Janus Golec: Materine solze in očetova prošnja. Ravno pred božičaimi prazaiki so izpustili iz ječe Makovega Toaeta iz Ravaice. Dve leti je presedel radi krvavega zločiaa. Če pride takole s člo.veško krvj'0 omadeževaao seme pred najbolj prisrčaiaii prazaiki v pošteao far-o, ljudje niso prav aič veseli take vrnitve. Brez prikrivanja ter javao so si dajali duška aevolji, eeš: Obesili bi gj. aaj bili. Saj ae bo dal ljubega miTli. Že prej je bil aebodigatreba, v ječi se gotovo ai poboljšal! — Ivamaj so sosodi aaše župaije pozabili aa lcrvan madež, jih bo kmala zopet več svežih izpod razbojniške ro-ke mladega I.laka. Njegova dobra mati si je izjokaia radi siaovih hudobij oči ia življeaje. Oče mu je postal samotar ter čudak, ki beži ter sc zaklepa pred svetom radi aeizbrisae sramote, katero mu je nakopal sia ničvrednež! Take ia eaake so letele od vseh straai aa Makovega Toneta, kakor lritro se je pri-kazal po izpustitvi v rojstai vasi ia ko še ai aiti prijel za 'kljuko očetove hiše. ¦ Oče je segel ediacu s solzami v očeh v roko brez običajae dobrodošlice ia brez izpraševaaja, kako se ti je godilo ia kedaj si se vrnil. Stara teta Urša, ki je gospodiajila pri Makovih po preraai smrti gospodiaje, je položila aa mizo krog sklede po Toaetovi vrnitvi mesto dveh — tri žlice. Zajemali so molče, kakor bi se bali edea drugega. Oče ia teta sta imela zajokaae oči. Sin ai zaal: ali jokata iz radosti radi vraitve ediaca, ali iz strahu, da se je še sploh drzail pocl domači krov. Golzc ter molk starih sta grizla mladcga ia ga silila, aaj se izpove očctu ter teti, da bo za bodočaost — povsem clrugačea tor boljši. Na drugi straai mu je zopet zapirala odkrito prvo besedo trma, da bi moral ravao on še t.3tmeno beračiti za sprejem v domačo družbc, ko je storil ter opravil to pismeao ter na dolgo prcd vrnitvijo. Priprava na bajaolepi Božič je bila pri Makovih molčeča, žalostaa in vsak od treh je pričakoval, da se mora preokreniti aa drugo straa, sicer bodo rnorali pobegniti od hiše eden za drugim. Jedli so molče, molili vsak zasc in opravljali običajaa zimska dela pri hiši, ae da bi kedo zaukazoval ali povpraševal. V aeznosai tišiai in v pričakovanju aeizogibne izredaosti je prikimal tudi za Makove božični večer. Stari je prinesel izpod podstrešja leseae, stare ia zaprašeae jaslice. Sin je imel brž pri roki perutaico, otepal prah ia pripravljal jelovo ter bršljiaovo zeleajad za kot, kamor sta aaskmila aa žreblje z očetom osnaženi, z zeleajem prepleteni in s svečkami oživljeai Betlehem. Sia je navezoval na jelkiae vejice jabolka ter orehe, stari je čepel sključeno za pečjo, žulil med.zobmi čaka ia so čudil, kako hiti siau izpod rok aapravljaaje jaslic, saj je prebil dve leti med razbojaiki v ječi, kjer se aajbrž ae ukvarjajo s pripravjjanjem domačega oltarja za najsvetejšo aoč. Sinovo neprisiljeno, brhko ia aežao sukaaje krog Betleheaia, je usililo žalostaemu očetu prepri^aje: Odvedli so ga cd doma kot razj&jnika, poslali ia vraili so mi ga — krščaaskega človoka. .;.. Toae je skočil s klopPv kotu. Bil je jotov ia je pregledoval opremo domačega oltarja, ko je priaesla teta večerjo aa mizo. Oče se je aa glas pokrižal, molil naprej, sia ia teta sta odgovarjala, opravili so skupao predjedao ter večerao molitev ia sicer prvic po Toaetovi vraitvi na sv. aoč. Po rožaem veacu so vsi trije vstali, se-dll za mizo ia pričakovali, da mora priti aekaj baš to aoč, kar jih bo stri.ilo v družiao. Stari je gladil ter božal dolgo ediaca z očetovskimi pogledi, prodao se mu je odtalil lod krog srca toliko, da jc spregovoril: »Toae, jaslice — Betlehem — oltar imamo v kotu. Pripravili smo bivališče aebeškemu Detetu aa zunaj pod našim krovom; posteljimo še naša srca, da bo proslavljea Bog aa višavah ia bo mir v naši 'liši!« Oče bi bil gotovo aadaljeval prisrčao ia ganljivo pričeti svetoaočai aagovor, da se ai oglasii farni zvon z vabilom k polaočaici. Nobedea ai rekel: »Vstaaimo od mize, preoblecimo se ia odpravimo se k polaočaici!« Nek notrajai klic je dvigail trojlco. V najkrajšem času sta bila sin in teta zbrana krog očeta, ki je prižigal veliko svetilko. Gospodar je svetil aaprej, za ajim sta škripala po zmrzlem saegu teta ter sin. Vsem je bilo prazaično ikrog srca. Maikova družina je stopala skupno po tolikih letih k polnočaici. Že bolj proti fari so srečavali sosede, zaaace, prijatelje, ki so se jim umikali z gazi iz začudenja ter bojazai, kaj bode priae3la sveta noC, ker je zopet ('jma Makov zločiaec ia se upa celo v cerkev med poštene ter miroljubae sofarane! Celotaa aatlačeaa cerkev je bila pod aajmučaejšim vtisom vrnitve od pamtiveka ediaega Kajaa na Ravaici. In š- toliko drzea j^ bil tolovaj, da se je upal s svojim dobrim očetom v drugo klop pred velikim oltarjern, kjer ga je lahko gledalo staro ia mlado ter se zgražalo aad oinelostjo zločiaskega drzaeža! Ravaičaai so drezali s ikomolci edeu drugega, Ravaičaake so ikazale v ogorčeaosti proti Makovemu sedežu, aedorasla deca je stala pred uganko: Kedo je cbčo pozoraost vzbujajoči tujec poleg Makovega strica? Na obaašaaju cele cerkve je bilo videti, da vrnitev Makovega Toaeta med prave ikristjaae ia sofaraae svetoaočne pobožaosti ai povzdigaila, ampak jo je zmedla, zameglila ia aekateri so bili celo sami pri sebi maehja, da bi ne bili pri polaočaici, če bi bili zaali vaaprej, da jo bo onečastil s svojim obiskom komaj iz težke ječe se vrnuli tolovaj! Makova tetka je ihtela aa glas, ko je pregledala položaj ia hudovaaje, ki je letelo tudi na njo od vseh straai. Oče ia sia sta klečala v iklopi, sklepala roke v molitvi, ae oziraje se aa levo in ae aa desao. Njuae oči so bile uprte v Oaega v beli bostiji aa glavaem oltarju, ki je imel celo za razbojaika obljubo raja! Po polaočaici se je oglasil orgaaist s kora z običajnimi, vedao aovimi ter prisrčaimi božičaimi. Narod je zapel iz polaih grl s spremljevaajem orgel in je aekako pozabil, da je bil izmeček človeštva — Makov Tone — pri celi polaočaici. Ljudje so prepevali, Maka sta se iz-< motala iz klopi. Sia se je ril skozi množico iklečeče ia prepevajoče dece za očetom v zakristijo, kjer je bil pravkar odložil g. župaik mašaa oblačila. Obeh Makov ai bilo dolgo na sprcgled. S pesmijo omiljene Ravničaae je zagrabila ponovaa aevolja, kako se drzne Makova propalica na sveto noC pred dušnega pastirja! Po razhodu izprcd cerkve s-o govorile moške ter ženske Ravnice, da so doživeli nek?,j, ._ai" še doslej nikdar. Makov Antonuh se je vrnil iz ječc in naravnost v domačo župno cerkev, kjer je ogledoval pri polnočnici monštranco, da jo pri prvi priložnosti oropa ter onečasti Najsvetejše! Makova vrnitev je omadeževala na Ravnici sv. noč. Ravničani so legli z o~orčeiiostjo nad tolovajsko drznostjo k počitku. Oni, ki so se vrnili od božičnih zornie, so zatrjevali polnočničai-jem, da so prejeli vsi trije Maki med zorno sveto mašo obhajilo! Pri Makovih so govorili na Božič pri K.osilu oče, sin ter teta na glas, veliko ter prvič po Tonetovi vrnitvi. Po obedu je odvedla teta nečaka v svojo kamro. Zvedel je iz ust dobre ženke, da se ima zahvaliti za vredno božično sv. obhajilo solzam njegove pokojne matere, fci je verovala v sinovo poboljšanje na Marijino pripvošnjo na smrtni postelji. Tetinemu zagotovilu o v oblake prodirajoči moči matennih solz je dodal Tone pripombo, da ga je potegnila k spovednici in obhajilni mizi poleg materinih solz še tudi očetova prošnja med polnočnico, katero je šepetal solznih o.i z besedami: »Kralj nebeške slave in miru na zemlji, dodeli mojemu edincu srečni mir ter odpuščanje, da Te bo slavil in se zveličal!« Makov Tone ni krenil od polnočnice In obhajilne mize nazaj med zločince. Vsako nedeljo ter prazniik je klečal poleg očeta v drugi iklopi pred glavnim olterjem in je postal v očetovem spremstvu vzgleden član Apostolstva mož. Zavedal se je, da je vsled enkrat v naglici ter jezi zagrešenega zločina za zmiraj izobčen iz družbe sosedov, prijateljev in znancev. Držal se je strogo d- ua. Bil je očetu v podporo in mu je lajšal z resni.nim poboljšanjem starosts? -bri&kosti. Stara ter sključena teta mu je nauOmeščala mater. Obiskoval ga je mesečno njegov edini^ prijatelj — Gospod v podobi kruha, ki ima nepopisno vesclje nad grešniiko.-i, fcateri ge drži poti pokore ter resnega poboljšanja.