo imel plamen, če bi do-tični -.plin gorel v čistem kisiku. Zrak. je namreč mešanica kisika in dušika, kateri poslednji zgorevanj^. samo zavira, ter vsled tega onemogoča, da bi pri zgorevanju nastala temperatura dosegli tisto stopnjo, ki je teoretično povsem mogoča. Plamen gorečih plinov, ki se med gorenjem spajajo s čistim kisikom, je torej mnogo bolj vroč in iz tega vzroka pri tehniki avtogenega varenja plinov tudi ne mešamo z -zrakom, temveč s čistim kisikom, ki ga danes proizvajajo tovarne prav na veliko in ga spravljajo na trg v stisnjenem stanju. Temperatura plamena gorečega plina se ravna po kvaliteti plina samega. Če bi sestavili v tem pogledu celo tabelo, potem bi videli, da je temperatura najvišja takrat, kadar -gori plin acetilen, pomešan s kisikom v razmerju 1 : 1. Ta temperatura znaša nekaj preko 30000 G ter se z acetile-novim plamenom dado taliti prav vse kovine brez razlike in to v najkrajšem času. Vlsled teh ugodnih kurilnih sposobnostih se je pokazalo, da je acetilen najpripravnejši kurilni plin za avtogeno varenje. Acetilen dobivamo iz karbida in vode na ta način, da spravimo obe materiji v medsebojen kontakt, nakar prične potekati kemijska reakcija, ki pretvarja karbid v plin acetilen in v navadno gašeno apno. Karbid se proizvaja v električnih pečeh iz apna in oglja ter se . iz teh peči .odjemlje v tekočem stanju. 'Ko se ohladi; se zdrobi in zmelje»ter sortira. Na trg prihaja karbid v pločevinastih bobnih, ki so hermetično zaprti, ker bi sicer zračna vlagaš delovala v smislu razkroja. Acetilen se dobiva iz karbida in vode v posebnih acetilenskih aparatih, ki. delujejo na tri mogoče načine: ali pada karbid v vodo, ali voda , kap-, lja.na karbid, ali pa se karbid in voda samo izmenoma dotikata ter spet oddaljujeta Vsi ti trije načini, omogočajo torej reguliranje razvijanja z ozir. rom- na trenotno porabo plina ter so poedini sistemi tudi: izdelani tako, da je to reguliranje popolnoma avtomatično.. (Kakčr je princip delovanja acetilenskih aparatov zelo enostaven, tako katastrofalne pa morejo biti posledice lahkomiselne in od nevešče rake > izgotovljene konstrukcije. Phil »acetilen je'docela nenavaren, kadar se nahaja v čistem plinastem stas-n ju. Kadar pa, se pomeša z zrakom, postane zelo nevaren, ker nastala plinska , mešanica zraka in acetilena ne gori. mirno, temveč eksplodira, čim jo zažgem z najmanjšo iskro. . Zato je izdelovanje acetilenskih aparatov -podvrženo ,v vseh naprednejših državah' najaljrožji,. kontroli od strani oblasti ter uporaba aparatov, ki niso bili .preizkušeni po, strokovnjakih, sploh ni dovoljena:, Na ta način je biLo edino mogoč^ .zmanjšati število nesreč, ki ■ so se dogajaje leto za letom v obrtniških delavnicah in ki so imele samo ta vzrok, da v primitvnem aparatu ni nastajal vedno čist visokoodstoten acetilen, temveč mešanica acetilena in zraka, ki je pri dotiku z ognjeni v ka- terikoli obliki eksplodirala, kar je imelo katastrofalno posledico, da se je razletel acetilenski aparat, ter je morda še neuki varilec plačal svoje neznanje in lakomiselnbst s svojitp last- • • je no Bozno poročilo. Tuje valute so veljale v prošlem tednu v dinarjih in sicer: Berlin (nemška marka) 13.40, Budimpešta. (madžarski peng5) 9.87, Gurih (švicarski frank)) 10.96, Dunaj (avstrijski Šiling) 7.92, London (angleški funt) 274.78, iNewyork (dolar) 56.38, iParlz (francoski frank) 222, Praga (češkoslovaška krona)' 1.68, Trst (italijanska lira) 2.95. Naš Izvoz v maju kaže porast na-pram maju lanskega leta za svinje, govedo in še nekatere vrste blaga, padel pa je glede gradbenega lesa, tufščice, pšenice im železniških pragov. 30.000 vagonov pšenice nam utegne letos preostati preko lastne- potrebe še-za izvoz, ker kaiže letina p/av dobro. Češko pivo bodemo v kratkem piti, ker »ga bodo izačeli na podlagi sklenjene trgovske pogodbe uvažati in so dobili že tudi zastopnike za Dravsko ba« jnoVino. 50 letnico praznuje beograjsko dru-,štvo - Trgovska omladina, ki vzdržuje 'številiie'strokovne šole ter ima ogromno premoženje, ker skoro vsak uglednejši trgovec zapusti tej. korporaciji kako volilo, mnogi celo 'vse svoje premoženje. Delavsko pekarno v Ljubljani namerava baje kupiti banska uprava v zvezi z neko večjo sanacijsko akcijo ter na ta način, priti: .do lastne pekarne,: ki bi seveda Občutno -zadela naSe pekovske davkoplačevalce. Ustanovni;)občni-»zbor Gostilničarske pivovarne se je vršil v ponedeljek v [Laškem, pri čemer se je ugotovilo, da je vpisanih 22.696 delnic v nominalu 113 milijona Din ter se je sklenlo, da se kapital poveča od‘10 na <15 milijonov Dih. Gradbeni zakon-je objavljen v zadnjih Službenih novinab in vsebuje jako važne določbe iglede tehničnih predpisov in iglede eksproprijacije. lObrtni zakon bo po vesteh iz Beograda predelan še tekom poletja, nakar je upati, da stopi kmalu v veljavo. iPodružnioa Obrtne banke je ‘bila prejšnji teden ustanovljena tudi v Sarajevu. nim življenjem. Danes je tehnika gradbe acetilenskih aparatov že tako napredovala, da so take nesreče docela izključene in da nastaja v dobrih aparatih vedno čist acetilen, kateri, četudi"‘bi se po nesreči zapalil, samo mirno gori s sajastim plamenom. Naj bi naše obrtništvo v tem pogledu upoštevalo izkušnje iz drugih, naprednejših dežel in naj nikdo, ki hi za ta posel usposobljen, ne gradi sam acetilenskih razvijalcev, Prihranek je samo dozdeven, ker smo pri uporabi takih aparatov v stalni nevarnosti za svoje lastno življenje. Kdor bi pa hotel sam obratom izdelovati acefcilenske razvijalce, naj se najpreje posvetuje s kakim strokovnjakom in naj predloži oblasti načrte’, da! se mu bo na podlagi teh izdalo obrtno dovoljenje. (Kohec prihodnjič); e industrijskih in tvoraiških podjetij' Po § 88. izakona, s katerim se ipo* daljšuje veljavnost odredb dose* danjih fin. zakonov, sme edino mi* nister za- trgovino in industrijo da* jati dovolila za ustanavljanje, indu* sirijskih in tvorniških podjetij, ko* likar .se tičejo narodne»obrambe. Poj em . .industrijskih ■ in - tvomiških podjetj se jemlje- po odredbah srb* skega obrtnega, zakona iz 1. .1910., natančnejša navodila o tem pa predpiše minister za. j trgovino Jn industrijo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico. V uporabi tega pooblastila ie g. minister trgo*' vinein industrije odredil, da je nje* govo dovoljenje potrebno saimn za produkcijska podjetja, v katerih je zaposlenih preko 15 delavcev, ako ima podjetje motorni pogon ali 25 delavcev, akd-ipodjetje nima motor* nega pogona in da.se delo1 izvršuje sarnO' v eni delavnici ali- nadenem kra.ju, V to Število delavcev sevšte*c vajo;tudi vajenci. »Obrtniška Samopomoč :(( v m Znano je, kako kruto posega usoda v naše življenje. Negotovi so maši dohodki, naše premoženje, vse to je negotovo in odvisno od raznih slučajev. Izkušnja nas tudi uči, da marsikatera siromašna družina, osobito obrtniška, nima, v slučaju smrti kakega družinskega člana, nobenih sredstev za dostojen pogreb umrlega; Prav zaradi tega je uvidelo obrtništvo -nujno -potrebo, da si je ustanovilo, kakor drugi sloji, svoje lastno podporno društvo, ki* bo v takih primerih nudilo svojim članom 'Primerne podpore. iNi dolgo temu, ko je smrt zopet se-, gla z mrzlo roko v naše vrste. Večni je poklical k' Sebi našega tovariša X., vzornega ■družinskega očeta in vnetega obrtnika. Pokojnik je bil dobra, blaga duša, skrbel je za svojo 6-člansko družino kot človek, ki se zaveda, da so mu otroci in soproga vse. V potu svojega obraza si je pridobil majhno premoženje: Bil je vesel svojega dela in uspeha. Tako je minilo nekaj,časa. Pojavila se je nenadoma težka bolezen in "ga -priklenila -za dalj časa'na postelj. Mož je po dolgefif in muSieni'tr'p!jertju izdihnil svojo blago du§o. 'Driižindi1 je' bila 1 btefe sredstev: Ta •dolgotrajna t>ole2«n je uničila popolnoma z velikim trudom pridobljeno premoženje. Ubogim sirotam se je moralo srce v žalosti trgati, ko niso imeli s čim izkazati pokojniku zadnjfe .častil-ki jo je zaslužil s svojim trudom in delom. Priskočili smd“ družiti! ns( po*-moč ter rji pomagali v tej najhujšT sti-! ski in potrebi. Sličnih slučajev bi lahkp našteli na stotine, pa upamo, da zadostuje ta primer, ki kaže jasno sliko, da nismo nikdar 'sigurni pred našo usodo, ker negotovost spremlja vse naše življenje. Iz tega primera je razvidno, kako velikega potn'e>nai in 'kortsti je »Obrtni ška Samopomoč«, ta prepotrebna usta-n ova> za! obrtniStVo, kfef-?niidflV najkri-tičnejšem pr!m6ru,'to je 'smrti,' svojcem podporo, kr je neobhodtio potfebna. Uverjeni smo, da boste tovariši obrtniki pač dpvolj zavedni in boste ztfa-li ceniti velik pometi naše stanovske socialne ustanove. Ni tisoče in tisoče naš Je, m alt res nismo zmožni, da se ■odtočno zavzamemo za našo »Samo-porttoč«, v kateri’ imamo svojo dobrotnici, ki bO podpirala ‘naš in naše družinske člaffč.'Afl je~ 'res' samo par sto zavednih tovarišev med desettisoči našega stanu? Tovariši! Odločno se zavzemimo za naSo »Samopomoč«! 'Delajmo za blagor skupnosti in obrtnikov, - ki se nahajajo v slabem girtOtnft# ,po da* drtjštvo svojcem podpore,--,-'Dragi tovariši'1 obfcnlkii: Iz^Ste • Vašo stanovsko -zavednost, pfistdpajte k tej- prekoristni' socijalni ustanovi, podpirajte jo, da bo mogla sčasoma izkazati’moč, ki ji pripada ■po1 številu*celfr-' kupnega slovenskega obrtništva. Vse naše zahteve in vse naše delo-, vanje naj -stremi za 4em, da bo imela1' »Obrtaiška\-S^opOmoč«- mriogo člafa-stva, da bo mSgli znižat! prispevke in" zvišati podpore. >To.rej k nam vsi, iki želite, da bo naša organizacija prva med drugimi sličnimi ustanovami! Vsak član naj pridobi društvu vsaj enega novega člana. Vsak posameznik naj bo 'graditelj bodoče močne »Obrtniške Samopomo-i ci*l«Ce tias bo mnogo in če bomo složni; mas bo tudi celokinMia javnost Upoštevala in priznala. Oti rafcnih strani"se: čujejo tudi glasovi, da- so mesečni * prispevki previsoki; Ti'izgovori pa so neutemeljeni, Ker'lahko vsak' obrtinik utrpi ltf dinar-Je*'mesfečno.'' Bfcdimo Složni in našfe gešJe bodi: V« za^rfegr; ^defTžr'Vser; Nitančnejša navodila in pojasnila daje 'eelnbvnovauuca Pritličje Jevo. Podpi (Pr o te lic. isani preklicujem obdolžitev ‘-'omSarja. Izjavljam, da sem ga žalil Ul*niofir3car Hia tct*rmoAtu Ibja&aipre« ^teujem in se mu zahvaljujem, 5tito‘d? škodo opekarnarski obrti in industriji. Te vrste šušmarstvo, ki gre v tisočb primerov in odjeda ‘krub1 v največji * meri ravno gospodarsko najšibkejšim obrtniškim slojem, bi bik) označiti kot neko vrsto neupravičenega obrtovanja a malo. .. , , PozaahitTi)aJše drugo Vi^to-neupra-ičerfegtf obrtovanja]1 ki w p^av tako škodljivo, ki ,pa dela bolj na veliko. To se skriva za- razne družbe z omejeno zavezo, gospodarske zadruge, fingira-ne filijalke in’ navidezno tovarniški ob4 ' t seg obratovanja. i ..•/ (Kaa«e-'prm«««jiejv fTTP Čevljarska obrt in konkurenca Ni je stroke, ki bi zamogla tangirati tako posameznika kakor tudi cele družine, kakor ravno čevljarska. Ce se spominjamo svoječasno, ko je obrt še cvetela, koliko se je dalo za obutev in koliko se izda danes v modernem svetu in še je vse boso, ali pa nosijo In kupujejo čevlje, ki niso tega denarja vredni. Vsa navidezna konkurenca gre danes na račun občinstva. Daleko nimamo pravega gospodarstva, da bi znali ljudje računati, koliko se po nepotrebnem izda denarja. Temu je .krivo, ker ljudstvo ni na gospodarskem polju pravilnb vzgojeno. Koliko izdelkov se poslužuje konfekcija in s kakšnimi cenami, koliko vrst usnja se producira. Kakšno usnje, o tem ni treba dosti pisati, ker ve se predobro, da dober čevelj kakor tudi dobro usnje stane novce. To lahkb potrdijo trgovci in pdtniki 'tu- in inozemskih tvrdk' Ce bi se hdteli baviti statistično, bi dognali, da je premožnega prebivalstva3 komaj 30%, revnega ljudstva pa 70%. O tem ni dvoma. Tudi industrija je o tem verzirana in dobro ve, kateri izdelki'se najtežje' spravno v” promet; 'Seveda, da tu revni1 skrii .največ t •Vzeftibrio najprej'- olMski-'čevlje/1 bogatin družinah ne bodb smatrali te-* ga vprašanja za posebno važno,^ pač pa revnejši sta^i'šolske’dece, in"uvi-deli bomo, da je trošek za otroške čevlje' jako važna postavka v mesečnem ‘proračunu'družine.' Otroci morajo ;po svoji naravi poskakovati. S skaka-' -njem, -brcanjem- in- suvanjem in pFirtd-:no malomarnostjo trgajo čevlje vvjezO staršev, ki morajo neprestano trošiti 'M Inakup ,rih čevljev. Čevlji iz dobrega usnja 'se bolje izplačajo nego čevlji iz slabega usnja. Dostikrat ltraja en par čevljev iz ■ bblj^a^nsflja dalje ni^d beko-iiko parov iz slabše kvalitete. Kar velja za otroška čevlje, to se lahko upošteva tudi za odrasle ljudi. V Ameriki''imajo poseben državen -urad za gospodarstvo, ki vodi nekak zapisnik o čevljih, Točno vodenje (dnevnika o trpežnosti čevljev pt>kaže inajočitriejše, katera vrsta ' čevljev je najboljša in najbolj trajna in nas prepriča, da se nekoliko pažnje .pri čevljih dobro izplača. i Pogostoma se sliši o propadanju Cev- Ij^rske'obrti. Ce bi"biTo to res",' bi "bit Ipač žalosten pojav, ki bi se tudi pri drugih obrtih maščeval. Če se tako, produktivni obrti, kakor je čevljarska; prorokuje propid, naj bi ,se pisalo in govorilo 'še o Vzrokih. Mi'nismo temu krivi. Svet se mnogo hitreje moderni-fdra, kaSdbr ottthftL-'<^|tn®ke organizacije, pa tudi zadružne, niso najmanj na Jnestu, da bi mogle tekmovati z tin-dusirijskitni ‘izdelki,--.vsaj- ne na ^trgovskem polju, kar1'se‘pa izcfelfeov rcfenega dela tiče, še vedno tekmujemo z industrijskimi izdelki. Seveda ne razpola-1 gamo s takimi izložbami, ker so to večinama kapitalistične družbe, ki so v teh produktih obogatele. Občinstvo pa tiaj se zaveda, da je postrežba pri kva-. lificiranih obrtnikih boljša in sOlidnejša nego pri konfekcijskih tvrdkah. Če vza-jnemo, da se obrtništvo poslužuje konfekcijskih del, je to znak pomanjkanja najbčenega dela. Same konfekcije ne izdelujejo ne novih čevljev ne popravila, nego oddajajo delo čevljarjem, ki se Jim nudijo na razpolago. To je zelo napačno gospodarstvo. Čevljar dosti-, krat niti ne ve, čigavi so čevlji in tudi ’ ni po tem plačan, da bi zamogel delo i dobro izvršiti, kakor ga čevljar, ki mu e .ležeče na tem, da si naročnika obiral. Torej pri dveh gospodarjih tretji rpi; in to je naročnik. J. B. • • organizacij veza obrtnih društev dravske iovine v Celju priredi v nedeljo, : 21. junija 1931 ob 10. uri do> ski zboj*. Dnevni rpd: 1, OVrtniške. organizacije in stanovska zavest: Drago Žabkar: 2/S®to«&n obrthigft položaj: Josiipf Rfct)pk, ^Juliiljatla/3. Davčna vprašanja in obrtništvo* 3Zi|(fitavefc,?Sr^iiiltiS;f 4. 'gjo/f ^paš^in/e ^obrta:ž Dr. Jostp * Prat*' nar, Ljubljana; 5. Obrtni naraščaj jn t>brJ.niškHisk: Franc Iglič. Vabi* mo Vas, da se zbora zanesljivo udeležite* jp.vmanifestirate za obrt* niško solidarnost in stano Obrtna zadruga čevljarjev v Trbov* Ijah naznanja: Radi okr. obrtnega zbo» ra v Zagorju se oprostitev podpisane zadruge vrši dne 5. julija 1931. • • Iz Tržiča. V zadnji številki Obrtnega’ Vestnika čitam tožbo obrtnika iz Laškega, ki se pritožuje, da se je ondot-na obrtno-nadaljevalna šola zaključila čisto tiho‘in neopaženo, da nisp bili obrtniški krogi k šolskemu zaključku povabljeni' in da ni prav; če zapusti vajenec šolo kar tako, • meni nič, tebi inič. :Pravi dalje, da je v Laškem dosti | agilnih obrtnikov, ki se za svoje1 vajence zanimajo in jim'ni vseeno, kako uspevajo v šoli. V Tržiču pa je ravno : narobe, kakor berem v ondotnem dopisu- Vodstvo obrtnb-nadaljjevalne šole, ki seje zaključila v nedeljo 17: maja t. L, je storilo vse potrebne korake, j da bo zaključfek čim slovesnejši in‘za I vajence res nekak praznik, posebno za j tiste vajence, ki so šolo dovršili. Raz-'poslalo je na vse zadruge pismena vabila, razdelilo 300 letakov za obisk razstave, povabHo" po- vajeftčHr všr trlbj-' «stre iq —^ — • -•* IražstaA . ^edsddhL, ^ ai ,,u - zadruge vsakb leto podele, so razdelili'^ gg. tajniki brez besede, še šolski odbor je bil jako pičlo zastdpaii.' (Razstava je’; bila odprta ves dan, pa niso. prišli vsi mojstri, ki imajo vajence, še polovica* jih ni prišla, da, niti četrtina. Šolsko! jvodstvo in učiteljstvo se trudi, da bi dvignilo kvaliteto šole,_,se trudi, da bi vzgojilo sposoben in pošten obrtni na- ‘ -raščaj, nekaterim obrtnikom pa nl mar, ’ da'je treba'tudi vajence :z * vzgojo uve-sti v človeško' družbo, katere polnovredni člani bodo skoro postali. Podrobno poročilo o šolskih uspehih priobčimo kasneje. V Tržiču,' 20. maja 1931.' Aibln Lajovic. Sklep obrtno nadaljevalne šole v Črni pri Prevaljah ZaM&KSton ije1 prisostvoval poteg *do-mačih mojstrov gospod inadOTtnntfcripnK fesor Fr. Fink iz l^aribora, irf .se je/ pratv .zadiovoiiivio izrazil o dosežkih-itčuuh u^pehili y -vseth strokovnih preid-matih-tkatkor rtacfrvoTtVZftm delk>vanlje šole m delaivniiice, it. (j. zani-mainje obrtništva in učiteljev za iz5-1' je treba v Obrti 'mnogo pčitn, :več koit’ Je MMM pri- dolbil obrtinik ne«aj"froane spretnosti ia'1 je s 'tem Lzhaljall ivse svoje življenlje. Za-* pridno izrabili prtMco, da si s posei obrtno nadaljevalne išiole izpopol..^,^ zlasti v drugem letniku svolje strokovno znaiUe. Zaibvala za usjpevande imenovane šole gre predvsem šolskemu odboru in ipr ,______ _____________________ bbčku' črna, Kr. banslki uipravi, ikakor^ tudi učittljem, 'ki so str v 'Strokovnih te- ' čajih pridobiti učno usposobljenost. Za- ' hvala pa gre tudi vsem ustanovam, ki1 So.;prtspefVaIe k'vzdrževanju ite šole,"' Zbornici za TOI, trgovskemu grem i ji;-, v Slovenljgradcu. Izrečena naj bo konč-fio natilepša hvala it udi islkupni obrtni kadrugi v Prevaljah, iki je nalklonila šoli jpodporo in Obrtiniim vatjencem — naijr5 boljšim učencem — naigrade v einesku f 375 Din. veand&i: — CTdb^r: stanovsko za* J^OKIfO. Wri ž©h%kT klStt0aVn%ar. Pri pomočniški preizkušnji zadruge; ključavničarjev, za sodni, okraj ljub- ’ ijahsKi’v LjuWj'aMl je naplavila dne 74 t. m. gdčna. Tilči Geyer, hči ugled-1 nega ključavničarskega mojstra vv Ljubljani, izpit aa- ključavničarsko po-* tn6«rt4«6 z d o b 11 m Hšp^mtff.^ ' prva pomočnica, ki je napravila' Izpit pr!‘'CesrtftattbT Načrt bančnega zakona je izdelalo 10/ omeji grajsi bodo ancnegq ^akona je eogmjsko f<)2m|a®ko ^draženje, 'ki je . 'Stavno Vanj izrearro ostra dolbčflJ za / ejitev nesolidnosti, ki so za beo- , ajske .razmere morebiti umestne, ne ‘ pa najbrže za ljubljanske in za- ' grebške zavode. ištevflo zavarovanih delavcev v ‘ Dravski banovini se je glasom izkazov OUZD v Ljubljani v mesecu maju zo- 'l pet povečalo za okroglo 6000, tako da ife zna&tf p -skupna 96Č28 nap ram .90.775 ' v aprilu. (Dcbave* Dobave. Direkcija državnega rudni« ka Velenje sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave krede, papirja, 5000 kg ovsa; do 30. junija t. 1. pa gle= de dobave 48 komadov ključavnic (ža» bic). — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 25. junija t. i. ponudbe glede dobave cevk — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. julija t. 1. ponudbe gle* de dobave nosilcev, zidnih telefonov, aparata za brušenje železa in magnet* nih induktorjev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani intere* sentom na vpogled.) — Dne 25. junija t. 1. se bo vršila pri Intendanturi III. Pomorske Obalne Komande v Kumbo* ru (Boka Kotorska) licitacija glede dobave 5000 kg usnja. (Oglas je na vpo= gled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni ko« mandi.) . Direkcija državnega rudnika Zabukovca v Celju sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave strelovodnih naprav in dynamo - žice. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 parne lokomobile in 1 sesaljke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled;) Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave 300 m2 trstja za strope, 150 komadov strojnih spiralnih j okle* nih svedrov, 1 jamskega univerzalnega teodolita in 2000 m jeklenih vrvi. Direkcija državnega rudnika Breža sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave eternita. — Direkcija dr* žavnega rudnika Senjski Rudnik spre* jema do 29. junija t. 1. ponudbe glecje dobave 1 računskega stroja. — (Pred? metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljub* ljani interesentom na vpogled.) — Pri Glavnem sanitetnem skladišču v Ze* munu se bodo vršile naslednje ofertal* ne licitacije: Dne 4. julija t. 1. glede dobave 500 parov usnjenih copat, 50Q parov platnenih čevljev; dne 7. junija t. 1. glede dobave 13.500 kosov perila'; dne 9. julija t. 1. glede dobave 3900 ko* madov bolniških in zdravniških pla= ščev; dne 11. julija t. 1. glede dobave 9000 parov nogavic; dne 14. julija t. L glede dobave 10.000 kg čiste vate in 202.000 metrov hidrofilne tkanine; dne 16. julija t. 1. pa glede dobave 100.000 metrov kaliko platna, 1500 metrov gu* mijastega platna in 100 kg gutaperče. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbomi* ce za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, pogoji pa pri upravi ome* njenega’ skladišča.) Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 23. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 škatelj mazila za parkete in 300 kg kamene soli; do 25. junija 1031 glede dobave 2500 kg olja za oso-vine in 40.000 kg portland - cementa. _r... Direkcija drž. rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave železa, jekla, jermen, gumijevih plošč in drugega materijala. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg svinjske masti in 2000 kilogramov kave; do 2. julija t. 1. pa glede dobave 500 kg bombaža za čišče- nje, 50 plošč cinkove pločevine, 100 kg bele pločevine, 200 kg kolarskih žebljev, kotlovnih cevi, raznega barvarskega materijala in 500 kg suboksa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 25. junija t. 1. ponudbe glede dobave bakrenega materijala, žic itd.,, balat - jermen, 1 naprave za pretakanje bencina, 1 acetilen - generatorja za avtogensko varenje, 10 sodov karbo-lineja, železne pločevine in 5 vagonov lubja. Prodaja konjske žime se bo vršila potom direktne pogodbe dne 30. juni* ja t. 1. pri II. oddelku Art. Tehničnega Zavoda v Hamrijevu pri Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja del pri popravilu fasade rta poslopju železniške direkcije v Sara/e* vu se bo vršila potom ofertalne ličita* cije dne 6. julija 1931 pri Direkciji dr* žavnih železnic v Sarajevu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani). ZAHAfflA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnico UDbllmo Telefon štev. 30—20. Centrala: B£OORAD Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje. Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Crlavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. Že v 24= arah kemično snaži, plisira in barva obledele obleke, plašče, klobuke itd. — Skrobi In Bvetlo-lika srajce, ovratnike in zapestnice. Pere, euSi, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. 3van •Mihelčič elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materi jal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Telefon Stav.: 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806 Obreetovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vred* nostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, pred* ujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe deposita itd. Tvornica ZADUSlKD.D. AGA-RUŠE ndrulene jiifOiloT. tvorniee neetilena in okilftnt d. 4. MtoT«I)a)«te • mlini prravntalml tNilTtdll KARBIDOM-DISSOUS PLINOM In KISIKOM llrm tm n» avtogenskih varilcev la anilin tialeiln mirna, ln MlnCnnfeel« acetilensko luč InfcnrJMafto tali VI O ajlhm IMlmi« ▼ mj* knitet! UnMk hran Lombar. — Za bnmdj »Obrtna** Vntatn hn DUH. — TWh vm v Ljubljani. KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam