List 21.
pri
vmestjenji visokočastitljiviga gospoda, korarja
Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti in resnice Vselej sam pred njimi hodi;
Ki v nesreči in v sreči Brani, ljubi jih enako, Zanje breme tud nar veči Je voljan nositi vsako;
Ki mu vselej skerb je mila, De V ovcica se ljubljena Mu iz cede ne zgubila, Ne zašla nikolj nobena.
V Tebi t a c' g a, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja.
V  britki žalosti po zgubi Milosercniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi
V  Novim Milost prevelika.
S čim Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati J^a milosti preobilne?
Eno nam je dopušeno, To voljni smo vsi storiti: „Tvojo voljo prečešeno
V  Namestniku spolniti."-—
Sprejmi torej pod peroti, VredniVodja! nas — kreposti, Vodi nas po srečni poti
V  previdni Svoj' modrosti.
H timu cela družba zbrana
Te pozdravi—svojgaOčeta,
V  sercu, v duhu biti vdana Kavnoserčno Ti obeta.
Vodi nas k studencu luči, Kjer se duh krepost' napaja, Nas steze iskati uči, In željene ključe raja;
De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v S veti g a svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše.
ISKRE
JANEZA KERST. NOVAKA
v čast vodstva Ljubljanske duhovšnice
po Njih Prevzvišenosti
premilostljivim gospodu gospodu KNEZU-ŠKOFU LJUBLJANSKE ŠKOFIJE
ANTONU ALOJZIJU WOLFU
v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja
od
bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845.