Odzivi letniku, št. 2/00 Andrej POGAČNIK Mednarodna izhodišča in prostorski razvoj Slovenije (Urbani izziv, letnik 11, št. 1: Urbana omrežja) 1. Uvod članek povzema nekatere bistvene teze raziskovalne naloge Mednarodna izhodišča in prostorski razvoj Slovenije, ki so jo avtorji (nosilec prof. dr. Pogačnik, soav-toija prof. mag. Gabrijelčič in viš. pred. mag. Zavodnik) z Univerze v Ljubljani izdelali za Ministrstvo za okolje in prostor v okviru priprav na prostorski plan Slovenije. Ob tem izpuščamo opise analitičnih gradiv, še zlasti splošno znane opredelitve iz temeljnih dokumentov, kot so Agenda 2000, Evropa 2000+, ESDP, dokumenti CEMAT, CADSCEC itd. Še tohko bolj, ker so ta načela pisana v jeziku, ki daje prav vsem pozitivnim smerem razvoja, težava pa se pojavi pri aplikaciji v realni prostor. Izkaže se, da so mnoga načela ~ ob hkratnem upoštevanju - kontradiktorna inje potrebno izbrati eno od možnosti. V tem članku podajamo samo tiste predloge prostorskega razvoja Slovenije, ki so korak dlje od kar številnih domačih študij na temo vključevanja v prostor Evropske unije. Ti pogledi že sedaj vzpodbujajo različne kritične odmeve, ker se od-mikajo od inercijskega ponavljanja stališč v naši stroki. V članku izpuščamo pasuse o demografiji, sociali, gospodarstvu, ukrepih za implementacijo - saj so (kljub temu, da imamo prostorci tudi tu lastna videnja) za to bolj merodaj-ne druge raziskave oziroma izvajalci prostorskega plana države. Ker je urejanje prostora v domeni posameznih držav članic EU in ne skupne evropske zakonodaje, je smiselno, da bomo v Sloveniji sprejeli in koristno uporabili vse tiste mednarodne usmeritve, ki so v našo korist, zadržani pa bomo pri tistih, ki nam škodujejo, oziroma bomo pri njih izvajali svojo lastno prostorsko politiko. 2. Regionalizacija in čezmejno sodelovanje Slovenija mora izkoristiti svojo pripadnost oziroma prisotnost v alpskih, mediteranskih, srednjeevropskih in podonavskih regionali-zacijah, saj je na območju prekrivanja teh regij, čeprav ne leži v njihovih osrednjih, razvojno najbolj perspektivnih prostorih. Leži ugodno tudi glede na širitev EU proti vzhodu v smeri višegrajskih, crnomorskih in balkanskih držav. Čeprav ni znotraj regij teh držav, pa je na odlični strateški legi povezav zahodne in srednje Evrope ter Sredozemlja z naštetimi regijami. Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da bodo v prihodnosti tudi vzhodno od nas (in ne samo zahodno) vznikale gospodarsko osrednje regije ter urbano zgosti-tvene regije in urbane osi, ki bi nas lahko puščale ob strani: • Os podonavskih držav s podaljškom do Berlina, prek Prage, Dunaja in Budimpešte do Beograda, Bukarešte in Črnega morja. • Trikotnik Dunaj - Praga - Bratislava - Budimpešta bo nova vozliščna urbana regija. • Velika razvojna in urbanizacij-ska os se bo razvila med Zagrebom, Beogradom, Sofijo in Istanbulom. • Povezava Švedske z Dansko in Nemčijo (oziroma Skandinavije z zahodno Evropo) bo okrepila os sever - jug in s tem osrednje razvojne prostore Evrope ter povzročila premikanje »banane« proti vzhodu, zlasti severno od nas. Evropska unija Policentrizem Prostorski razvoj Regionalizacija Slovenija Članek podaja glavne usmeritve iz istoimenske raziskovalne naloge, kijoje avtor obdelal skupaj s soavtorjema proj. Petrom Gabri-jelčičem in viš. pred. Almo Zavodnik. Prikazane so vse prednosti in nevarnosti, ki Jih za slovenski prostor predstavlja vk^učitev v Evropsko unyo. Splošna načela, najbolj izrazito izražena v dokumentu ESDP, so za Slovenyo sprejemljiva s tem, daje potrebno bolj poudariti mrežo mest, sistem varovanih naravnih območy, konkurenčnost nasproti bližrijim tujim urbanim središčem, pritegniti transportne tokove, iskati tržne niše v kmetijstvu in proizvodnji ter ohranjati identiteto slovenskih mest in krcyin. European Union Poly-centrism Regionalism Slovenia Spatial development The author presents the key findings from a research project with the same title he conducted, together with prof Peter Gabrijelčič and senior lecturer Alma Zavodnik. The spatial aspects of advantages and dangers for Slovenia following acssesion to the European Union are shown. The general principles as pointed out in the document ESDP are acceptable for Slovenia, as long as the urban network and system of protected natural areas are better emphasised, coupled with competitiveness with neighbouring foreign urban centres, attracting transport flows, searching for market niches in agriculture and production and maintaining the identity of Slovenian cities and landscapes. Smiselno je, da s sosednjimi državami oblikujemo čezmejne regije zlasti na hribovitih, teže dostopnih območjih s številnimi problemi gospodarskega in demografskega nazadovanja (na obeh straneh državne meje), tako da bodo na ta način formirane regije oblikovale skupne razvojne programe za pomoč strukturnih skladov EU. V taki regionalizaciji mora biti Slovenija enakovreden partner. Oblikovanje regij z deli sosednjih držav naj bo usmeijeno tudi v pritegnitev slovenskih manjšin, tj. v reintegracijo slovenskega etničnega ozemlja, kar ima za nas tudi gospodarski, kulturni, zgodovinski in politični pomen. Predlagane čezmejne regije so: • »Troregija» - regija treh držav: Slovenije, Italije in Avstrije (Benečija, Kanalska dolina, Ziljska dolina, jugozahodna avstrijska Koroška, v Sloveniji pa TNP, zgornje Posočje, gornja Gorenjska, Karavanke do vključno Jesenic). Glavno urbano središče na slovenski strani so Jesenice (in sekundarno Tolmin). • »Kvatroregija« - regija štirih držav: Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške (južna Gra- diščanska, Porabje, Medjimur-je, v Sloveniji pa Goričko, Prek-murje in Prlekija). Glavno urbano središče te regije na slovenskem ozemlju je Murska Sobota. • »Slovensko-hrvaška regija Ob-kolpje« (notranjsko-snežniško območje, Kočevsko, Obkolpje, Gorski Kotar, Risnjak), s Kočevjem kot slovenskim urbanim težiščem. Druge čezmejne regije oziroma evro mikroregije niso problemske, temveč zgostitvene in prosperitetne. Formirale se bodo spontano zaradi naglega razvoja urbanizacije, prometa, turizma, trgovine, proizvodnje ipd. Med njimi je najizrazitejša »evroregija«, ki jo sestavljajo Trst, slovenska Obala, hrvaška Istra. Nevarnost je velika gravitacijska moč Trsta (skupaj z Ronkami, Miljami, Tržičem ...), ki bi vso okolico vključno z Istro lahko spremenili v »zaledje« velikega Trsta oziroma vplivno območje dveh težišč (pri čemer je drugo Reka), zaradi česar bi bil slovenski prostor lahko marginaliziran, izrazito obroben in prehoden. Mnenja smo, da edino izrazito razvojna naravnanost na sloven- ski Obali in njenem zale<^iL, na tr-žaško-komenskem krasu lahko uravnovesi opisane pretnje in je za nas pozitivna. Tudi širjenje mediteranske evroregije proti severu z vključitvijo Gorice in Nove Gorice je za nas zelo vprašljivo zaradi perifernosti naših ozemelj in šibke konkurenčnosti glede na Furlanijo, mesto Gorico oziroma konurbacijo Videm - Gorica. Druga, podobno vprašljiva tendenca je »evroregija Graz - Maribor«, v kateri bi Maribor potegnil krajši konec. Maribor je nesporno urbano središče vzhodne Slovenije, s pomembno vlogo sekundarnega nacionalnega središča ter oskrbe občinskega zaledja. Ima vse možnosti (prometne, gospodarske, izobraževalne, kulturne, turistične ...), da postane evropsko regionalno urbano središče. Njegova »masa« je zadostna, da na našem ozemlju povsem uravnoteži vpliv Gradca oziroma avstrijske Štajerske, ki mu je konkurenčna. V morebitni »delitvi funkcij« z Gradcem bi Maribor igral podrejeno vlogo, kar velja tudi za sicer v Mariboru ugodne lokacije (prometno vozlišče, letališče, gospodarske cone, univerza itd.). Slika 1 : Vključevarge Slovenije v evropsko urbano omre^e 3. Policentrizem, urbane mreže in koridorji Strokovno ustrezno in družbeno sprejeto policentrično zasnovo urbanizacije Slovenije je potrebno sicer nadgraditi v skladu z najnovejšimi spoznanji in izzivi glede me-tropolizacije, mreženja in koridor-skega razvoja v urbanih oseh. Na ta način bomo skušali rešiti oba problema - urbano oskrbo perifernih regij in hkrati doseči razvito evropsko konkurenčno mrežo mest z izpostavitvijo vloge državnega glavnega mesta (Ljubljane), evropsko regionalno pomembnega mesta (Maribora) in (edinega) evropskega vhodnega mesta (Kopra). Poleg osnovne usmeritve, tj. policentrične zasnove urbanizacije, je mesta, kot rečeno, potrebno povezovati v mreže in razvojne koridorje - oboje zaradi večje konkurenčnosti sicer (pre)majhnih sloven- Odzivi letniku, št. 2/00 skih mest in njihovega vključevanja v urbani sistem Evrope. Predlagamo sledeči »urbani sistem«. Glavno mesto Izubijano je potrebno poudarjeno razvijati kot »Evro-city«, saj je edino slovensko srednje veliko evropsko mesto, ki je hkrati metropola in središče mreže urbanih aglomeracij v okolici -ki so: Kranj, ŠkoQa Loka, Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Vrhnika, Logatec (in manjša obmestna urbana naselja, kot so Hoijul, Ig, Polhov Gradec, Medvode, Vodice, Mengeš, Trzin, Škofljica, Brezovica in druga). Mariborje potrebno razvijati kot regionalno pomembnejše srednjeevropsko mesto in hkrati kot središče urbane mreže z okolnimi urbanimi aglomeracijami, ki so: Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše, Limbuš, Bresternica, Rače, Fram, Pesnica in druga. Koper je nujno potrebno vsestransko razvijati kot (naše edino) vhodno mesto [gate way city) Evrope. Skupaj z njim tvorijo tretjo urbano mrežo obalna mesta, in sicer: Izola, Piran, Portorož, Lucija, skupaj z manjšimi aglomeracijami (kot so Dekani, Sečovlje, Škofije, Korte, Šmarje, Ankaran in druge). Druge mreže mest In urbanih središč, ki krepijo urbana središča slovenskih regij ali tvorijo konkurenčno težišče velikim mestom na drugi strani meje, sestavljajo sledeča mesta: • Jesenice, Radovljica/Lesce, Bled; • Sežana, Kozina, Divača; • Zagorje, Trbovlje, Hrastnik; • Dravograd, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem; • Brežice, Krško; • Nova Gorica, Šempeter, Solkan, Volčja Draga, Vrtojba; • Celje, Žalec, Polzela, Trnovlje; • Velenje (Škale, Pesje), Šoštanj, Topolščica. Regionalni urbani centri, ki so v okviru policentrične zasnove poleg naštetih urbanih mrež središča z višjo ravnjo oskrbe, sta Novo mesto in Murska Sobota ter pomožna regionalna središča: Po- stojna, Kočevje, Idrija, Tolmin, Ilirska Bistrica. Druga manjša urbana središča so nosilci razvoja posameznih mikro-regij in hkrati pomembni oskrbovalni centri za podeželsko okolico. Evropske usmeritve ne govorijo o »najmanjših možnih« urbanih središčih v policentričnem razvoju. Zato bodo določeno (nižjo in delno srednjo) raven funkcij razvijala vsa ostala mesta, zlasti tista, ki so bila nekdarya središča občin (npr. Črnomelj, Ormož, Lendava, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Trebnje, Ajdovščina, Bovec, Kobarid, I^bnica, Radeče ...), pa tudi vsa središča novih občin, vsaj za osnovno raven funkcij. Glede na odprtost naših meja po vključitvi v EU bosta narasla pomen (nacionalni, identitetni) in hkrati konkurenca našim obmejnim mestom. Zato je v njih treba razvijati nacionalno pomembne funkcije (npr. izobraževalne, kulturne, upravne, denarne), tudi če so pod pragom ev. demografske ali gospodarske upravičenosti. Takšna mesta so: Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ormož, Rogaška Slatina, Brežice/Čatež, Metlika, Koper (že opredeljen kot vhodno mesto), Sežana, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Kranjska Gora; na lokalni ravni pa še manjša urbana središča, kot so Vinica, Fara, Jelšane, Miren, Kobarid, Dravograd, Šentilj, Hodoš, Središče ob Dravi, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Osilnica in druga. 4. Terciarne in kvartarne dejavnosti Glede na razporeditve centralnih funkcij v mestih ali specializiranih centrih nam mednarodna izhodišča ne dajejo neposrednih usmeritev. Zaradi trendov razvoja, konkurence sosednjih (čezmej-nih) mest in ob opazovanju stanja v najrazvitejših državah Evrope in sveta pa lahko kot mednarodne usmeritve postavimo sledeče teze. Globalizacija, spremembe v hierarhiji funkcij in drugi trendi v svetu terjajo vse večjo koncentracijo, obseg, specializacijo in Vpliv regije Varaždin - Čakovec Vpliv Reke in Kvarnerske regije Vpliv Beljaka in Koroške regije Vpliv Zagrebške regije Vpliv Tržaške regije Vpliv Gorice in Vidma Vpliv Gradca in Graške regije Mreža mest na Slovenski strani Odgovor slovenskih mest v obliki mreže in poudarjenih funkcij Slika 2: Gravitacyski vpliv velikih sosednjih mest in aktivni scenarij na teh obmogih letnik 11, št. 2/00 raznovrstnost centralnih funkcij v velikih mestih in specializiranih središčih (npr. visokega šolstva, zdravstva, bančništva, trgovine, kulturne in turistične ponudbe, športa, prometnih storitev, poslovne, kongresne, sejemske dejavnosti ...)• Posebej pomembno vlogo ima v tem pogledu Ljublana, ki si mora s koncentracijo in visoko kakovostjo terciarnih in kvartarnih dejavnosti izboriti razpoznavno mesto v konkurenci evropskih metropol. Podobno velja za Maribor, ki naj na ta način postane pomembno mesto v okviru srednje Evrope. Zlasti bo pomembna mreža visokih šol, univerz in znanstveno-teh-noloških parkov (v Ljubljani, Mariboru, na Obali, v Novi Gorici, Novem mestu ...). Centralne funkcije na srednjih in nižjih ravneh bomo umeščali v prostor policentrično oziroma v prometno najbolj dostopna mesta ter s tem oskrbovali čim bolj enakomerno vse regije, še zlasti pa teže dostopne in gospodarsko zaostale predele. Naši interesi ohranjanja nacionalne identitete na obmejnih območjih, ki so v vplivu velili sosednjih mest, narekujejo čim večjo koncentracijo centralnih funkcij tudi v Novi Gorici, Sežani, Kopru (Izoli), Ilirski Bistrici, Brežicah, Gornji Radgoni, Slovenj Gradcu, Črnomlju, Ormožu, Lendavi [trgovine, šolstva, zdravstva, turizma in pro-stočasnih dejavnosti, kulturnih dejavnosti, denarnih ustanov ipd.). Slovenija lahko nudi ugodne lokacije za proizvodna podjetja in špedicij ske centre multinacionalnih družb, ki lahko »pokrivajo« več sosednjih nacionalnih tržišč (Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter deloma tudi BiH in Jugoslavije). Takšni logistični centri so zlasti Ljubljana (katere prednost je tudi lega v središču domače potrošnje), Maribor in Koper, potencialno pa tudi Sežana, Kozina, Brežice, Celje in drugi. Za velika nakupovalna središča in druge komercialne dejavnosti nad-nacionalnega pomena naj bodo predvidene nekatere prometno izjemne lokacije (npr. zaledje Luke ___.^.i»............ Cestne in železniške smeri PJ Evropsl