POGOVOR: mag. LEVSTEK ostaja zavezan slovenstvu Foto AP na namibijskih peščinah z Zvonetom Šerugo Foto J. Turk Pred Brežami je kar nenadoma vzniknilo jezero, posledica ponovnih poplav Foto AP p ry GLASILO OBČINE RIBNICA NOVEMBER 2000, letnik IV o....--—---- RIBNICA SKOZI ČAS PRILOŽNOST ZAMUJENA, NE VRNE SE NOBENA Tisti, ki imajo čopič v rokah in lahko rišejo sodobno podobo Ribnice, so zavestno spregledali trenutek, ki seje dlje časa napovedoval. Bolj sprejemljiva, vsekakorpalažjapotsejim je kazala v tem, da so pokleknili pred drugo preprosto življenjsko resnico: DENARJE SVETA VLADAR. Zdaj pred njimi rastejo stavbe, ki rušijo preteklost, s katero se je Ribnica nekdaj ponašala. Morda je to žrtev, ki jo čas zahteva od skoraj tisočletnega kraja, bolj verjetno pa le krepak spodrsljaj vseh, ki naj bi upravljali z dediščino: najsi bo občine, upravne enote ali spomeničark, ki se spotikajo ob polkna ali fasado malomeščanskega razreda v mestnem jedru. Češ dajepod spomeniškim varstvom! In če predstavniki spomeniškega varstva ne dajo blagoslova, potem na ribniški upravni enoti skorajda ni moč dobiti dovoljenj. Le - ta se namreč togo drži navodil Nekje jim je spodrstjilo, drugače ne bi mogli "požegnati"novogradenj in opravičiti na primer rimske stebre v naselju, kjer so še stoletje nazajpurgarji čez trg vozili gnoj s svojih dvorišč? Nihče ne jadikuje za dobrimi starimi časi, ko je bila Ribnica odeta v lično in idilično podobo. Predvsem jo je odlikovala duhovna inteligenca, ta pa ne rabi bogatih pročelij, marveč okolje, ki godi njeni duši. Saj ne moti toliko, da se novi lastniki, katerih rodne korenine niso pognale v tem mestecu, dobro znajdejo v tem brezpravju, bolj moreče in boleče je dejstvo, da se domačini s tem zmedenim okoljem ne identificirajo več. Mestece postaja nepriljudno za ljudi, ki bi vtem brezdušnem času še kako potrebovali iiekaj otipljivega, kamor bi se lahko zatekli-pod pahljačasto zeleno krošnjo, k vodnjaku, tiaklopčico, morda v kavarno, kjer bi v miru prehajale misli...Korak Ribničanov se noče več zadrževati na domačih ulicah, korak obiskovalcev pa le-te skoraj vedno zgreši, zakaj njegova lahkotnost pride bolj do izraza v Slovenskih Konjicah, Kamniku ali Škofji Loki, kjer ljudje puščajo srčiko kraja nedotaknjeno ali pa se je dotikajozobčutkom. Vred. Štirje pogledi na Ribnico pred drugo svetovno vojno: 1. Most čez Bistrico, cerkev in del gradu 2. Kolodvorska cesta, mimo šol proti Veliki gori 3. Glavna cesta od cerkve proti zahodu 4. Po državni cesti, od severa navzdol, mimo vile dr. Schiffrerja i— v\yj ,r> Vir: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine Hotela odslej gotovo ne bo prezrlo nobeno oko. Foto AP Tu naj bi zrasla stavba, podobno visoka kot nasproti nje stoječi Cassucci in zastrla še tiste snopiče svetlobe domačinom, katerih predniki si niso mogli zamišljali, da so svojo hišico postavili na kraju, ki bo zanamcem postal ničvreden. FotoAP PRED BURJO NAS VARUJETA GORI, PRED POPLAVAMI PRIGORIŠKI ZADRŽEVALNIK Vsaj tako je bilo pet dni nazaj, ko je bil ta naslov napisan, glede na silno deževje paje vsak dan lahko nepredvidljiv. Pred dvema letoma, ko seje vodni udarni val, kije pridrvel iz Sodražice, dotaknil tudi Ribnice in marsikje močno poškodoval infrastrukturo, gospodarska poslopja in stanovanjske hiše, smo na naslovnico dali jezeroe pred Rudeževo vilo. Tokrat pa tisto, ki gaje obilno deževje ustvarilo 7. novembra pred Brežami. Poplavilo j e tudi cesto na mostu, zato je bil odsek za kratek čas zaprt. Nikjer vribniški občini pa voda ni ogrozila naseljenihpodročij.čepravje Bistrica prestopila bregove na mestih, ki so običajno poplavljena ob velikem deževju, še posebej na nižje ležečih predelih kot na Bregu in v Gorenji vasi, kjer je v bližini hiš poplavila travnike. Ribnice tudi sicer ne bi smele ogrožati narasle vode, saj jo pred poplavami varuje zadrževalnik v Prigorici, kije bil zgrajen leta 1986. Kritično višinsko mejo je voda kljub vsemu doseglapet let kasneje. Krivo je bilo slabo Hidrotehnikovo vzdrževanje umetne pregrade, zato seje na njej nabralo vejevje. To se še lahko ponovi, kolikor domačini ne bodo odstranjevali posekanihjelš, je opozoril Lado Mate, ki nadzoruje zaščito in reševanje v občini. Nadzornik vpoplavno nevarnih obdobjih vsakodnevno nadzira dogajanje inpo potrebi odpira zapornice. Začasna evakuacijapa bi bila potrebna le v primeru, da bi se iz betonskih drenažnih cevi začelo izlivati blato. Drugače pa Ribničani lahko rečemo le, hvala bogu za zadrževalnik, saj odtlej Ribnica nima več težav s poplavljanjem, čeprav je Hidrotehnik bore malo mislil, ko je načrtoval poplavno področje. Zadoljski most sicer tokrat ni bil pod vodo, je bil pa spet tik pred tem. Prav tako namje zadrževalnik v zameno za varnost odvzel naravno idilo Nemškega Brezja, v težavah pa seje znašel tudi tamkajšnji biotop, o čemer bo treba kaj kmalu napisati nekoliko več besed. Poplavljeno Nemško Brezje Foto A P NOVEMBRA PIŠEMO: DOGODKI IH NOVICE MESECA Podjetja najbolj potrebujejo kovinarje in lesarje 4 Vožnja po ribniških cestah bo lažja 5 POGOVOR Mag. Anton Levstek V SREDIŠČU Zbornik o dekanu Skubicu pripravljen Obnova Marofa se bo nadaljevala 6 9 NE SPREGLEJTE Nega na domu 11 Zimski bazen tudi za rekreativce 13 Zadnja priložnost za izbor osebnosti leta 13 (kupon najdete na strani 19) TURISTIČNI DROBIŽ Stoj glej in se čudi, kako Bučmani lovijo zajca. Ko ga začutijo, začnejo s palico kopati luknjo, dokler ga lahko ne ulovijo za vrat. Potem... Videti to in še več, je možno le, če se s Šerugo odpraviš po Namibiji. Več na strani 12. BRALCI PIŠEJO n Intelektualna radovednost? Ustni dogovor nima veljave KULTURNE DROBTINICE 24,25 Zadnja na Grmadi Religiozna znamenja Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.100 izvodov. Nasjgv: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si FAKS: 8361 091, 8369 765 Rok za oddalo gradiva za naslednjo številko: 7. december 2000 Izid naslednje številke: 22. december 2000 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. OD VRTCA DO ŠOLE Otroci in mladi imamo težave 26 Vizija vrtca 27 ŠPORTNI UTRINKI Ribniškem kegljavcem odvzeta pravica do igranja 28 Športno igrišče na Griču osrednji prostor naselja stran 30 i>i c:i o "x>ci Okrogla miza o zaposlovanju v malem gospodarstvu PODJETJA TRENUTNO NAJBOLJ POTREBUJEJO KOVINARJE IN LESARJE Na razpravi strokovnih delavcev o težavah pri zaposlovanju Foto AP Področni centerza razvoj gospodarstva s sedežem vRibnici, ki pokriva petobčinje preko anket prvič poizvedoval o strukturi zaposlenih v 113 izbranih podjetjih in 120 gospodinjstvih ter potrebah in željah delodajalcev, da bi tako ugotovil kadrovske potrebe v malem gospodarstvu. Na okrogli mizi, kije bila na ribniškem Uradu za delo 27. oktobra, seje tako zbralo 13 članov lokalne koalicije, izobraževalnih ustanov in občin ter sprejelo sklepe in ukrepe za pospeševanje zaposlovanja v Ribnici, Loškem Potoku, Sodražici, Dobrepolju in Velikih Laščah. Med prvimi ugotovitvami je gotovo ta, da je sistem podpore drobnemu gospodarstvu premalo dorečen in v določeni meri premalo prilagojen novim dejavnikom v gospodarstvu. Po podatkih GZS je bilo v letu 1999 91,9% malih gospodarskih družb (34.523), 5,7% srednjih (2.143) in 2,4% (887) velikih gospodarskih družb. Samostojni podjetniki pa delež malega gospodarstva še dodatno povečajo. Tolikšno število samostojnih podjetnikov in majhnih d.o.o je zelo težko obvladovati, še težje pa vzpostaviti ustrezne komunikacije in mehanizme, ki bi pospeševali razvoj. Za to bo v prihodnosti potrebno še več energije, ljudi, časa in sredstev. Tudi informiranost podjetnikov je premajhna. Podjetje z do 10 zaposlenimi težko spremlja vso zakonodajo (tudi zaposlovanje), še težje pa vse ostale različne akcije. Pri vseh sodelavcih pospeševanja razvoja pa je premalo zaposlenih, da bi se posvečali vsakemu podjetniku posebej. Odzivnost podjetnikov pa tudi podpornega okolja je slaba. Za vse posvete o zaposlovanju je bilo poslanih ca 400 vabil, a udeležilo se jih je le 50-60 obiskovalcev. Poslanih je bilo preko 350 anket, samoiniciativno jih je bilo vrnjenih komaj 15. Med podjetniki je malo mladih podjetnikov in malo žensk-podjetnic. Tudi šolski sistem je premalo prilagojen in premalo sodeluje s podjetniki (in tudi obratno). Na osnovi anket, spremnih ugotovitev in z razpravo smo sprejeli naslednje sklepe in ukrepe: 1. Izpeljati integracijski zaposlitveni program in iskati nove zaposlitvene programe po posameznih segmentih (turizem, kmetijstvo, storitve, sociala, gospodarstvo). 2. Ustanoviti kadrovsko agencijo (oziroma neko podobno obliko), ki bo načrtovano skrbela za upravljanje s človeškimi viri. 3. Vsi akterji bi morali poizkusiti vzpostaviti prilagojeno medsebojno komunikacijo in komunikacijo s podjetniki glede na strukturo podjetij (npr. podjetja rangiramo; tista, ki imajo 1-5, 6-20 in 20-50 zaposlenih in jim ciljno ponuditi določene programe ali načine sodelovanja glede na njihove potrebe. 4. Vsi akterji pospešujemo razvoj dualnega sistema izobraževanja. 5. V letu 2001 nadaljevati aktivnosti za vzpostavitev učnih delavnic. 6. Apelirati na državo in vse njene službe za sprejem stabilnejše zakonodaje in stabilnejših programov (zaposlitveni programi ali njihovi pogoji se spreminjajo, finančni viri se spreminjajo..., tako daje podjetnikom oteženo planiranje). S stabilnimi programi in sistemom financiranja bi podjetnikom omogočili tudi dolgoročnejše planiranje glede državnih spodbud. 7. Pospeševati akcije spoznavanje poklicev v osnovnih šolah in razvoj podjetniških krožkov. 8. Ljubljanska regija bi morala več pristojnosti prenesli na regionalni in lokalni nivo, tako bi v to okolje prišlo tudi več programov in sredstev. 9. Spodbujati v vseh segmentih nove razvojne projekte in nadaljevati z obstoječimi razvojnimi programi. 10. Povečevati koordinacijo med vsemi akterji lokalnih koalicij in sodelovanje med občinami. Delodajalci so v anketah imeli tudi nekaj pripomb in predlogov, ki zadevajo brezposelne, prijavljene na Zavodu za zaposlovanje. Ugotavljajo, da 'kljub velikemu številu brezposelnih težko dobijo delavce, ki so pripravljeni delati. Prav tako ne dobijo ustreznega kadra. Brezposelni naj bi bili premalo učinkoviti in prilagodljivi glede na potrebe firme. Kompliciran je tudi sistem za delovne vize in zaposlitev tujih državljanov. Predlagajo, da brezposelni ne bi smeli več zavračati prve ponujene službe, hitrejšo odzivnost (če delodajalec išče kader, mora biti ta na razpolago v enem dnevu), oblikovanje specializiranih ekip (npr. ključavničarjev ali varilcev za občasna dela na terenu), začeti z aktivno borzo razpoložljivih kadrov ter doseči večjo fleksibilnost delovne zakonodaje. Kadrovska problematika tako ponovno pridobiva svojo vrednost v podjetjih. Po obdobju, ko je zaradi velikega števila brezposelnih vsako podjetje razmeroma lahko dobilo ustrezen kader, smo že stopili v čas, ko je kvaliteten kader težko dobiti. Tako počasi raste tudi med podjetniki zavest, daje treba potrebo po kadrih načrtovati za daljše obdobje. Potem lahko tudi upamo, da bomo čim prej od termina "iskanje delavca" prešli na termin "načrtovano upravljanje s človeškimi viri". JANEZ MATE Direktor področnega centra Janez Mate je iz ankete tudi ugotovil, da so podjetniki, ki jih je v Ribnici, Sodražici, Loškem Potoku, Velikih Laščah in Dobrepolju največ s poklicno in srednjo šolo, premalo seznanjeni z zakonodajo in ne znajo izkoristiti vseh ponujenih možnosti, najsi bo ob razpisih najsi bo pri iskanju ustreznih kadrov. Vodja ribniškega Urada za delo Breda Lovšin je poudarila, da podjetniki niso seznanjeni niti z njihovo ponudbo, pogosto pa so nezaupljivi tudi do subvencij, prispevkov in ostalih možnosti pomoči pri zaposlovanju. Do leta 2007 naj bi se odprlo 281 novih delovnih mest, je dejal Mate, številka pa naj bi bila vsaj še dvakrat višja, če se pri analizi upošteva vseh 1500 podjetij, kolikor jih je v anketiranem okolju, je dodal. Trenutno podjetja potrebujejo največ poklicno izobraženega kadra s področja kovinarske in lesne stroke, saj se ponovno oživlja na primer Rikov bazen, a dandanašnji trend šolanja kaže, da se otroci največ usmerjajo na gimnazije in ekonomske šole. (Op.med.) VSE SE ZAČNE IN KONČA PRI CESTAH! Nagovorili smo župana: Pri obnovi Šeškove ulice so se med obnovo pojavile mnoge težave, ki naj bi bile bolj posledica slabo pretehtanih odločitev... Rekonstrukcija Šeškove ulice, ki se je začela konec julija, je podobne zahtevnosti in obsega kot rekonstrukcija Gorenjske ceste. Razlika je le ta, da smo Šeškovo ulico lahko zaprli za ves promet in tako omogočili nemoteno gradnjo. Med rekonstrukcijo vozišča je bilo potrebno projekt na dolžini ca 70 m dodatno uskladiti s prizadetimi lastniki stanovanjskih hiš. Uskladitev višinskih kot je narekovala tudi spremembo enostranskega prečnega naklona v strešni Najbolj prometne poti skozi mestno naselje in občino bodo odslej vsaj normalno prevozne Foto AP naklon, kar je povzročilo tudi spremembo režima odvodnjavanja. Dograditi je bilo potrebno nekaj jaškov in na treh mestih prekopati vozišče za položitev meteorne kanalizacije. Mislim, da je ta rešitev za prizadete občane bistveno boljša, kot bi bila izvedba po projektu. Zakaj ni dvostranskega pločnika? Cesta ima dvostranski pločnik, od odcepa Kasarna do Male Hrovače pa enostranskega. Tudi ta bo zadostoval za varno pot pešcev in šolarjev. Napovedanega epiloga pa nismo doživeli ne konec septembra ne vzačetku oktobra. Rekonstrukcija se je nekoliko zavlekla, predvsem zaradi enomesečne zamude pri pridobivanju soglasja, zadnje tedne pa dela ovira zlasti slabo vreme. Pozitivno je presenetila obnova cestišča, ki povezuje Nemško vas in Prigorico, saj je bilo slabo prevozno. Vendar: ali je šlo le za novo asfaltno prevleko, brez pločnikov in javne razsvetljave? Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) se je na pobudo občine Ribnica ter na osnovi opravljenega pregleda stanja vozišča odločila za prelitje odcepa Nemška vas - Prigorica. Vrednost del znaša 42 mio SIT. Čeprav smo vsi želeli temeljito obnovo vozišča ter obnovo in dograditev ostale nujne cestne (pločniki, odvodnjavanja) in komunalne infrastrukture (vodovod, javna razsvetljava...), tega posega zaradi vrsto let nepodpisanih soglasij ni bilo možno izvesti. Obnova asfalta, izvedba priključkov, ureditev postajališča, postavitev jaškov in robnikov so bile v veliki meri usklajene s potrebami in željami prebivalcev obeh vasi. Samo prelitje in popravki naklonov omogočajo relativno enostavno prigraditev pločnika, s čimer bi se še bistveno povečala varnost pešcev in tudi znatno zmanjšala hitrost vozil, zato pričakujem, da bodo prebi- ----------------------- valci Nemške vasi razmislili tudi o teh možnostih, saj predvsem sami potrebujejo bistveno boljšo vsakodnevno varnost. SPOŠTOVANE VOLIVKE IN VOLIVCI, zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje na državnozborskih volitvah. Potrudil se bom, da bom izpolnil vaša pričakovanja in zagotovil, da bo ta okraj primerno zastopan v regionalnih programih. Hvala vam! JOŽE TANKO SE POMNITE, GOSPODJE, STRÜSK0 ULICO? Ob vseh cestnih vozlih in zahtevnih rekonstrukcijah, kijih nenehno prestajajo pomembni odseki v dolini, se tako zlahka spregleda tisto malo ribniško uličico, kjer je stanovalcem zaradi povsem zgrešene in zastarele ureditve prometnega sistema otežen ali celo onemogočen izvoz na trg in Merharjevo ulico. Nekajkrat smo že pisali o tem, dobili odgovor, da je težko karkoli spremeniti, da so o tem že nekajkrat razpravljali tudi na svetu za preventivo in kakorkoli že: NIČ SE NI ZGODILO! Ni ne ogledala, za katerega so stanovalci prosili, da bi tako sploh lahko varno prišli na trg, ne da bi vsakokrat pomolili nos iz avtomobila ali pa zapeljali na pločnik. Pa saj na trg itak mno- gokrat sploh ne morejo, ker jim pot povsem zaprejo dostavna vozila. Tako se vozijo "okrog riti v aržet". Daje mera res polna, se pri izhodu na Merharjevo nastavljajo ribniški policisti in jih kaznujejo, če na najbolj preglednem križišču zavijejo levo, ker je pač obvezna smer desno. Namesto da bi korenito posegli v reševanje tako nemogoče cestne ureditve kot jo ima Struška ulica, in s tem poskrbeli za varnost ali pa pokazali mero strpnosti tam, kjer so kot preventive! odpovedali, se lotijo njim najbolj koristne, a najbolj nehumane poteze - "kasiranja" denarja. IN: Križišče pri Čičkuje nujno potrebno dodatnih označb. Stop znak iz ugarske smeri, kije sil- RIBNIŠK1 PODŽUPAN NAI BI BIL ZNAN DECEMBRA Zakon o lokalni samoupravi določa, da mora tudi Občina Ribnica tako kot vse občine v Sloveniji imeti najmanj enega podžupana. Statut občine Ribnica določa ravno enega. "Le-tega do sedaj še nisem predlagal, tako da občinski svet o imenovanju župana še ni mogel odločati. Ker je potrebno izpolniti normativne zahteve pa tudi zaradi izvolitve na mesto poslanca, bom skoraj zagotovo predlagal imenovanje podžupana v mesecu decembru," je zagotovil župan, ki se je moral odreči profesionalnemu županovanju v dobrobit novega poslanskega mesta, in tako ribniška občinska uprava čaka podžupana. Predlagal ga bo župan, odločali svetniki, glede na to, da mora biti iz svetniških vrst (a ni nujno, da iz zmagovite SDS), pa se že dlje časa neuradno špekulira z imeni Benjamina Henigmana in Lada Orla. KOT KLJUB VELIKI NEIEVOLII DOČAKAL REZERVOARIA Tudi župan je bil deležen nekaj grenkih besed glede zavlačevanja obnove vodovoda, a zdaj se dela v Kotu počasi zaključujejo. Izgrajena sta že oba rezervoarja s po 100 m' in izvedena je povezava obeh, je dejal župan. Trenutno se gradi še krajši odcep napajalnega oziroma dovodnega cevovoda. "Izvedene so bile že vse potrebne meritve, prav tako tudi kloriranje cevovodov. V nekaj dnevih pa bodo še dezinficirali rezervoarja, s čimer bodo dani pogoji za tehnični pregled in upam, tudi za izdajo uporabnega dovoljenja. Priklop obeh rezervoarjev na omrežju naj bi zagotovil stabilnejšo in kvalitetnejšo oskrbo z vodo v vseh treh vaseh - Jurjeviči, Kotu in Brežah. Vrednost del v letošnjem letu bo približno 50 mio SIT." Dragi sokrajani, zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na zadnjih volitvah. Izvolitev v Državni zbor mi pomeni veliko čast in hkrati obveznost, da bom v času mandata dostojno zastopal vaše interese ter si prizadeval za javno dobro. Porok je moje dosedanje delo. Lep pozdrav vsem, mag. JANEZ DROBNIČ, poslanec Državnega zbora RS no neestetsko pritrjen na neko drugo označevalno tablo (in je zato neopazen!), spregledajo predvsem neribniški vozniki in v dobri veri, da vozijo po prednostni cesti, priletijo v križišče. Naj se postavi vsaj utripajoča rumena luč, da bo voznike dodatno opozarjala na nevarno križišče, v katerem so se vozila začela redno zaletavati. Narod se namreč sedaj že glasno zgraža nad ignoranco cestnih prometnikov, ker opaža to, kar vidi vsak. Saj ni pomembno, da so vse oznake na svojem prepisanem mestu, odloča to, ali so učinkovite ali ne. Ali so postavljene opazno ali ne. In v Ribnici niso! Novice pripravila ALENKA PAHULJE aMlHIOCH Z» 2*Z>*y%C>!XI «ME CZW./%k^CWi?D>CZ3^'«::E igewsr mag. ANTON LEISTEI: RIBNIŠKI L INTELEKTUALEC^ NA DUNAJU OSTAJA ZAVEZAN SLOVENSTVU Vsakomur je dano njemu lastno življenje. Njemu, Antonu Levstku, se razkriva precej bolj polno in svetovljansko naravnano kot poprečnemu človeku. Bival je med menihi, živel z beduini pod puščavskimi šotori, se naučil njihove govorice in v 42 letih svojega življenja tudi jezike mnogoterih narodov. Živel tudi v Rimu. Teološki študij je štiri leta izpopolnjeval na tleh samega Jeruzalema, da bi tako postal magister teologije, čeprav je v njem nekoč tlela želja po doktoratu iz antropologije duhovnosti. In še vedno zori, da bi enkrat, ko bo prišel njen trenutek, prerasla v predanost znanstvenemu delu. Dotlej pa se bo rojeni Dolenjevaščan zavzemal za razpoznavnost slovenstva med Dunajčani, kjer živi že 15 let. V mestu, ki postaja srednjeevropska prestolnica, je zadnjih 10 let sam postal prepoznaven kot osebnost, kije zaradi neštetih funkcij v prid Slovencev v Avstriji postala pravzaprav njihov neuradni predstavnik. Nešteto se jih je po kakršnokoli pomoč ali le v varno spalno zavetje zateklo tudi pod okrilje slovenskega kulturnega centra Korotan, katerega direktorje Anton Levstek. V dvomilijonskem Dunaju je to najpomembnejše središče Slovencev. P 0 I 0 1 0 1 K delu za Slovence Vas je dejansko spodbudila osamosvojitev naše dežele, če sodimo po tem, kako in kdaj ste začeli svojo aktivno vlogo za slovenstvo v Avstriji. "Pravzaprav smo se Slovenci v Avstriji pol uradno ali neuradno organizirali, še preden je bila Slovenija uradno priznana, ker smo želeli predstavljati slovenske interese v tej deželi. Pred 10 leti je tako koroški Slovenec Karl Smole odprl neuradno slovensko predstavništvo, ki je nudilo žeto veliko potrebnih informacij in opravljalo tiste dejavnosti, ki so bile kasneje osnova za odprtje slovenske ambasade. Sam pa sem dal pobudo za slovenski kulturni center in ga skupaj z nekaterimi v Avstriji živečimi Slovenci tudi ustanovil, da bi začel načrtno promovirati slovensko kulturo in bi v tem smislu povezovali Slovence po Avstriji." Govoriva o Slovencih kot intelektualni večini, ali o, pa ne mislim v zaničevalnem smislu, "kostajnarjih"? "Po razpadu monarhije je ostalo zelo veliko Slovencev na Dunaju in v službah, primernih za razne sloje: od peric do profesorjev. Dunaj je bil nekdaj prestolnica Slovencev in naroda sta drug drugemu pomagala v razvoju. Poglejmo Plečnikove in Fabianijeve umetnine na Dunaju. Slovenci so bili tudi v visokih diplomatskih službah, na primer Primorec Lavrin, ki je bil v Egiptu avstroogrski diplomat. Vodil izkopavanja in potem še nakup cele zbirke egipčanskih mumij, ki jo je podaril avstrijskemu narodnemu muzeju. To je ena največjih egipčanskih zbirk, a Slovencem je to bolj malo znano. ...Čez čas so prihajali na Dunaj le študentje in sloj intelektualcev se je povečeval Danes jih je na Dunaju zelo visok odstotek in lahko rečem, da se slovenstvo v Avstriji nikoli ni izgubilo. Po drugi svetovni vojni so na Dunaj prihajali predvsem koroški Slovenci, v glavnem na študij, mnogi pa so tudi ostali v raznih službah. Ko je bila v Celovcu ustanovljena univerza, jih je večina ostala tam, čeprav so mnogi še prihajali na Dunaj in tam kot intelektualci ostajali. Recimo Bister, Buh, profesor Morič, zelo priznan strokovnjak za zgodovino JV Evrope, profesor Lukan na inštitutu za vzhodno Evropo, prof. Hafner, zelo priznan slavist, če naštejem le nekaj koroških Slovencev. Ko se je Jugoslavija bolj odpirala, je vse več Slovencev prihajalo na Dunaj, kjer so ostali kot profesorji. Podrecca je študiral arhitekturo in uživa veliko veljavo (uredil Korotan, op. ured.), profesor Uroš Lajovic na glasbeni akademiji, Marjana Lipovšek, svetovno priznana operna pevka.... Odstotek kulturnikov, znanstvenikov se seveda povečuje. Zadnje čase tudi svetovni koncerni, ki imajo sedeže za Evropo na Dunaju, vključu- jejo vse več Slovencev v svoje strukture, tako IBM kot Siemens. Tudi inštituti in univerze so se začeli povezovati in predvsem ljubljanska, zdaj še mariborska, so z dunajskimi univerzami začele izmenjavo študentov in profesorjev. Nujno je, da se informacije pretakajo v dobro znanosti." Mimo Knafljeve ustanove, s katero se še kako po-naša Ribnica, ne moreva iz dveh razlogov: ker jo vodite in ker je ena najpomembnejših slovenskih ustanov-hiša intelektualcev. "Knafljeva ustanova je najstarejša slovenska ustanova, ki je leta 1676 nastala po želji Luke Knaflja. Mnogim slovenskim študentom na Dunaju je nudila možnost intelektualnega in kulturnega razvoja in skozi njo je do /. svetovne vojne šlo preko 3000 slovenskih kulturnikov. Med njimi so tisti, ki so bili sila pomembni za slovensko prebujenje: Prešeren, Baraga, Miklošič, Kopitar, kasneje še Župančič, Gaspari, Prijatelj, Jenko...Ravno zato, ker je skozi to ustanovo šlo toliko prvih mož slovenske kulture, je njen pomen za Slovenijo tako velik." Tudi v sedanjem času lahko študentje od nje pričakujejo kaj več kot samo bivanje? Ali jim Knafljeva ustanova v okviru svojih zmožnosti nudi tudi štipendije? "Knafljeva ustanova je bila šele po II. svetovni vojni predana ljubljanski Univerzi, ki je končno lahko začela izpolnjevati svoj namen: šolanje slovenskih študentov na Dunaju. Univerza je takrat del zapuščine iz avstrijskih bank prenesla na Univerzo in iz tega denarja ustanovila Knafljev sklad ter še danes podeljuje štipendije, predvsem za raziskovalne programe in postdiplomske študije. Knafljeva hiša v samem centru Dunaja je last ustanove in je vsa ta leta nudila bivanje slovenskim študentom. Vendar je bilo vsa desetletja v hiši tudi veliko drugih stanovalcev, ki danes plačujejo tako nizko najemnino, da hiša nima velikega prihodka. A Knafljeva ideja je bila, da bi hiša imela toliko prihodka, da bi lahko razpisovali štipendije. Delno nam to uspeva, delno pa ta namen ustanove izpolnjujemo tako, da nudimo bivanje. Trenutno hiše tudi obnavljamo, in drugo leto naj bi bilo spet prostora za 40 slovenskih študentov, znanstvenikov, profesorjev, za razne intelektualce, pa tudi druge stanovalce, lokale, slovenska predstavništva in podjetja." Ravno izobraženci imate veliko večjo svobodo pri bivanju v avstrijski družbi, ker niste toliko obremenjeni z vstopom vanjo, medtem ko se nižje rangi-rani pogosto izgubijo v njej. So prisiljeni v asimilacijo? "Gotovo, in to velikokrat. Ali pa ostanejo v izolaciji. So delavci, ki se vozijo na delo v Avstrijo, se vračajo domov in živijo doma in se ne vključujejo v avstrijsko družbo. Problem nižje kvalificiranih Slovencev v Avstriji pa je predvsem, da se pogosto asimilirajo. Slovence v Avstriji vedno opominjam, da naj postanejo močni dejavniki v družbi in sprejmejo tamkajšnje vrednote, ne pa da ustvarjajo neki geto miselnosti v smislu samovšečnosti. Še slabša pa je asimilacija, ki vodi v izgubo lastnih vrednot, v osebne in narodne travme. Omenjeni postanejo del avstrijske družbe, se ne udeležujejo slovenskih prireditev in govorijo nemško, čeprav slabo. Med akademiki pa je potreba po identiteti morda večja tudi zato, ker več razmišljajo o sebi in je tako med intelektualci veliko bolj razširjen proces integracije. Gre za ljudi, ki so priznani ne samo kol strokovnjaki, marveč tudi kot Slovenci." Vi ste intelektualni Slovenec na Dunaju, torej ste se povsem integrirali? "Prav gotovo sem ostal Slovenec, ker so moje tri os- novne dejavnosti: vodstvo doma Korotan, kulturnega centra in Knafljeve ustanove, pravzaprav trije stebri slovenstva, in že zalo, ker jih vodim, so del moje identifikacije kot Slovenca. Kot tak sem sprejet in priznan." Vidna pa je tudi Vaša vloga pri reševanju slovenskega vprašanja in določitvi statusa našega naroda v tej sosedski deželi, najsi bo politično, gospodarsko ali kulturno. "Vedno znova se soočam s temi težavami in sem član institucij, ki le-te poskušajo reševati. V okviru Slovenskega svetovnega kongresa sem predsednik konference za Avstrijo, ki skrbi za slovenske zdomce ali skozi več generacij živeče Slovence v Avstriji. Večinoma živijo na Dunaju, več manjših skupin pa je še v Gradcu, Linzu, Salzburgu. Poudariti pa moram, da konferenca ne skrbi za koroške Slovence, ker ima manjšina svojo konferenco, saj je narava njenih težav precej drugačna." Pa ima konferenca bolj povezovalno vlogo ali naj bi predstavljala in združevala Slovence bolj navzven? "Njena zgodovinska vloga je bita opravljena takrat, ko Slovenija še ni imela možnosti, da jo nekdo uradno predstavlja, drugače pa je v Avstriji in na Dunaju veliko institucij v ta namen. Naš slovenski kulturni center je na Dunaju največji kulturno povezovalni center Slovencev in najbolj dejaven pri promociji slovenskih umetnikov; glasbenikov, slikarjev..." Menda razstave že spremlja renome tudi v širšem, vsaj dunajskem prostoru? "Nasploh je center s strani avstrijske javnosti zelo dobro sprejet. Kultura je sicer zelo visoko cenjena v avstrijskem prostoru, zato si prizadevamo, da bi prišli v krog tistih, ki bi imeli neki status in sloves. Deželi sta si tudi kulturno sorodni in tu lažje najdemo stik, čeprav deluje še vrsta drugih interesnih skupin, kol na primer dunajski krožek akademikov. Gre za veliko manjši krog bolj zaprte- ^ ga tipa, nekakšno večerno kramljanje kul- ¥ turnikov, kjer imamo tudi razna predavanja. A Nikakor ne smemo zanemariti vloge slovenskega y pastoralnega centra za slovenske vernikepoAvstri- A ji.Tudi študentje so posebej organizirani v klubu M J slovenskih študentov na Dunaju. Podoben je v A Gradcu, klubi pa povezujejo slovensko mladino nasploh." üß Korotan ima tudi precejšnjo vlogo pri zbiranju ^ študentske inteligence? Q "Gotovo je najvažnejše središče Slovencev na w Dunaju in tudi med najbolj vplivnimi v Avstriji. JB Povezuje slovenske študente, jim nudi sobe, del Ko- ™ rotana pa je tudi hotel, tako da imajo Slovenci možnost, da na Dunaju prespijo v domačem okolju. V prestolnico prihaja tudi veliko poslovnežev, ki se večkrat obračajo na nas, da bi jim posredovali informacije za navezavo poslovnih stikov, tako da naša vloga ni zanemarljiva." Kolikor mi je znano, ste ravno Vi tisti, ki opravljate to posredovalno vlogo, ker imate široko razpeto mrežo poznanstev, najsi bo s poslovneži ali z visokimi državnimi krogi... "Prav gotovo, saj imam na Dunaju veliko stikov z avstrijskimi gospodarskimi, vladnimi in nevladnimi institucijami ter tudi z dobro stoječimi slovenskimi podjetji, kot je na Dunaju npr. Gorenje in še mnoga druga. S slovenskimi gospodarstveniki se srečujemo tudi na t. i. krožkih, kjer izmenjujemo mnenja in se seznanjamo s stališči strokovnjakov, kar je zelo pomembno." Toda, koliko se slovenski gospodarstveniki na Dunaju povezujejo s Slovenijo oz. koliko zanimanja kaže Slovenija za takšno sodelovanje? "Slovensko gospodarstvo je posebno poglavje, o katerem bi lahko govoril.Dejstvoje, da je bilo v njem storjenih veliko napak. Mi pač poskušamo na svoj način prerasti razlike in razviti sodelovanje. V kratkem smo preko slovensko-avstrijskega društva, katerega soustanovitelj in član sem tudi jaz, skupaj z avstrijsko gospodarsko zbornico organizirali zanimivo diskusijo o položaju v Sloveniji pred volitvami in gospodarskem sodelovanju, ki je pogojeno s to specifično situacijo. Odzvalo se je precej avstrijskih gospodarstvenikov in predstavnikov iz diplomatskih krogov, pa tudi Inštitut za V in JV Evropo, Inštitut za Srednjo Evropo, slovenski veleposlanik in bivši poslanec v avstrijskem parlamentu Karl Smole. Okrogla miza je pokazala, da je pred nami še dolga pot in da bo potrebno z lobiranjem uveljavljati slovenske interese v Avstriji in omogočati povezovanje tako politikov kot gospodarstvenikov, vendar ne na vladni ravni, ampak na način, ki bo blizu vladnim institucijam. Avstrijci namreč želijo Sloveniji pogojevati pot v Evropo, Slovenija pa si želi izbrati svojo originalno pot in napačna informiranost ljudi ali uradnih predstavnikovje kriva, da je razreševanje takih konfliktov zelo težavno." Kot dober poznavalec slovenskega dogajanja in prebivalec države, kjer evropeizem že deluje -zagovarjate vstop Slovenije v EU? e»o<2-ov'<> «. "Trenutno druge alternative res ni. Toda Evropa se bo morala strukturno precej spremeniti, da bo sprejela svoje članice. Poenostaviti birokratski aparat, se dogovoriti, ali bo delovala federalistično ali centralistično. Tudi Evro je velik problem za gospodarstvo; Danska se bojuje s protievropski-mi težnjami in vse nejasnosti so vodile celo do izolacijske politike Avstrije. Slovenija je za Evropo manjši problem kot je problem Evropa sama. Slovenija ima pravzaprav že 60% standard Evrope, višjega kot ga imajo Grčija, Portugalska, Južna Italija in mnoge regije v drugih državah." Ali je bilo Vaše uveljavljanje v vseh teh številnih funkcijah načrtno ali morda bolj splet okoliščin? "Ne bi se označil kot karierista, čeprav sem prepričan, da bi lahko dosegel veliko kariero, ker sem imel vrsto priložnosti. A menim, da me ne bi uresničile in izpopolnile kot osebnost. Sledil sem premišljenim pa tudi intuitivnim idejam, ki sem jih zgradil v svojem življenju in vedno je v njih zelo močna zavezanost slovenstvu in slovenski kulturi." Kljub vsemu v Sloveniji niste ostali, okolje Vam ni zadoščalo, odšli ste v svet. "Res je, in ravno moja pot v svet je doprinesla k temu, da sem posebej spoznal, da je treba rodno deželo spoštovati in jo tudi uveljavljati. Nanjo gledam tudi kritično in kritičnost bi morala tudi v Sloveniji prevevati rae sloje in vse ravni življenja." Temu sedaj ni tako, smo samozaverovani? "Samozavest je potrebna, varljiva je samoza-verovanost. Cankar bi verjetno svoje vrstice o tem, da smo hlapčevsko naravnan narod, pa potem spet tisti, ki mu v določenih obdobjih zraste samozavest, dopolnil. Nova poglavja bi bila bolj kritična, ker se Slovenci vse bolj pogosto izgubljajo v nerazumljivih, zaplotnih zdrahah, namesto da bi se posvečati izdelavi glavnih nacionalnih programov. Izgubljamo preveč prepotrebnega časa. Priznam, da na Slovenijo gledam drugače, ker živim drugje in vem, kaj od Slovenije želita Evropa in svet. A poznam tudi domače razmere in popolnoma velja Kristusova trditev, da je težko biti prerok v lastnem kraju, zato tudi jaz ne mislim biti. Domačini vedno bolje poznajo probleme in vedo, kako se morajo prebijati v svet, da nekaj dosežejo. To spoštujem, čeprav imam marsikdaj zelo kritičen odnos do marsikaterih potez in se čudim, da ne pride do rešitev v dobrobit posameznikov ali skupine." Vendar, ali te pripombe predajate javno in glasno, nanje opozarjate tiste, ki so za njihovo odpravo prvi poklicani? "Vedno imam možnost imeti svoje mnenje in ga podajam tistim, ki to rabijo oz. si ga želijo. Večkrat sem kot slovenski predstavnik razpravljal o vlogi Slovenije v Avstriji in tudi, ko je šlo za konkretne odločitve, npr. obnova Korotana, Knafljeve ustanove. In hvala bogu, imel sem možnost marsikatero zamisel uresničiti. Nedavno smo ustanovili slovenski znanstveni inštitut, ki naj bi povezoval slovenske znanstvenike z avstrijskimi, povezoval univerzitetne dejavnosti, skrbel za štipendije, skupne raziskovalne programe. Znanost še kako lahko koristi gospodarstvu in obstaja vrsta mešanih komisij, programov in podjetij, ki se zavedajo, da bodo s tem bolj konkurenčni v Evropi." So tudi ribniški podjetniki med tistimi, ki se obračajo na Vas in se poskušajo preriniti v evropski krog? "Večkrat sodelujem z Ribničani, ki se obračajo name, tako s podjetniki kot kulturniki. V Korotanu smo že predstavljali lončarstvo in suhoro-barstvo, vendar si želim, da bi se takim predstavitvam pridružila tudi občina, skupaj z domačimi podjetji. Mnoge občine so znale to spretno izkoristiti, ker so se zavedale, da že en sam kontakt lahko rodi deset- in večletno povezavo." "ČLOVEK JE NAJPREJ SKRIVNOST ZA SAMEGA SEBE. IN PRAV JE TAKO." Antona Levstka odlikuje lastnost, kije lastna intelektualcem odprtega uma in misli. Svetovljanstvo. Sam sicer pravi, da je kot vsak človek tudi on "razpet med domačim vrtičkarstvom in potrebo po spoznavanju novega ", a bistvo je v tem, da je znal pogledati preko svojega lastnega plota in je vrednote drugih svetov sprejel kot svoje. Zato mu dunajska, vase zaverovana mentaliteta, ne ustreza več, ker po njegovem zapira vrata novim tokovom, čeprav postaja srednjeevropska prestolnica. Pomanjkanje časa magistru Levstku odžira tudi radost nad tem, da bi se seznanjal z utripom drugih svetovnih mest...Pa tako ga privlači Jeruzalem, ne glede na to, da mesto ni zmoglo ohraniti svetovljanske višine in strpnosti. Njegovo željo po spoznavanju različnih kultur prevzemata tudi njegova otroka. "Če jima bo to uspel prenesti, sem jima predal največ, kar sem mogel". Nacionalna in jezikovna univerzalnost veje iz družine same. Anton je poročen z Madžarko, s katero govori italijansko, čeprav iz spoštovanja do maternega jezika oba obvladata tako madžarski kot slovenski jezik, z otrokoma pa se večinoma sporazumevata v slovenščini, čeprav otroka obiskujeta slovensko, nemško in madžarsko govorečo šolo. Imate osnovno vodilo življenja, na katerega prisegate, se mu podrejate? "To je težko vprašanje. Postavljati si načela in se jim podrediti, pomeni, da si do sebe in družbe lahko nekritičen, ker se vse podredi samo temu smislu. Vsekakor je zame zelo pomembna zavezanost slovenstvu in domovini, čeprav vem, da je to nehvaležno delo in bo ta kultura čez nekaj stoletij povsem drugačna. Trenutno je to zame interes, je vodilo, in se temu podrejam. Skušam ohraniti človeške vrednote, ki izvirajo iz evropske krščanske kulture in temeljijo na spoštovanju sočloveka. Sledim njihovemu razvoju, ker sem odprt za nove socialne in filozofske tokove." Na takšno prepričanje gotovo vpliva dejstvo, da ste svoja študijska razmišljanja posvetili teologiji... "Prav gotovo. Nisem sicer dejaven v njej v smislu pastoralnega dela, sem pa ostal zvest razmišljanju, ki sem ga pridobil s preučevanjem bibličnih ved, antropologije, etike, moralne teologije, saj bodo te vede ostale podlaga mnogim človeškim nazorom, tudi mojemu." Pogovarjala sem se ALENKA PAHULJE Odgovor na: DODATNIH MILIJON TOLARJEV NA TUJ RAČUN LIONS KLUB Ribnica je bil pobudnik zbiranja sredstev za ultrazvok, ki poteka že celo letošnje leto na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok. Temu je botrovalo lansko zelo uspešno zbiranje sredstev za refraktometer. Zato smo tudi tokrat zelo veseli vsakršnih sredstev, ki bi se v ta namen nakazala na račun kluba ali neposredno na žiro račun Zdravstvenega doma Ribnica. Tako smo se več mesecev dogovarjali z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico in Ministrstvom za zdravstvo. Ko smo bili zadnji vikend pred volitvami obveščeni, da bo ministrstvo izročilo obljubljeni milijon tolarjev že v ponedeljek, pol milijona pa bo isti dan prispevala tudi omenjena zavarovalnica, smo se tudi lionisti odločili, da bomo istočasno izročili dva milijona tolarjev, ki smo jih dotlej zbrali. Sredstva, ki jih je za ultrazvok namenila Vzajemna, so bila dejansko nakazana na račun kluba, saj je bil tak medsebojni dogovor. Za milijon tolarjev z ministrstva pa nikoli ni bilo dogovorjeno, da bo nakazanih na račun kluba. Na ponedeljkovi slavnostni izročitvi je dr. Zajc jasno povedal, da se bo denar nakazal neposredno Zdravstvenemu domu. Pri tem ni bilo rečeno, iz katerih sredstev se bo ta denar črpal. To nas, kot klub, niti ni zanimalo. Nemalo pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, daje isti milijon, namenjen ultrazvoku, pravzaprav odgovor na razpis občine Ribnica in ZD za neki drug namen. Lions klub je takoj ugovarjal. Nato nam je bil poslan nov sklep ministrstva, ki sredstva za ultrazvok obljublja iz drugega vira. Vse bi bilo lepo in prav, če se ne bi hkrati "storniral" že obljubljeni milijon tolarjev, pridobljen na razpisu. LIONS KLUB ni sodeloval pri nikakršni finančni manipulaciji; v dobri veri je le poskušal zbrati čim več sredstev. Žal je nekdo drug to izrabil v druge namene, ki so klubu tuji in jih zavrača. Kljub vsemu si bomo prizadevali, da bo ZD pridobil drugi milijon tolarjev, za katerega upamo, daje le začasno izgubljen. Predsednica LK Ribnica OLGATANKO RIBNIŠKEMU ZBORNIKU NA POT Letošnje kulturno leto v Ribnici se poleg velikana slovenske kulture, Franceta Prešerna, spominja tudi dekana in zgodovinarja Antona Skubica. Dekan Anton Skubic seje poleg svojega dušno pastirskega dela, ki ga je v Ribnici neprekinjeno opravljal od 1.1914 do svoje smrti 1.1940, posvečal tudi kulturnemu, socialnemu in gospodarskemu delu med narodom. Njegovo delo, Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, ima velik pomen za splošno zgodovino vse Dolenjske, predvsem pa za Ribniško dolino, kateri je Skubic "postavil trajen kulturni spomenik, ki se bo ohranil, dokler bo stala Ribnica." (Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine, urednik Josip Lesar). Ob 60-letnici Skubičeve smrti se Ribnica spominja njegovega življenja in dela in mu posveča prvi Ribniški zbornik, ki bo predstavljen 3. decembra (rojstni dan pesnika Prešerna) ob 15. uri v Miklovi hiši. Na ta dan bodo v spomin pesniku Prešernu odprte tudi vse kulturne ustanove v "Ribnici in po vsej Sloveniji: knjižnice, muzeji, galerije, gledališča ... Tako bomo Slovenci obeležili spomin na Prešerna, Ribničani pa poleg tega še na velikega tvorca ribniške zgodovine, dekana Antona Skubica. Ni naključje, daje prvi Ribniški zbornik posvečen ravno Skubicu. Tako kot je bil Skubic svoj čas tvoren na vseh področjih ribniške družbe, tako naj bi Ribniški zbornik, ki bo v bodoče izhajal vsako leto, odkrival zgodovino in predstavljal sedanjost na vseh področjih življenja naše občine. V uvodu je prvemu Ribniškemu zborniku na pot župan Ribnice in poslanec Državnega zbora Slovenije, Jože Tanko, takole zapisal: "Ribnica sodi med tiste kraje, ki so dali pomemben pečat kranjski in tudi slovenski zgodovini. Področje okrog tega regijsko zelo pomembnega kraja ni zaznamovala samo domača obrt, suharobarstvo in lončarstvo, po katerem kraj slovi še danes, ampak so ga zaznamovali nekateri dogodki, še bolj pa nekatere osebnosti, ki sodijo med najpomembnejše in najvplivnejše v svojem času. Ribnica seje že pred leti odločila, da vsako leto posebej zaznamuje spomin na mejnike svoje bogate zgodovine. Tako smo v zadnjih letih počastili spomin na akademskega kiparja Franceta Goršeta, slovenista pata Stanislava Skrabca, zgodovinarja dr. Metoda Mikuža in letos pa smo v sklopu slovenskega leta kulture obudili spomin na najznamenitejšega učenca ribniške šole, dr. Franceta Prešerna. Ribničani se s ponosom ne spominjamo samo naših prednikov, ljudi naše krvi, ampak cenimo tudi delo in prispevek tistih, ki jih je življenjska pot zanesla v Ribnico. Eden takih je bil prav gotovo dolgoletni ribniški dekan Anton Skubic, ne samo izvrsten pridigar in organizator, ampakdolga leta ena najpomembnejših osebnosti, ki so oblikovale tudi ribniško družbeno in gospodarsko življenje in je bil prvi, kije sistematično raziskal in obdelal ribniško zgodovino. To delo je leta kasneje izšlo v Argentini pod naslovom Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Prav ob izdaji tega dela smo se Ribničani šele pmv zavedeli svoje pomembnosti in veličine. Čeprav so bile ob raznih priložnostih izdane različne brošure in zborniki, pa bi želel, da bi z letošnjim letom sistematično zastavili Ribniški zbornik, v katerem bi vsako leto obdelali izbra- no temo. Letos torej življenje in delo Antona Skubica. Prepričan sem, da bodo predvsem domači kulturni delavci, zgodovinarji, zbiratelji in vsi, ki jim Ribnica nekaj pomeni, zmogli pripraviti in uresničiti program, da bi lahko za ta projekt zagotovili večjo lokalno in tudi državno podporo. Ta zbornik naj pomeni začetek sistematičnega raziskovanja in objavljanja ne samo ribniške zgodovine, ampak tudi sodobnosti. To je izziv, vreden naše pozornosti." Zbornik bo po izidu mogoče kupiti v knjižnici v Miklovi hiši. Vabljeni k predstavitvi in k branju. VESNA H O RŽ EN MAROF IZ NESOJENEGA SLOVENSKEGA KULTURNEGA CENTRA V DODATNI RAZSTAVNI GALERIJSKI PROSTOR Obnova naj bi se prihodnje leto vendarle nadaljevala Marof je miroval vtakšnem zgubljenem stanju, kot ga je moč vsakodnevno videvati. Razen nekaj razstav in video projekcije, smo o njem pisali še takrat, ko je voda iz n e vzdrževanega podzemnega jaška zalila muzejske eksponate in potem še, da seje njegova obnova povsem zaustavila. Zdaj se mu obeta, da bo njegove zidove le srečala nova podoba, toda kakšna? Fotografija z lanskoletne sanacije, ko je hib utije Marof je s sklepom občinskega sveta opredeljen za namene likovne dejavnosti, vendar župan meni, da bi bil glede velike in zaokrožene lokacijo potreben ponoven premislek o vsebini oziroma dejavnostih, ki naj bi se tu odvijale. Mušičev projekt vseslovenskega kulturnega centra je živel le takrat, ko ga je razgalil pred kritično strokovno javnostjo, ki gaje večidel zavrnila kot neuresničljivega. Zdaj se v Galeriji razmišlja o Marofu bolj kot o dodatnem razstavnem prostoru. Ali bo to funkcijo opravljal Marof ali kakšna druga lokacija, niti ni pomembno, pravi vodja galerije Stane Kljun. Pomembno je, da se uredi dober in klimatsko ugoden depo, kjer bo možno javnosti letno pokazati vsaj eno tematsko zbirko 15-20 del, je dodal. To je pravzaprav edini način, da se razstavi zbirka 200 eksponatov, ki jih ribniška galerija zaradi "nič prostora" sedaj hrani vsepovsod, tudi na toliko neprimernih mestih, da bodo marsikateri predmeti najprej potrebni obnove. Galerija Miklova hiša bi kljub dodatnemu prostoru ostala v srčiki mesta in na trgu, kamor zaradi kulturnega značaja tudi sodi, a le za občasne razstave, razmišlja vodja galerije. Kljun pravi, daje obnovo Marofa vseskozi zagovarjal tudi zato, ker se mu zdi edini sprejemljivi prostor za namestitev baročnih ortneških oltarjev. Obstaja še ena možnost, a se trenutno zdi, da ne bo učakala blagoslova. Oltarji bi gotovo sodili tja, od koder so bili odvzeti, a v brezhibno obnovljeno kapelo, s stalnim nadzorom, ki bi ga še najbolj dostojno morda izvajale redovnice in redovniki, meni. Zamisel ni moč gladko malo preslišati, tudi zato ne, ker bi samostan kot duhovno središče ta dolina morda celo potrebovala... Župan pričakuje, da bosta Občina in Javni zavod Miklova hiša novi predlog vsebine pripravila do konca letošnjega leta, slišati pa je bilo tudi zamisel, da bi se kulturni preobrazbi na travnatih površinah pridružila še športno - rekreativna dejavnost. Prav vsebina oziroma dejavnost pa je tista, ki bo določila elemente za pripravo idejnega in PGD/PZ1 projektov, pravi župan Jože Tanko. Ti bodo morali biti pripravljeni v 1. polovici leta 2001, saj bo le tako mogoče kandidirati za sredstva Ministrstva za kulturo za leto 2002. Gradnja naj bi bila - zaradi vlaganja velikih finančnih sredstev v obnovo Marofa in ureditev zbirke-fazna. A. PAHULJE KLO WZ*>H, CJ 1*0 SKMŠ1 0 iEPEESLlSÄMO Desetega novembra se je župan v krogu občinske uprave poslovil od profesionalnega opravljanja županske funkcije, in kot se slovesu spodobi, s sodelavci nazdravil v Izberu. CZSPtZD Ne, ne vemo, če se bo letos v Ribnici kaj silvestrovalo, ker ni denarja v proračunski malhi. Lansko praznovanje je pobralo 5 milijonov tolarjev, za letošnje pa so ga pobrale druge investicije. Čeprav je bila idejna zamisel tokrat bolj všečna, saj naj bi se vse dogajalo na prostem in ne v šotoru. Počakajmo. Francu Butu je spodletelo v boju za poslansko mesto, a s točno določenim namenom, ki se je izkristaliziral v tednih po volitvah. Da bi ga posadili na mesto kmetijskega ministra. Za Ribnico je to dobrodošlo, ker se splača biti pri koritu. Zdaj so skupaj s dvema poslancema kar trije. TIK PRED ZIMO SE IE ZAČELA TUDI ZAHTEVNA OBNOVA ŠC GP Gramiz d.d. iz Kočevja je začelo gradbena dela v ribniškem športnem središču. Letos naj bi se Center razširil še za pet metrov, kar bi omogočilo, da bi obstoječe igrišče služilo več namenom, tudi košarki in odbojki na primer, saj bi bila igrišča lahko ločena. Drugo leto bo na vrsti streha. Zaradi silno drage investicije, ki naj bi stala okrog 500 milijonov tolarjev, saj se bo "obnovilo vse, razen nosilnih stebrov", pa bo obnova potekala vsaj pet let. Mil!!!!! BI,,,..,. ............ ~ ' Mf ____________ roio ap 1TPP naj bi odpustil 50 delavcev, žrtev prisilne poravnave in žrtvena jagnjeta za čistko, ki naj bi podjetju (o katerega stečaju seje govorilo 10 let) menda zagotovili nov zagon. V rokometnem klubu INLES-RIKO nekaj krepko škripa. Želje so velike, a bojda nerealne in za vse bi bilo bolje, ko bi klub tekmoval v nižji ligi, kamor po vsoti finančne podpore in igralcih, ki se z rokometom ubadajo amatersko, tudi sodi. Je bilo slišati iz vodstva. Poslušala in opazovala ALENKA PAHULJE NESPREGLEDANO Cenetom hiša, ki naj bi imela zaradi svoje preteklosti posebno mesto v ribniški zgodovini, naj bi bila sedaj res tik pred prodajo. Šla naj bi v roke novega lastnika hotela, ker se je osem dedičev po petih letih neuspešne prodaje vdalo. Želja nekaterih, da bi jo skrili pod okrilje občine, je tako ostala le pobožna želja... foto AP GOSTINCI ALI TURISTIČNE KMETIJE BODO LAHKO Z URADNIM SOGLASJEM OBRATOVALI TUDI OD 22. URE DALJE Seveda bodo morali gostinski obrati in kmetije, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, svojo namero o podaljšanju rednega obratovalnega časa javiti pristojnemu organu lokalne skupnosti, a občinski upravi in ne več Upravni enoti. Le-ta bo na podlagi pravilnika o merilih za določanje obratovalnega časa prošnji pisno ugodila ali ne. Merila naj bi bila enotna, upoštevala pa naj bi potrebe gostov in značilnosti območja, na katerem gostinski obrat ali kmetija je. Poleg vsega bi morala nekako uskladiti podjetniške interese in prisluhniti prebivalcem v bližini obstoječih gostinskih objektov. V grobem zapisano, je podaljšani obratovalni čas okrepčevalnic, dnevnih barov, restavracij, gostiln, kavarn in slaščičarn lahko (na podlagi predhodnega soglasja!) od ponedeljka do četrtka do 23. ure, preko vikenda pa do 24. ure. Nočni bari in diskoteke lahko obratujejo izven rednega delovnega časa največ do 1 ure zjutraj, ob petkih, sobotah in dnevih pred prazniki pa tudi do 4. ure zjutraj. Letni vrtovi in terase so lahko v poletnih treh mesecih odprte najdlje do 23. ure, druge mesece pa uro manj. Gostinski obrati v večnamenskih objektih se morajo ozirati na hišni red, če pa ta ni določen, zanje veljajo ista pravila kot npr. za dnevne bare. Iz arhiva PGD Ribnica TUDI OKTOBRA NISMO MIROVALI Že v začetku meseca smo bili člani PGD Ribnica z ostalimi gasilci našega sektorja povabljeni na slovesnost ob posvetitvi novih zvonov v farni cerkvi sv. Štefana v Ribnici. Te smo se v velikem številu in brez predsodkov radi udeležili. Prisotnih je bilo preko 80 gasilcev iz gasilskih društev Bukovice, Jurjeviče, Dol. Lazov, Ribnice, Otavic, Nemške in Goriče vasi. GASILSKI RALLY Ekipa naših članov seje udeležila tekmovanja s terenskimi vozili v Postojni. To je bilo že drugo tekmovanje letos, ki so se ga naši člani udeležili; prvo je bilo namreč v Medvodah. To tekmovanje oz. rallyje organizirano tako, da ekipa prevozi določen del proge okrog kraja, v katerem je tekmovanje. Ob tem spoznaš znamenitosti, pokazati pa moraš tudi gasilske spretnosti, ki so na določenih točkah zahtevane in jih sodniki ocenjujejo. Zaključek tekmovanja v Postojni je bil na prelepi turistični točki nad Postojno, kije preko 700 m nad morjem. Od tam je prekrasen razgled po Vipavski dolini in proti Nanosu. BREZ PROMETNIH NESREČ NE GRE Reševali smo tudi dve prometni nesreči. Prva se je pripetila na Bregu, druga pa nad vasjo Zadol-je. V zadnji seje vozilo, ki gaje voznik zapeljal s ceste in pred seboj sekal tudi do 10 cm debelo drevje, vžgalo. Na srečo se voznik ni poškodoval in je sam prišel izvozila. Pri požaru sta zgorela motor in armatura. Obstajala je velika nevarnost, da se požar razširi na okoliško drevje. Do tega pa zaradi hitre intervencije, sprožene iz Centra za obveščanje, ni prišlo. OTROKE SE UČI PREVENTIVE Kot vsako leto smo tudi letos v našem domu gostili dve skupini otrok iz vrtca v Ribnici. (Tretja skupina pa je najavljena za en dan v mesecu novembru.) Otroci si s svojimi vzgojiteljicami ogledajo gasilska vozila in opremo v treh vozilih in v domu. Ob tej priložnosti moram javno pohvaliti to ustanovo in zaposlene v njej, ki se z veliko truda in odgovornostjo do vzgoje otrok v preventivnem duhu ukvarjajo z najmlajšimi. To je edina ustanova v Ribnici, ki nekaj da na požarno varnost in varnost svojih zaposlenih in varovancev. DENAR OD KOLEDARJEV BOMO NAMENILI ZA ZRAČNO BLAZINO Bliža se mesec december in s tem konec leta. Kot že vrsto let vas bomo tudi letos obiskali gasilci, da vam zaželimo sreče, zdravja, predvsem pa varnosti v novem letu. Ob tej priložnosti vam bomo podarili koledar, vas pa naprosili za prostovoljni prispevek za boljše opremljanje gasilcev s sodobno tehniko, brez katere ne moremo delovati. V gasilskem društvu Ribnica smo se odločili, da denar, ki ga bomo zbrali na Knafljevem in Prijateljevem trgu, namenimo za nakup zračne blazine za skakanje v primeru, ko je treba stanovalce reševati z višjih nadstropij. Za ta namen bomo sredstva iz teh dveh sredin vodili prav posebej in ko se jih bo zbralo dovolj, bomo to blazino, ki stane preko milijon dvesto tisoč tolarjev, tudi nabavili. Za PGD Ribnica MATJAŽ VIRANT Fotografije iz arhiva PGD Ribnica Prisluhnite vsi, ki želite pomagati Za ultrazvok! Sredstva se zbirajo na namenskem žiro računu Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica, številka 51310-743-24032 s pripisom "za ultrazvok". Svoj prispevek, ki ga želite nameniti boljšemu zdravju vseh občanov Ribnice, lahko nakažete tudi na žiro račun Lions kluba Ribnica 51310 - 678 - 26250 s pripisom "Prisluhnili smo prošnji..." NEGA NA DOMU olajša bivanje vsakomur, ki je takšne pomoči potreben Gospodinjska pomoč stane poprečno do 600 tolarjev na uro, z njo pa si pomaga že 25 prebivalcev Občina Ribnica si že več let prizadeva za gradnjo doma starejših občanov, saj imamo zadnja leta velike težave pri nameščanju naših ljudi v domove starejših občanov.Takdomje zadnja možnost namestitve, a nujna zlasti v primerih, ko prizadeti občani potrebujejo celodnevno popolno oskrbo. Veliko primernejšeje, da ostareli, bolni in invalidni ostajajo čim dlje doma, v svojem okolju in med svojimi ljudmi. Včasih jeza to potrebna le manjša pomoč in že ni potrebna namestitevv ustreznem domu. Gospodinjska pomoč na domuje ena od takih oblikpomoči. Center za socialno delo Ribnica izvaja program gospodinjske pomoči in nege starejšim, bolnim in invalidnim občanom na domu že od leta 1993, in sicer preko javnih del. Z velikim posluhom Občine Ribnica pa smo že leta 1996 redno zaposlili dve negovalki. Poleg njiju sedaj izvajata navedeni program še dva negovalca preko javnih del. Trenutno skrbijo za 25 občanov, in sicer iz občine Ribnica in Sodražica. V skladu z Odlokom o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev, sprejetem v Ur. listu RS št. 44/98, morajo uporabniki navedenega programa prispevati za opravljeno storitev, in sicer je višina prispevka odvisna od njihovega dohodka. Polna cena ene ure storitve znaša 1320 SIT, uporabniki pa sedaj plačujejo v poprečju med 400 in 600 SIT za uro. Prejemniki denarne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu in prejemniki nadomestil za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb so teh prispevkov oproščeni. Negovalci nudijo starejšim, bolnim in invalidnim različne oblike pomoči, glede na dogovor z njimi. Tako jim prinašajo kosila, hrano iz trgovine, zdravila, urejajo bančne posle, pospravijo po stanovanju, pripravijo kak manjši obrok hrane, skrbijo za osebno higieno, osnovno nego itd. Zelo pomembneje tudi ohranjanje socialnih stikov, saj je v nekaj primerih negovalec najpogostejši ali celo edini obiskovalec uporabnika. Gospodinjska pomoč na domuje organizirana za celotni občini Ribnica in Sodražica, kar pomeni, daje dostopna vsakemu občanu v vsaki vasi ali zaselku od ponedeljka do petka dopoldan. S Centrom za socialno delo pa sodeluje tudi nekaj prostovoljcev, ki so pripravljeni nuditi gospodinjsko pomoč na domu tudi v popoldanskem času ali za vikend in praznike, seveda ob individualnem dogovoru uporabnika za plačilo storitve. MAJ DA VRH POVABILO Če želite biti tudi vi deležni pozornosti, kot jo nudi nega na domu ter gospodinjske pomoči negovalk, potem pokličite na CENTER ZA SOCIALNO DELO RIBNICA, tel.: 01 8361 - 003 ali pa se oglasite osebno na Škrabčevem trgu 17. ****** e»«» „eIBM* *1 m Jl.. A'a /ovu z Bušmani Vsakodnevni pogovor o načrtih tistega dne Nikoli še slišali za klin, zato jim je bilo treba učinkovito sekanje debla, ki ga uporablja beli svet, dovolj nazorno pokazati Čisti avanturizem! S ŠERUGO PO NAMIBIJI? "ČISTO NAKLJUČJE." In: SAMO ZA NERAZVAIENE! Oglas najbolj poslušanega, gledanega in branega slovenskega svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge je bil tisti, kije odločil, da gre Janez Turk iz Dolenjih Lazov na pot, dolgo 24 dni, in tja, v neznano. Ali kot se glasi ribniški kliše: Ribničana najdeš vsepovsod! Sicer ni izpolnjeval enega osnovnih pogojev, da bi se lahko umestil v 25-člansko ekipo - ni namreč znal tujega jezika - toda če se tam v brezpotju pokvari terensko vozilo, je avtomehanik edini nepogrešljiv. Šeruga gaje zato brez zadržkov sprejel, čeprav je bilo zanimanje za 4000 nemških mark drago avanturo po Namibiji prekomerno. Tako je 27-letnik, ki nikoli ni bil popotniška duša, samo zato, ker mu to nikoli ni bilo dano, 11. oktobra poletel z Brnika. Za prvo letalsko preizkušnjo je bil poprej potreben krepak požirek. Kaj gaje najbolj prevzelo,je brezpredmetno spraševati, če skupaj s še 14 dekleti in 11 fanti vandraš preko te veličastne afriške divjine, spiš med plemenom Himba in loviš z Bušmani. Se fotografiraš s svetovno znanim Bušmanom, po imenu Gau, ki so mu davno tega "bogovi padli na glavo” in sedaj boleha za tuberkulozo. Obiskali so ga v bolnici, a le za kratek čas, toliko da so se z njim ovekovečili. S petimi teren-ci, ki jim, začuda, niso povzročali nikakršnih težav (in tako Janez, razen s popravilom ključavnic in menjavo pnevmatik, ni imel dela), so se vozili po prostranstvih, kjer oko že čez nekaj let ne bo več zrlo te divje lepote. Oskrunil jo bo sodobni čas. Zato so uživali sleherno minuto, čeprav so pili sparjeno vodo, nergali nad 50 stopinjami Celzija in povozili svinjo bradavičarko. To je bil edini pripetljaj, ki bi ga lahko šteli za malo bolj zoprno zadevico, je dejal Janez, saj so jih pri tem zalotili črni domačini in jim, nebodigatreba, že odrto žival tudi odvzeli. Brez sankcij, seveda. Za poprečnega Evropejca je še kako presenetljiv pogled na divje živali, ki so jih spremljale na poti, a za to, kdo bo prej ugledal leva, so začeli celo sprejemati stave. Posrečilo se jim je šele v nacionalnem parku Etosha, Iger so se vozili kilometre daleč, da bi ob napaj ališčih zagledali v Evropi eksotične živali v njihovem izvirnem okolju. A sloni so ekipo le pretirano presenetili. Ko so na 6100 kilometrov dolgi poti prvič zagledali slone, so naredili Evropejcem primerno neumnost: vsi so poskakali iz avtomobilov in za čim boljšo fotografijo naredili preveč korakov. Koje začel eden izmed velikanov z rilcem metati pesek v zrak, se je med popotniki porodil strah, nakar je kvišku skočil še Šeruga in slovenske avanturiste opozoril, da niso v ljubljanskem živalskem vrtu. Tu ni ograje! ...in še in še. Toliko dobrega in toliko zanimivega, da si Janez želi tudi na pot po Etiopiji, kamor bo odšel Šeruga z novo ekipo januaga. A svetovni popotnik nerad odhaja z istimi ljudmi, pa tudi cena zna biti kaj hitro ovira. Vsekakor je bilo Johnnyju kavboju, kakor so ga oklicali popotniški kolegi, življenj e v tistih 24 dneh izpopolnjeno. A ne čisto. Piko na i so dodali šele njegovi prijatelji, ki so ga pričakali na Brniku in mu zapeli "Johnny, Johnny še si živ". S popotnikom seje pogovarjala Alenka Pahulje, fotografiral pa Janez sam. 620fotografij je Janez Turk prinesel s poti in skoraj vsaka ima seveda svojo zgodbo. Cela tura, na kateri so bivali večidel v kampih pod šotori in te enkrat v dobrih starih posteljah, mu je bila izjemno všeč, čeprav je bil njen osnovni namen predvsem spoznati vsakdan starih plemen. Himbe in Bušmani so bili tisti, ki jih je človek najprej gledal in poslušal z odprtimi usti, potem pa z Bušmani odigral nogomet in odbojko ter plesa! s Himbami. Za spominek s poti si je pribarantal meč in iz lupine nojevega jajca izdelano verižico. JR I B IM M S pusel; Akcija Ribniški pušeljc 2000 je tokrat zadnjič pred vami oz. pred uradno razglasitvijo, ki bo v dvorani ŠC Ribnica, v četrtek, 14. decembra 2000 ob 19. uri. Stanje se v primerjavi s prejšnjim mesecem na prvih petih mestih ni spremenilo, vsi so dobili še dodatne glasove. Do 10. decembra pa lahko glasujete tudi preko dopisnic, torej tudi brez kuponov, ki so objavljeni na naših straneh. Ravno tako lahko glasujete po e-pošti: reseto@ribnica.si. Torej, pridno glasujte, oblikujte lestvico po svoji volji, prepričanju, želji in SE VIDIMO 14. DECEMBRA V ŠC RIBNICA OB 19. URI. Lanskoletni izbranci Foto Foto TONI ZIMSKI BAZEN l Športna zveza Ribnica obvešča vse prebivalce, da bo zimski bazen v Športnem centru odprt za rekreativne plavalce vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure, ter vsako soboto in nedeljo, od 16. do 20. ure. Rešeto NOVOLETNE ČESTITKE ČESTITKA Z LOGOTIPOM VAŠEGA PODJETJA V VELIKOSTI 1/8 STRANI ČESTITKA BREZ LOGOTIPA 5.900,00 SIT V VELIKOSTI 1/16 STRANI V CENO JE VRAČUNANA IZDELAVA ČESTITKE. 3.900,00 SIT ČESTITKE IN ZAHVALE NAROČITE PRAVOČASNO, ZATO NAS POKLIČITE DO 5. 12. 2000 NA TELEFON 041/536 889, OZ. POŠLJITE E-pošto: reseto@ribnica.si. NE POZABITE: ČESTITKO LAHKO PREBEREJO V VSAKEM RIBNIŠKEM GOSPODINJSTVU !!! FOTO SMESNICE ALENKA NADLER ŽAGAR (skrbna, priljubljena zdravnica) 21 TOMAŽ TOMŠIČ (olimpijec) 15 BERNARDA KOGOVŠEK (vsestransko delo na glasbenem področju) 10 MAKS IPAVEC (projekt novih bronastih zvonov) 9 ALEŠ ŽAGAR (prvenstvena smer Immortal Beloved) 9 ŽELJ KO VALČ1Č (dobrosrčen in human donos do pacientov) 5 MAJDA VRH (socialno-varstveni programi, preventivni program za mlade) 2 BENO LAPAJNE (olimpijec) 2 ALOJZ OSVALD (zborovsko petje) 2 UROŠ BREGAR (promocija ribniškega rokometa) 2 LUCIJA ČIROV1Č (Pata) 2 HUBERT KOSLER ml.(donatorstvo, uspešen managet) 2 JANEZ ILC (trener leta) 1 JOŽE LAMPE (355x kri) 1 FRANC JAKLIČ (promocija suhe robe) 1 ZDENKA MIHELIČ (neutrudno delo z mladimi na področju planinstva) 1 Dr. MATJAŽ KOLENC (korekten in prijazen odnos do pacientov) 1 JOŽE TANKO (župan, skrb za razvoj občine) ANDREJ KLEMENC (40 letvTD, 25. let sejma - drž. priznanje) CVETO MARINŠEK (organizator pustnega karnevala) FRANC BUT (pogajalec pri vstopu SLO v EU, skrb za podeželje) JURE RUDEŽ (donatorstvo) JANEZ ŠKRABEC (donatorstvo, uspešen managet) DAMIJAN KROMAR (državni vice prvak v triatlonu) BRANE KOZINA (raziskovanje ribniške zgodovine) ANDREJA ŠULENTIČ (skrb za razvoj šole) ANDREJA HOJČ (sveže ideje in sodobni pristopi pri preobrazbi vrtca) IVAN PRELESNIK (ohranjanje vaške tradicije) JAKOB NOSAN (promocija lončarstva) PAVLE HOČEVAR (rallyoldtimerjev, motoklub, rokodelski festival) TONE PRUS (donatorstvo, aktivno delo v športu) BENJAMIN HENIGMAN (aktivno delo v športu, politiki) Vsak izmed vas ima doma verjetno kakšno fotografijo, ob kateri ste se že ničkolikokrat nasmejali. In zakaj bi se smejali le doma? Pošljite nam fotografijo in mi jo bomo pokazali ostalim. Zbirali bomo najzanimivejše, najbolj smešne, najbolj posrečene fotografije, jih ocenili, vsakič tri objavili in nagradili z barvnim foto filmom ter jih shranili do decembra 2001, ko bomo na sklepni prireditvi Ribniški pušeljc 2001 vse zanimive fotografije tudi razstavili. Najboljši oz. najbolj posrečeni fotografiji oz. lastniku pa podelili lep, predvsem pa funkcionalen fotoaparat ekskluzivnega sponzorja akcije - Foto Toni. Kot ste opazili, akciji nadaljujemo do konca naslednjega leta, ne letošnjega, kot je bilo sprva mišljeno. Ker je bil odziv pač pod pričakovanji, enostavno podaljšujemo za eno leto. Če je vam nerodno, če ste preleni, da bi pogledali v album, jo bomo pa podaljšali do leta 2005. Dajte no, boste pa ja upravičili sloves humornih in navihanih Ribničanov! Po svoji želji lahko ostanete anonimni, a pri prevzemu nagrade si pridržujemo pravico objave zmagovalca v decembrski oz. januarski številki Rešeta. NAtiltAIIA! KAfiRAIIA! NAGKADA! NAtiltAIIA! Fotoaparat znamke BRAUN trend zoom 70 C-AF (ni brivski aparat!) Ekskluzivni sponzor akcije FOTO TONI :E1 JLflMTi Majnikova 1, Ribnica optik jy\ (p°ie9 sanolaborja) Tel.: 83 61 128^^ Vam nudi: • očala na recept tudi brez doplačila • 8 okvirp, sfeHa, dodatki • športna sončna očala s baliteiniira steki in antirefleksnim slojem, h' odbija bleščanje in varuje vaše oa 8 tekofmezakčeBAUSH&lOMB fza vse mebke kontaktne leče v eni steklenički) HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RIBNICA p.o. Škrabčev trg 19,1310 Ribnica, tel.: 83 60 813 Našim varčevalcem nudimo celovito ponudbo; » varčevanje po ugodnih obrestnih merah » ugodna dolgoročna in kratkoročna posojila » možnost prejemanja pokojnine in ostalih osebnih » vodenje žiro računov » možnost plačevanja vseh vrst položnic » odkup in prodaja deviz » odkup in prodaja delnic Delovni čas vsak delovnik od 7.30 do 14.30 ure in ob sobotah od 8.00 do 11.00 ure DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URSNJAKU OBRAČA! SPHEJEIlIHniO REZERUHEIJE ZR ZRKLJUČERE DRUŽBE, 0BLETI1ICE, P0R0HE DELOVNI CAS: GOSTILNA: • pon.: od 9h - 15h • tor., sre., čet.: od 9h- 22h • pet, sob j od 9h - 24h • ned.:od10h-15h • Tel.: 83 62 621 MESARIJA: • pon. - pet: od 7h -19“° • sob- od7l’-13h • ned.: od 8" - 11h • Tel.: 83 62126 Merharjeva 2, Ribnica, lel./fax: 01/8360 657 GSM:041 761-769 SAT s.p., elektrosistemi MONTAŽA IN SERVIS ANTEN (SAT 500 kanalov) RTV (izboljšava ali dograditev) GARAŽNIH VRAT tv.: j ZE OD 85.000,00 SIT (Menjava obstoječih z novimi električnimi in daljinsko krmiljenimi) UGODNE CENE, PRIZNANI PROIZVAJALCI PAN TRGOVINA ZIMZLEN Babič Stane, s.p. Knafljev trg 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8363 TRGOVINA BREG Breg 22 1310 Ribnica Tel:. 01/ 8361 379 UGODNE CENE, BOGATA PONUDBA... _A SPLOH VESTE, KAJ STE ZAMUDILI, CE MIMO TRGOVINE PAN STE ZAVILI ? ODGOVOR: NASLEDNJIČ ZAVIJTE K NAM, KER PRI NAS VSE, PA ŠE POCENI, BOSTE DOBILI! JL Pooblaščena trgovina v Ribnici ■ ■ Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica tehnounion MARIJA MARKEU, s.p. KELOmat ES Casco Nobel Nobel Indus trie r VRHUNSKA AKUSTIKA SONY IN SHARP (GLASBENI STOLPI, KAMERE, VIDEOREKORDERJI, AVTOAKUSTIKA, PLAYSTATION). SONY CAMERA-CCD TR 717 E 123.491,00 SIT VELIKA IZBIRA MIKROVALOVNIH PEČIC MIKROVALOVNA PEČICA SHARP 23.062,00 SIT GOSPODINJSKI APARATI CANDY, MIELE, DLANCO (POMIVALNI, SUŠILNI, PRAN0-SUŠILNI STROJI, PEČICE, HLADILNIKI, NAPE), GORSKA KOLESA, SESALNIKI, LAK ZA PARKET, POMIVALNA KORITA. PRODAJA GSM APARATOV DRUŽBE MOBITEL (MOBI REGLJA, MOBI KVAKAČ, MOB1 SOKOL) IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST IN POKLIČITE 83 61 714! sonne sharp bluko Miele Gatf ßtp&äa Pekarna mm p° V oo Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept timmm-susoPLESKmo JEL": «1/83 61 581, MOB.: 06WI88, GSM: M1/«M88 - Nudimo vam: • polaganje talnih oblog: itisonov, toplih podov, PVC talnih oblog, vinflex, pluta, laminatov, parketovz brušenjem in lakiranjem - pleskanje in kitanje stenskih površin ter barvanje oken, vrat, opažev, žlebov ■ obnovitev fasad ■ redna in generalna čiščenja poslovnih ter stanovanjskih prostorov -globinsko čiščenje preprog, stolov in sedežnih garnitur - obnovitev marmorja in teraca ploščic (kristalizacija) UGODNE CENE NAŠIH STORITEV NOVO V GROSUPLJEM AVTOSERVIS PRPIČ s.p. Ljubljanska cesta 53 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/78 64 060, 78 60 937, 78 60 938 GSM: 041/684 190 PAEEWOO MOTOR UGODNO znuoRmsEBUis mEmnufi oun PRIPRflUflUOZim zn TEHmmi PREGLED SERVIS IN PRODAJA - kredit - položnice - leosing GOSTINSTVO - TVR1ZEM AU,Je S-P- . _ _ , . Lepovče Z3, 1310 Ribnica PVGtLJ /S Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 Silvestrovanje in novoletni ples Ob zvokih ansambla Zelena dolina JŠ^ L._- Izbrana h hitra poi eme cene novoletna darila & Čimprej nas pokličite Pridite, ne bo vam zal. MMMSMM. NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 - 17, sob. 10 - 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAJMO HIŠE: - RIBNICA - Sajevec, stanovanjska stavba in delavnica, brez fasade, KT, CK, el., voda, vel. parcele 2343m , kmet. parcela in gozd ca 14 ha, cena_25 mio SIT ali 250.000 DEM. - KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m', el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7jnio SIT (188.000 DEM). - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m', trgovina in gosp. poslopje, vel. pare. 608 m', zemljišče 162 m', klas. ogrevanje, el., voda Cena za stan. hišo in posl. prostor 12.3 mio SIT ali 117.000 DEM, cena za gosp. poslopje 6.8 mio SIT ali 65.000 DEM._ - KOČEVJE - center, star. stan. hiša (vila), skandinavski način gradnje, skupna površina 380 m', vel. pare. 1000 m', primerna za reprezentančni objekt ali poslovni prostor, cena 24,4 mio SIT (240.000 DEM). - RIBNICA - Grič, dvostanovanjska hiša, dim. 12,5 x 8,5 m, vel. pare. 880 m', 2 garaži, CK, SAT, tel., el., voda, kompletno dograjena, oprema po dogovoru, cena 24,18 mio SIT (240.000 DEM). Možna zamenjava za hišo ali vikend 1 km od morja na hrvaški obali. - SODRAŽICA - LOŠKI POTOK, starejša stan. hiša, 3 etaže, vel. pare. 500 m', takoj vseljiva, el., voda, cena 8,6 mio SIT ali 80.000 DEM. VIKENDI: - ORTNEK - bivalni vikend 5 x 4 m in gradbena parcela ca 1342 m’ z začeto novogradnjo (prva plošča 10 x 12 m) s popolno gradbeno dokumentacijo, lepa lokacija, možna zamenjava za enosobno stan. v Ljubljani, cena 9.950.000 SIT ali 99.500 DEM. - KOLPA - Bosljiva Loka, stanovanjska hiša primerna za vikend, stara 15 let, takoj vselj., SAT. tel., voda, klas. ogrevanje, cena po dogovoru. - VRHNIKA - Zaplana, manjši vikend, ter še dva objekta (eden novogradnja, prva plošča), na lepi lokaciji, vel. pare. 1200 m , el. voda, cena 13 mio SIT ali 120.000 DEM. POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m neto površine, velikost parcele 748 m", cena 96 mio SIT ali 890.000 DEM) PARCELE: - PIJAVA GORICA - nad gostilno Čot, gradbena parcela vel. 1298 m’, dokumentacija delno urejena, cena za m’ 7.500 SIT ali 75 DEM. DDAIVIO V NAUEIVI POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - center, poslovni prostor - nov v nadstropju za mimo dejavnost oddamo, vel. 45 m", CK, voda, el., tel., dokumentacija urejena, cena po dogovom. - RIBNICA - strogi center, posl. prostor, 45,48 m’, vsa infrastruktura, dokumentacija urejena, cena 48.100 SIT ali 450 DEM mesečno, vseljivo takoj. KURI IVI O - RIBNICA - Prijateljev trg, za znanega kupca kupimo enosobno in dvosobno stan. gotovinsko plačilo Pokličite nas in nam zaupajte svoje želje! Serijska oprema: servo volan, 2x air hag, daljinsko-centralno zaklepanje, el. pomik stekel, ABS, 5 vrat, voznikov sedež nastavljiv po višini, volan nastavljiv po višini in globini, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, spojler zadaj... NOVI LEON - LEVJA MOČ Možen kredit na položnice. ______________ Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija — —* Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Bora 1.4 16V Uživam v udobju. Že od 2.920.135 SIT RANDEU /5 Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon: 893-11-36, 895-14-88, telefax: 895-52-40 E-mail: damjan,randelj@porsche.co,at ZELO UGODEN KREDIT IN LEASING FE&RDfr Fegro, d.o.o.. Cesta na Ugar 8,1310 Ribnica Tel: 01/8361-775 8361-082 Fax: 01/8361-775 železnina • Gradbeni materini * Kmetijska mehanizacija in rezervni deli Razkladanje z dvigalom « možnost dostave na dam UGoann PORUDBfl KROUSKO KLEPARSKIH IZDELKOV: ' ^ žlebovi, kljuke, odtome tevi (pocinkane, bakrene, alu.), ostali materiali DELOVmenS: ponedeljek-petek: odjedala" sobota: od T™ do 12" LESENA MASIVNA BIO HIŠA RIKO Krepimo svojo prisotnost na nemškem in avstrijskem trgu. Zato vabimo k sodelovanju novega TEHNIČNO KOMERCIALNEGA SODELAVCA/KO. Sodeloval/a bo pri razvoju prodaje in izdelka na nemškem in avstrijskem trgu, spremljal/a poslovne rezultate ter razvijal/a organizacijsko strukturo na svojem področju. Pogoji: - vsaj VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri - znanje nemškega jezika - 5 - letne delovne izkušnje - aktivno znanje dela z računalnikom (programski paket MS Office) - veselje do dela s strankami - sposobnost in veselje do timskega dela - odgovoren in aktiven odnos do dela Nudimo: - sodelovanje pri razvoju izvozno usmerjenega izdelka v dinamičnem okolju - stimulativno plačo - možnosti dodatnega izobraževanja Delovno mesto je v Ribnici. Vse kandidate, ki jih zanima nov izziv, vljudno vabimo, da pošljejo svoj življenjepis v petnajstih dneh po objavi razpisa na naslov RIKO HIŠE d.o.o., p.o. Ribnica, Lepovče 23, 1310 Ribnica - kontaktna oseba je g. Janez Pucelj. RIKO Ustvarjamo novo bivanje RIKO HIŠE d.o.o, Bizjanova 2, Ljubljana www.riko-hise.si NOVO-NOVO-NOVO-NOVO-NOVO FRIZERSKI SALON Varttara Ljubljanska la 1310 Ribnica X Del.čas: Pon-petek od: 8-12 14-19 Sobota: od 8-13 Tel: 041/228-456 ZA8 KUPONOV IX BREZPLAČNO STRIŽENJE (MOŠKO aS ŽE1K0) Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA NUDIMO VAM: @ izdelava fotografij v 1 uri @ fotografije dobite v albumih ® za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film @ film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno @ fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti @ velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala ® hitro in kakovostno okvirjanje fotografij, slik, gobelinov,... @ strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI FOTO TONI FBltra ZE OD 1364.7114,00 SIT FflBtfl ZE OD 135030030 SIT OETHVlll ZE OO 2.16238530 SIT • EOnmi ZE OO 2-478.88330 SIT • comsi 4k4 ZE OD 333834030 SIT - KREDIT DO 5 LET - LEASING - PRODAJA RABLJENIH VOZIL - PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV - PRODAJA DODATNE OPREME O vulk.w-’g.n »'0üf> SERVIS IN PRODAJAd,o.o. Gornje Lepovče 36,1310 Ribnica, tel.: 01/83 62 196, fax: 01/83 62 186 1 PODJETJE ZA vse vrste gradenj GRADBENIŠTVO gradnje na ključ IN TRGOVINO Prigorica 12 1331 Dolenja vas artantariiB zaključna dela Tel.: 01 / 8364 -701 hiša od temeljev do strehe Fax.: 01 / 8364 702 ^ vsa obrtniška dela PRIHAJA ČAS GRADBENIH DEL JAMSTVO ZA TA OGLAS SO ZADOVOUNE STRANKE ■■ • Industrijska čistila in razmastila • Visokotlačno pranje (300 barov, 98°C) in zaščita škarp, fasad, tlakov • Nizkotlačno peskanje naravnega in umetnega kamna PODJETJE ZR TRGOUinO m STORITVE Gorita vas 18,1310 Ribnica tel./fa«: (01) 83 62 272 gsm: 041 642-713 Pisarna: Hlerharjeva 3, Ribnica Čiščenje kanalizacije od premera 5 do 30 cm. n puMej d.o.o. RIBNICA A OBIS RiTiS PODJETNIKU • Ste morda dosegli takšen nivo poslovanja, da vam ročno vpisovanje podatkov v knjigo prejetih ali izdanih računov, ročno beleženje plačil računov, zbiranje podatkov iz ročno vodenih evidenc in podobno, vzame preveč časa in truda? • Se že dalj časa odločate za nakup računalniškega programa za fakturiranje ali vodenje materialnega in blagovnega knjigovodstva? • Se morebiti odločate za zamenjavo računovodskega servisa? Predlagamo vam učinkovito rešitev: ✓ nakup računalniškega programa za celovito spremljanje poslovanja, družbe BITIS, d.o.o. Ribnica, ki omogoča avtomatično prenašanje podatkov v računovodske evidence; ✓ sklenitev pogodbe za vodenje poslovnih knjig z družbo za računovodske storitve In davčno svetovanje OBIS, d.o.o. Ribnica. Zagotovite, da se vaši poslovni podatki v najkrajšem možnem času preoblikujejo v Informacijo. Ne pozabite, čas je denar. Kolikor želite pridobiti dodatne informacije, kontaktirajte : za družbo BITIS, d.o.o. - Beno Bolha - tel. 8369 790, fax: 8361 500, e-mall: beno@bltls.sl za družbo OBIS, d.o.o. - Mirjam Trdan - tel. 8361147,8369 220, fax: 8361323, e-mall: mlrjam@obls.sl , ' » MOTOMAN Robotizacija in avte PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE V INDUSTRIJI SVETOVANJE PROJEKTIRANJE RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME IZVEDBA, ŠOLANJE in VZDRŽEVANJE V POVEZAVI Z RENOMIRANIMI EVROPSKIMI FIRMAMI VAM NUDIMO KOMPLEKSNE REŠITVE: 1.0 PODROČJE ROBOTIZACIJE JAPONSKI ROBOTI - MOTOMAN - YASKAWA NOSILNOSTI od 3 kg do 200 kg POKRIVAJO CELOVITO PODROČJE UPORABE: 2.0 PODROČJE MONTAŽNIH UNIJ NA OSNOVI TRANSFER. NIHPALETN1H SISTEMOV • Obločno varjenje • Uporovno varjenje • Stroga • Brušenje • Montažne postaje • Postaje za ONO - 3 osno Orbitalno kovičenje • Merilne in testne postaje • Postaje za označevanja izdelkov FIH • Poliranje • Paletiranje NAŠE REFERENCE DOMA IN V TUJINI TPV-ARSEO, Novo mesto ZEUNA STAERKER, Italija CIMOS. Koper PERL Nemčija REVOZ, Novo mesto BERTRAND FAURE, Nemčija, Poljska ISKRAEMECO, Kranj SITECH - VW, Nemčija, Poljska KIG Kovinska industrija Ig HENRICH GILLET, Nemčija GORENJE dd. Ga EBERSPAECHER, Nemčija ECIA ČESA Francija • - ! Zabavne strani pripravil in uredil Marko Modrej PRIHAJA VESELI DECEMBER! Leto se je zavrtelo, kot bi trenil. Spelje pred vrati december, mesec veselja, zabav, obdarovanj in ne nazadnje tisti pravi prehod v novo tisočletje. Ob izteku leta navadno potegnemo črto pod dogodki, življenjem v letu, ki ga zmanjkuje. Ozremo se nazaj, ugotavljamo, kaj je bilo dobro, kaj smo zgrešili, zagrešili, skratka, kje smo bili uspešni in kaj bi kazalo v prihodnje narediti bolje. Tako smo tudi mi, kot je že v naši navadi, preverili, kakšno je stanje priljubljenosti v Ribnici, in odprli akcijo RIBNIŠKI PUŠELJC 2000, ki se bo iztekla v sklopu prireditve RIBNIŠKI ŠPORT V LETU 2000. Program si lahko ogledate na hrbtni strani glasila, tukaj naj omenimo le še to, da lahko do 10. decembra glasujete za naše nominirance tudi preko dopisnic. Torej, ne le preko objavljenih kuponov, temveč tudi z dopisnicami, ki jih izpolnite, kakor je pač vaša volja in želja. Marko Modrej Pričakujemo tudi, da boste v čim večjem številu zbrani v dvorani ŠC Ribnica in tako prispevali za ultrazvok, ki ga Ribnica še kako potrebuje. Torej, glasujte za svoje izbrance, sodelujte z nami in VIDIMO SE V ČETRTEK, 14.12., ob 19. URI V ŠC RIBNICA. HCAfcO (ls!E)teSNO Država vedno poskrbi zase. Kot naročeno, ji sedaj po volitvah prav pride zamenjava osebnih dokumentov. S tem se bo spet stekla v njeno blagajno zajetna vsota denaija, M so ga potrošili z volitvami. Le kaj bo ponovno treba zamenjati naslednje leto, pa čez štiri leta, pa knj še vmes? Čakalne vrste so bile sinonim za socializem. NI bilo druge Izbire, kot čakati v vrstah za kruh, bencin...., sedaj pa se to nadaljnje v zdravstvenih domovih, na poštah. Če greš k zdravniku In nato še poravnati račune na pošto, moraš že vzeti dan dopusta. A so res temu vzrok računalniški sistemi, M jim z znanjem ne moremo slediti, ali je to le sorodnik tovariša monopola? Ribniška dolina si že od nekdaj želi Imeti koga v vladi In se tako približati Ijubjjanl z ošjo okolico. Pa nam ne uspe. Ko smo jih Imeli tam, smo ostali praznih rok. Ko smo Izbrali druge, so tl ostali v opoziciji. Upamo lahko le, da nas bo vsaj čez štiri leta ponovno obiskal predsednik vlade. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:______________ KUPON ZA »RIBNIŠKI PUŠELJC« Osebnost:______________________ Ime in priimek:__________________________________________________ Ulica:__________________________________________________________ Pošta:________________________,__________________________________ Tel.:____________________________________________________________ V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, L Škrabčev trg 40,1310 RIBNICA, najkasneje do 10. decembra 2000. Pravilna rešitev 10. številke Rešeta je: OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja radio UNIVOX, prejme: TOMAŽ JALOVEC, Prijateljev trg 4,1310 RIBNICA. OSNOVNA ŠOLA DR. FRANCETA PREŠERNA? Čestitke vsem, ki ste ugotovili pravilno rešitev, čeprav se nam je med možne rešitve vprašanj kviza vrinil en velik škrat! in jih popolnoma po-brkljal. Ujeli smo ga takrat kot vi (žal) in sebi ter njemu dali vzgojno lekcijo, vam pa se za to, ker nismo dovolj pazili, iskreno opravičujemo. Kljub temu je prišlo kar precej pravilnih odgovorov, kar nas izredno veseli, bili pa ste tudi toliko pošteni, da ste nas na zanimiv način opomnili, kako smo ga tokrat pa fejst polomili. Naj jih nekaj navedemo: "Zanima me, ali je bil vaš sestavljalec kviza zmeden ali pa je moja rešitev napačna?" "Sklepam, da je rešitev - Osnovna šola dr. Franceta Prešerna ker, če bi uporabila pri 2., 3. in 9. vprašanju črke I, L in D, bi bila rešitev nesmiselna." "Vprašanja so bila pomešana, kajne?" "Zdi se mi, da je prišlo do pomote." 2. nagrado, video in avdio kaseto, poklanja trgovina TEHNOUNION, Marija Markelj, s.p. Ribnica, prejme: VID ČEŠAREK, Grič c.I/17,1310 RIBNICA. 3. nagrado, 2 vstopnici po izbiri za ogled rokometne tekme, ki jo bo v mesecu decembru odigral RK 1NLES-RIKO v domači dvorani, poklanja ju RK Inles-Riko, prejme: ANA ZAJC, Kolodvorska 9,1310 RIBNICA 4. nagrado, 2 color filma, kiju poklanja FOTO TONI Ribnica, prejme: LOJZKAKRKALIČ, Dolenji Lazi 9, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 vstopnici za kino, poklanja ju KINO RIBNICA, prejme: TATJANA KOŠIR, Gornje Lepovče 83,1310 RIBNICA. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrad boste prejeli po pošti. R AW1M ML STITKZSkM M eMvikWiawxr Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste pravilno rešitev, povezano z decembrsko prireditvijo. 1. V Rešetu lahko spremljate zanimivo rubriko "Iz vojaškega vsakdana". Sporoča in piše vojak... R - Miha Mihič A - Stane Pogorelc B - Miloš Petelin 2. Na tekmovanju v športnem plezanju za pokal Ribnice 2000 je imelo med starejšimi dečki največ uspeha... C-TD Ribnica I-AO Laško D-PGDSušje 3. Prvo mesto v akciji "Urejena Ribniška dolina" je zasedla stanovanjska hiša... F - Olge Lavrič iz Prigorice H - Blanke Bartol iz Loškega Potoka B - Martina Lavrača iz Grčarskih Raven 4. 17. novembra je bilo v cerkvi na Velikih Poljanah... O-zborovanje SLKD Slovenije N - srečanje malih vokalnih skupin R - srečanje ljubiteljev navtike 5. Letošnja šola v naravi za četrtošolce OŠ dr. Franceta Prešerna je bila v/na... Š-Ankaranu N - Moravskih Toplicah V-Maršičih 6. Podlistek o Ribnici in Ribniški dolini na prelomu 19. in 20. stoletja iz dokumentov zgodovinskega arhiva Ljubljana za Rešeto pripravlja... A - mag. Franci But K - mag. Brane Kozina Z - Zdenka Mihelič 7. Fotografija je z lanske podelitve Ribniški šport v letu 1999, na kateri sta mojstra svojih poklicev... P - Grega Židan, Vili Resnik R - Alojz Osvald, Robert Kožar S - Franc Mihelič, prof. Janez Debeljak 8. Planinsko društvo Ribnica je v soboto, 11.11., organiziralo pohod na/v... T - Triglav L-Jurjevico O - Trdinov vrh 9. Kateri od naštetih kandidatov na letošnjih državnozborskih volitvah ni prišel v državni zbor? A-JožeTanko T-Benjamin Henigman Ž-Janez Drobnič 10 11 5 7 911312 Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 10. decembra 2000. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad. KINO IDEAL Kolodvorska 9/a DECEMBER 2000 Mesec uspešnic Sobota, 2. december, ob 21. uri MUZA ameriška romantična komedija - uspešnica Sobota, 9. december, ob 21. uri VIHAR VSEH VIHARJEV ameriška uspešnica - film katastrofe Sobota, 16. december, ob 21. uri PEKEL ameriški akcijski film Jean Clauda Van Damma Sobota, 23. december, ob 21. uri OPOLDANSKI OBRAČUN akcijski vestrn - komedija Sobota, 30. december, ob 21. uri TRENUTEK ODLOČITVE akcijska uspešnica mali MUSI 1 10. Priznanje občine Ribnica v letu 2000 je prejelo... V-Vaško etnološko društvo Hrovača O - Društvo za oživljanje mrtvih muh K - Združenje ljubiteljev vijolic 11. Naziv častni občan občine Ribnica je letos ob praznovanju občinskega praznika prejel... Z-Jure Košir L-dr. Janez Bogataj FOTO G - Alojz Dobrovoljc 12. Znamenito obkolpsko dolino, kije znana po sedmih cerkvah, drugače imenujemo tudi dolina... E-PetraKlepca F-JanezaJanše G-Mita Trefalta V popoldanskem času nudim pomoč pri čiščenju, likanju, pomoč starejšim ljudem, varovanju otrok, pisanju raznih tekstov na svoj računalnik. GSM:031 /526-345. Študentka nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovno in srednjo šolo. Informacije:TEL.: 01 / 8361 -295, 041 / 991 -926. Odkupim originalne glasbene zgoščenke plošče različnih izvajalcev. GSM: 041 650 299. Profesor nemškega jezika inštruiram nemški jezik za osnovne in srednje šole. Tel.: 01 / 8360 - 072. Sem invalid, z majhnimi dohodki. Ali mi kdo podari še dober hladilnik zzmrzovalnikom?Tel.: 01 /831 31 85. 13. Letošnja prireditev Ribniški šport v letu 2000 in Ribniški pušeljc, bo... U-včetrtek, 14.decembra V-vnedeljo, 17.decembra Y-vpetek, 1.decembra Prodam ali oddam v najem gostinski lokal v centru Ribnice (Škrabčev trg 25). Tel.: 031 662 091 X________________________________________________________________J PODROČNI CENTER ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA d.o.o., Ribnica RAZPISI 2000 Bliža se konec leta 2000. Vsaj večji del investicij za minulo leto je zaključen. Naslednja tabela pa je namenjena vsem, ki načrtujete kakršnekoli investicije v prihodnje ali zaključujete obstoječe. Prikazana je struktura sredstev predvsem za področja gospodarstva, kmetijstva in turizma, ki obsegajo tako posojila, poroštva za posojila in nepovratna sredstva, ki so namenjena pospeše- vanju razvoja. Še enkrat vas obveščamo, da nas lahko pokličete ali obiščete tudi v primeru, če iščete ugodnejša denarna sredstva za začetek ali razvoj svoje dejavnosti, da vam pošiljamo ažurna sporočila o aktualnih razpisih na vaš naslov in vam pomagamo sestaviti čim ugodnejšo shemo financiranja investicij. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNE MERE ZAMLADE PODJEUNIKE ZA INVESTICIJSKE KREDITE Uradni list št. 94, str. 8786, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Maribor Namen: Subvencioniranje obrestnih mer (iz dejanske obrestne mere na 2%) za mlade podjetnike-to so vsi, katerim še ni poteklo 10 let od konca katerekoli stopnje šolanja. Subvencionira se do največ 1.5 mio. Rok prijave: do porabe sredstev, obravnava vlog mesečno za prispelost do 7-ega v mesecu. Okvirna višina sredstev: 50 mio SIT. Informacije: 02/ 234-1274,234-1272; dokumentacija: na sedežu ministrstva. DELEGACIJA EVROPSKE KOMISIJE V SLOVENIJI RAZPISUJE Uradni list: št. 97,str.9182. PHARE-ACCESS Namen: izboljšanje delovanja nevladnih in neprofitnih organizacij. Dejavnosti prevzemanja evropskega pravnega reda, varovanja okolja in socialnoekonomskega razvoja (tudi vključevanje marginalnih oseb vdmžbo). Rok prijave: 01.12.2000. Okvirna višina sredstev: do 50.000 Evrov zamikroprojekte(80%sofinanciranja)in do 100.000 Evrov za makroprojekte (80-90% sofinanciranja). Informacije, dokumentacija: na sedežu Delegacije Evropske komisije vSIoveniji, Mojca Krisper (za ACCEES) in Niklas Reuter (za PMP); tel. 425-13-03. RAZVOJNO PROJEKTNO FINANCIRANJE Uradni list: št. 97, str. 9183, Slovenska razvojna družba, Dunajska 160, Ljubljana. Namen: prenos razvojno - raziskovalnih rezultatov v gospodarsko izkoriščanje, proizvodnja in trženje proizvodov in storitev na podlagi lastnega razvoja in novih tehnologij, ustanavljanje gospodarskih družb na osnovi lastnih proizvodov in tehnologij, povečanje kvalitete proizvodnje in njene konkurenčnosti, ki temelji na novi lastni tehnologiji in invencijah. Rok prijave: 15.12.2000. Okvirna višina sredstev: 500 mio SIT, obrestna mera TOM+1,5%. Informacije, dokumentacija: na sedežu SRD, tel. 5894868, Barbara Waschl, www.srd.si. Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnega lista, ki so vam na razpolago tudi na sedežu Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041436-233. OBMOČNAOBRTNAZBORNICA RIBNICA razpisuje volitve članov v skupščino OOZ Ribnica EVIDENTIRANJE KANDIDATOV poteka do 30.11.2000. Svoje predloge posredujete člani zbornice pisno na naslov: OOZ Ribnica, Vrvarska 3, 1310 Ribnica, telefonsko na številki: 8361-556, 869-340 ali po e-mailu: pavle.hocevar@ozs.si. Po končanem postopku evidentiranja boste vsi člani po pošti prejeli GLASOVNICO s predlaganimi kandidati, ki jo boste izpolnjeno v priloženi kuverti vrnili na zbornico do 12.12.2000. Dne 14.12.2000 bo volilni odbor odprl in seštel glasovnice, na podlagi katerih bo volilna komisija preštela glasove za posamezne kandidate in razglasila novo 22 - člansko skupščino OOZ Ribnica. Člani zbornice boste informacijo o novoizvoljeni skupščini dobili na tradicionalnem prednovoletnem srečanju obrtnikov, ki bo v soboto, 16.12.2000, ob 19. uri v gostišču Pugelj, Lep-ovče 23, Ribnica (kompleks - bivši Riko). Povzetek dela razpisov 2000 UL, vse vrednosti so v milijonih SIT MINISTRSTVA, SKLADI, ZAVODI IN OSTALE DRŽAVNE USTANOVE GOSPODARSTVO SUBVENCIJE, NEPOVRATNO KREDITI POROŠTVA SPODBUJANJE INVESTICIJ 660 do 40% (20-100 novih d.mest) CILJNE SKUPINE-INVESTICIJE 300 do 50% do 2 mio DODIPLOMSKI ŠTUDIJ PODJETNIŠTVA 35 do 50% ŠOLNINE PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI 50 do 50% do 0,5 mio in 7 mio SKUPNI NASTOP NA MEDNAR. TRGU 110 SKUPEN RAZVOJ IZDELKOV, IZBOL 360 S0FINÄNC. DODIPLOMSKEGA ŠTUDIJA 60 PRIDOBIVANJE TUJIH PARTNERJEV 300 SPODBUDEZAMEDNAROD. RAZPISE 120 PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ 712 do 40% PRIDOBIVANJE STANDARDOV KAK0V 25 50% do 0,4 mio REŠEVANJE PRESEŽNIH DELAVCEV 300 RAZVOJNO TEHNOLOŠKE SPODBUDE 850 25-50% INFRASTRUKTURNI CENTRI 110 do 30% ZAPOSL. V NEPRIDOBITNI DEJAV. 450 INOVANCIJE, PATENTI 45 INTEGRACIJSKA PODJETJA 30 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 391 KREDITI SKLAD ZA DROBNO GOSPODARSTVO 2500 TOM+1,5 REGIONALNI SKLAD - GOSPODARST. 100 (za obmejna območja) 250 TOM+2,5 200 EKOLOŠKI - ONESNAŽEVANJE ZRAKA 700 D EM+5,14% KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB 1750 TOM+1,5 SUBVENCIJE ZA MLADE PODJETNIKE 50 SUBVENCIJA NA T0M+2% RAZVOJNO PROJ. FINANCIRANJE-SRD 500 TOM+1,5% in ostali TURIZEM TRŽNO KOMUNICIRANJE 75 do 60% do 0,4 mio do 0,7 TURISTIČNI PROGRAMI 147 40-70% do 10 mio TURISTIČNE PRIREDITVE 80 do 50% do 5 mio TUR. OBJEKTI-VELIKI, INFRASTRUKTU 1073 RA in ostali KMETIJSTVO EKO 0,1,2,3, 18693 POROŠTVA ZA POSOJILNE OBVEZN. 300 PRESTRUKTURIRANJE KMETIJSTVA 800 CRPOV (občine, razvoj, podprojek.) 340 RAZVOJNI PROGRAMI (invest., dopol.d.) 500 550 SANACIJE, POSEBNI PROGRAMI 50 50 50 PRESTRUKTURIRANJE ZADRUG 400 310 150 AGRARNI PROGRAMI, obnova sad. 210+230 ŠPARGLJI, JAGODE/ interesna zdru. 22/25 registracija kmet. prid., pospeš. 38+45 in ostali OBČANI+PODJETJA ENERGETSKO VARČNA OKNA 21 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE 162, od tega 11 za občane V povzetku niso zajeta sredstva, ki jih za razvoj gospodarstva namenjajo: Zavod za zaposlovanje, Gospodarska in obrtna zbornica, občine, garancijski skladi, EU-Phare, banke,... 1*0 D„S ET'M 1STWÖ 1 INI C-ÖS IR« RST WO ■MO - lavi E-Z^UST^O KRUH IZ PIRIHE MOKE IN MOKE ENOZRNICE VZBUDIL POSEBNO ZANIMANJE V letošnjem letu smo bili člani društva Ajda še posebej aktivni, saj smo sodelovali kar na treh sejmih in imeli dve srečanji članovzdruženja DEMETER. V mesecu juliju je potekalo srečanje članov združenja Demeter v drevesnici Pinus v Kočevju. Udeležba je bila zadovoljiva kljub vročini in dopustom. Drugo srečanje je bilo v septembru, in sicer na semanji dan v Kotu na kmetiji Gorše. Tudi tuje bila udeležba dobra, saj se gaje udeležilo 42 članov združenja Demeter in interesentov za pridobitev blagovne znamke Demeter. Posebej moramo omeniti, da se je srečanja udeležil tudi predsednik združenja Demeter iz Avstrije. Zelo odmevno je bilo predavanje Toneta Fabjana na temo Svetloba in današnji čas. V mesecu avgustu smo sodelovali z razstavo pridelkov, pridelanih na biološko dinamičen način v občini Kostel, in s tem popestrili prireditev "Tamburanje va Kostele". Tudi na ribniškem sejmu smo imeli razstavno stojnico.Tu se moramo zahvaliti Turističnemu društvu Ribnica, ki nam je odstopilo brezplačno stojnico in prostor, tako da smo se lahko dostojno predstavili. Za nastop na sejmu smo izdali zloženko, v kateri smo kratko predstavili biološko-di-namični način pridelave hrane, mednarodno blagovno znamko Demeter in Delovno skupnost Ajda za naše področje. Obisk na stojnici je bil zelo dober, saj smo razdelili ca 1000 zloženk - zanimanje za ekološke proizvode je bilo nad pričakovanji, še posebno, ko so obiskovalci lahko poskušali kruh iz pirine moke in iz moke pšenice enozrnice. V okviru društva Ajda smo člani iz našega območja sodelovali tudi na sejmu Narava in zdravje, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tudi na tem sejmu, na katerem smo sodelovali že tretje leto, je bil odziv obiskovalcev zelo dober in smo navezali kar nekaj stikov za prodajo biološko-dinamično pridelane hrane. Upamo, da bomo z aktivnostmi nadaljevali tudi v naslednjem letu in da se nam bo še kdo pridružil in z nami obogatil ponudbo zdravo pridelane hrane. JANEZ GORŠE V Kotu, med člani združenja, ki so se srečali na kmetiji Gorše Foto Štefka Krkovič KMETJE 3. DECEMBRA ZOPET NA VOLITVE! KMETIJSKO-GOZDARSKA ZBORNICA - Priložnost za sooblikovanje kmetijske politike Društvo Socialdemokratska kmečka zveza -gibanje za razvoj podeželja, ki je dejavno po vsej Sloveniji, je aktivno tudi v Ribnici. Občinski odbor SDS - Ribnica je po posvetovanju s številnimi kmeti in ob njihovi podpori sestavil naslednji kandidatni listi: Za Svet območne enote Kočevje s sedežem v Ribnici: 1. Ilc, Anton, Goriča vas, Ribnica 2. Debeljak, Ivan, Mali Log, Loški Potok 3. Godec, Stane, Cesta, Dobrepolje 4. Senekovič, Andrej, Kačji Potok, Kočevje 5. Oberstar, Stanislav, Rakitnica, Ribnica 6. Prelesnik, Franc, Nemška vas, Ribnica 7. Pogorelc, Andrej, Vinice, Sodražica 8. Tanko, Alojz, Nemška vas, Ribnica Za Svet območne izpostave L Prelesnik, Franc, Nemška vas, Ribnica, 2. Debeljak, Ivan, Mali Log, Loški Potok 3. Ilc, Anton, Goriča vas, Ribnica 4. Oberstar, Stanislav, Rakitnica, Ribnica 5. Pogorelc, Andrej, Vinice, Sodražica Priznate lahko, da to ni slab izbor. Računamo na vaš glas 3. decembra! Prve volitve vsvet kmetijsko-gozdarske zbornice so potekale že pomladi letošnjega leta. Kmalu po volitvah se je zbornica konstituirala na državnem nivoju in pričela s svojim delovanjem. Sedanje volitve, ki bodo potekale 3. decembra, pa so namenjene volitvam predstavnikov kmetovvsveteobmočnihenotin odbore izpostav območnih enot Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije. Občina Ribnica ima tudi svojo izpostavo. Istočasno se bo v Ribnici volilo tudi v svet območne enote s sedežem v Ribnici. Ta bo štel 1L članov. Po konstituiranju teh "teritorialnih" enot bo zbornica dokončno formirana v obliki, kot predvideva zakon o Kmetijsko - gozdarski zbornici. Namen ustanovitve Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije je, da bo zastopala interese kmetov in kmetijstva. Če bo delovala tako, kot je zamišljeno, bo Zbornica zelo pomemben organ, ki bo sogovornik vlade pri kreiranju bodoče kmetijske politike v državi. Njena ustanovitev in uspešno delovanje je toliko pomembnejše, kajti Slovenija se intenzivno pripravlja na vstop v EU, s čimer bo slovensko kmetijstvo izpostavljeno odprtim zakonitostim trga. Vsekakor bo naše kmetijstvo zaradi neugodnih geografskih razmer in dolgoletne napačno vodene kmetijske politike pred izredno težko preizkušnjo. Morda je ravno zbornica prava priložnost, da sami sooblikujete kmetijsko politiko in ščitite svoje interese. Volitve v svete območnih enot in izpostave območnih enot Zbornice so pomembne, kajti predstavniki bodo vplivali na vodenje regionalne kmetijske politike in preko nje na lokalno kmetijsko politiko. Čas je, da se tudi kmetje pričnete zavedati, da nihče drug nebo za vas storil več, kot lahko storite sami. In ravno volitve predstavnikov Zbornice so tista priložnost, ki omogoča, da sami s svojimi predstavniki aktivno posežete v dogajanje. Za društvo Socialdemokratske kmečke zveze -Gibanje za razvoj podeželja JOŽETANKO INTELEKTUALNA RADOVEDNOST Moram priznati, da sta me ga. Simona in ga. Alenka v svojem sestavku pripravili do tega, da se oglašam v odgovor. Ga. Simono najprej skrbi pomanjkanje samozavestnega občinstva.V resnici ji je to občinstvo kaj malo mar, bolj jo skrbi, da se zavod, posvečen kulturi, ne zruši v nič. To utemeljujem z njenimi nadaljnimi trditvami o težko dokazljivi zaplankanosti Ribničanov in z omejenostjo njihovega obzorja. In sedaj še o vračanju v ledeno dobo grajskih kleti in doma JNA na sam rob kulture in družbenega dogajanja. Mnogo pred vami so vrli Ribničani ustanovili Turistično olepševalno društvo. Njih zasluga in plod pa je postal Ribniški festival. Na njem so nastopali: Drama, Ljubljansko mestno gledališče, Tržaško in Celjsko kot tudi Reško gledališče. Naj nadaljujem samo z legendami, kot so: Stane Sever, Alja Tkačeva ter Ati Sos, Jože Privšek, Bojan Adamič z revijskim orkestrom ter vsa druga še danes živeča umetniška elita na prav tako današnjem nivoju Melodij morja in sonca ali nivoju Borštnikovega srečanja, če hočete. Sedaj pa še klopi v letnem gledališču nimamo več,"uzela iti magla".Tem vrlim organizatorjem ribniškega festivala in tudi drugim, za ledeno kulturo imenovanim, pa je izostala zaslužena zahvala in njih trud bo vaš obup in vse žaljivke zabitosti, zaplankanosti, in še česa se obrnil na vaše ime. Ostal je samo še enodnevni semenj z etnološko floskulo, v biti pa s kramo in zmečkanimi pločevinkami naslednjega dne. Svojo osebno intelektualno radovednost pa bi omejeno-topoumno kmečko rad potešil z vprašanjem: Katero dvorišče krasi kip Toneta Lapajneta iz ribniške kolonije? O dobrih in slabih razstavah pa o tistih, ki so bile sprejete drugod in tu, se z vami ne mislim pogovarjati. Globoko pa sem prepričan, draga Simona, da ste jih Ribničanom napeli dovolj za naslednjih petnajst let. Najbrž bodo sedaj kar drli na vse kulturne prireditve. Naj se dotaknem še priznanja g. Kluna o prodajno - razstavnem tipu, ki je uspešno iztržil le 50.000 sit. Saj je vendar vse jasno! Zunanji in notranji sodelavci ribniške kulture, ki trdijo, da na površje prihaja lik bogatega, a manj kultiviranega človeka. Ribničani, ste slišali - tudi vsi tisti, ki ste kdaj obiskali kakšno svetovno galerijo ali razstavo? Ne, kar je preveč, je resnično preveč! Ne! Naj bo dovolj, ne bom intelektualno radoveden po zunanjih in notranjih postranskih zaslužkih in honorarjih v obstoječi kulturni eliti. Lep pozdrav! DUŠAN MATOH, Ribnica DA USTNI DOGOVOR, DOBRA VOLJA IN POŠTENOST NISTA VEČ V VELIAVI? Zgodilo se mi je nekaj, česar ne morem kar tako pozabiti. Ker praktično nimam več možnosti preko sodišča , sem sklenil, da se nekako pa le moram olajšati, če hočem delati naprej. Zgodba je staro-nova, dogajala se je dve leti, je pa zanimiva in mogoče predvsem poučna. Pred dvema letoma sem nekemu "slovenskemu državljanu" delal streho, kot to počnem že dolgo, skoraj vsak dan. Pa saj veste, kako to gre, nekaj metrov sem, nekaj tja: "In koliko to stane?" Pa poveš. Potem pa, ko se lotiš posla, vidiš, daje to ni le nekaj metrov sem in nekaj metrov tja, marveč precej več. Pa spet poveš. Dobro, dobro, se strinjam, poreče naročnik. In v dobri veri delaš naprej. In potem, če imaš srečo, delo tudi zaračunaš. Malo denarcev, odkupiš od njega nekaj starega preperelega lesa in dobiš precej več čekov, na zamik seveda. In misliš, daje vse v redu. Čez pol leta pa dobiš opomin, da mu nisi plačal lesa. Njegovega ponujenega lesa nismo mogli porabiti za streho, ker je bil popolnoma preperel. S tem seje strinjal. Del pa smo vendarle odkupili za svoje potrebe (izdelavo palet). Zato opomina preprosto ne jemlješ preveč resno, ker je bilo vse vnaprej ustno dogovorjeno, in to tako, da je bila zadovoljen v glavnem on, ker je vse tako lepo "zglihal". Pa dobiš vabilo sodišča in še vedno ne veš, za kaj gre, in še vedno ne dojameš, da gre zares. Pregledaš papirje, vidiš, da je vse, kot mora biti, še enkrat preračunaš, da ugotoviš, da se nisi morebiti le kje uštel, in pomirjen odideš na sodišče iskat pravico. In kaj tam najdeš? Sodnika, ki javno in glasno pove, da mu gredo obrtniki na živce, ker vedno zaračunajo "več-dela". Zmeden si in se ne znajdeš, zagovarjaš svojo resnico in se ne živciraš, ker imaš čisto vest. In sodnik "v imenu ljudstva", bog ve katerega, odloči, da ima prav tisti, ki toži. Pritožiš se v Ljubljano, ker imaš še vedno upanje, da zmaga resnica. Pa te tudi pokličejo ne, da bi povprašali po tvoji zgodbi. Tudi v Ljubljani ugotovijo, da ima prav tisti, ki toži. In ugotovijo tudi to, da pritožbe ni. Plačaj gospodu tisto, česar mu nisi bil nikoli dolžan, plačaj tudi sodne stroške in obresti. Po tej zgodbi se sprašujem samo še to : Kdo bo naslednji? Dragi Ribničani! Kupili ste pralni stroj, hladilnik,.. ali karkoli. Če se vam bo kdaj zazdelo ali sanjalo, da ste dobrine plačali predrago, le pot pod noge in zahtevajte nazaj. Res noro, ali ne ? Če bi se Slovenec nekje v Beogradu na primer tožil s kakšnim domačinom, kaj mislite, kdo bi sodbo dobil? Tudi v primeru, da bi Slovenec imel stokrat prav, bi gotovo zmagal domačin. Toliko pa o naši pripadnosti in še o čem, če izvzamemo pravico. VLADIMIR ORAŽEM, Dolenja vas VABILO KUD Ribniška pihalna godba vas vabi na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 23.12.2000, ob 18. uri, v dvorani Ideal. Gosti večera: KUD AD’B’? Teatr ZAHVALA SOŽITJE- Društvo za pomoč duševno prizadetim Ribnica se iskreno zahvaljuje Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica za nakazani denarni znesek namesto cvetja za pokojno Frančiško Dejak iz Otavic 12, Ribnica. Predsednik: Alojz Lovšin hydrovod d.o.o Ljubljanska 38,1330 Kočevje Tel.: (01) 895 14 30 Fax: (01) 895 31 82 DEŽURNA LISTA 27. november do 3. december STANEZABUKOVEC 854 634,0609 635 447 4. do 10. december IVAN GOLE 853 835,0609 635 447 11. do 17. december DARKO LIPOVAC 854 075,0609 635 447 18. do 24. december MATIJA KLARIČ 851 236,0609 635 447 Ce je nuja: Policijska postaja 837 21 10 Gasilci, prijava požarov 112 Zdravstveni dom 837 22 00 Reševalna postaja 836 1004 Lekarna 836 92 70 Komunala 836 11 38 Mrliške vežice Hrovača 836 19 82 Elektro Kočevje 895 32 31 (dežurna služba: 0609 645 025) Hydrovod d.o.o 895 14 30 895 31 82 Upravna enota 836 21 03, 836 10 79, 836 22 06 Občina 837 2000 Pošta 836 10 61 Železniška postaja 836 10 13 Veterinarska postaja 836 10 76 G 5 r * "J m S u 0 *C E J ZJT E H> KO BT11%ä 1 <3 E F pan Jaklič - Podgopičan in njegova povest ZADNJA NA GRMADI Naslednje leto bo minilo 300 let, kar je bila sežgana zadnja čarovnica v Ribniški dolini, dolgo se je domnevalo, da tudi na Kranjskem. Pretresljiva zgodba 60-letne Lucije Kerzničevke iz Nemške vasi in 40-letne Marine Češarkove iz Ribnice, ki soju oblastniki konec aprila leta 1701 vrgli v ječe ribniškega gradu (po ustnem izročilu naj bi Marino Češarko-vo obdolžila čarovništva ženska, ki si je poželela njenega moža), seje ohranila v zapisniku "Krvava pravda o zadevah Marine Šušarkove, Lucije Keržničevke in Končarice od 11. maja 1701. Kriminalni zvezek 14."(Skubic) "Krvava pravda" seje pričela 30. aprila 1701. "Hudodelki" Češarkovo in Kerzničevko so več dni strogo zasliševali in ker nista hoteli ničesar priznati, soju zelo domiselno mučili, kot je bilo tedaj v tovrstnih zaslišanjih v navadi, da sta priznali vse, kar se je porodilo v bujni fantaziji "krvavih sodnikov". Po enem od takšnih mučenj je v noči s 5. na 6. maj v grajski ječi umrla nenavadne smrti Lucija Kerzničevka: "0 polnoči seje zagnal v ječi hudodelke kakor tudi v gradu in po trgu strašen hrup. Slišali so volkove tuliti in v ječi rjoveti in praskati, kakor da bi bili v njej medvedje in mačke. In ob dveh po polnoči so hudodelko našli mrtvo z zavitim vratom." (Skubic) Marina Češarkova, mati šestih otrok, in v času zaslišanja osem mesecev noseča, je bila 11. maja 1701 spoznana za krivo in "Po postavi božji in po cesarskih zakonih ... drugim v zgled obsojena: Da naj se pelje na navadno morišče in ondi s cesarskim mečem obglavi. Njeno truplo kakor tudi truplo Lucije Kerzničevke, ki se ima iz zemlje izkopati, naj se vrže na grmado, popolnoma sežge, da bo prah in pepel ..." (Skubic) galerij a j/izj miklova hiša Ribniška galerija seje prvič preuredila v prostor, namenjen video predstavitvi. Temačen, da bi se v njem človeško oko ustavljalo ob gibljivih podobah in uho registriralo šume vsakdanjega. Video se je že pred časom postavil ob bok drugim umetniškim tehnikam in je postal sprejemljivo orodje sodobnim ustvarjalcem za izražanje svoje umetniške sle. Med njimi je Nataša Prosenc, ki seje na Beneškem bienalu predstavila z drugačno video instalacijo (Gladiatorji), tu pa z besedno preprostim, a z domišljijo vseobsegajočim imenom: KOT. Razstava je bila odprta do 14. novembra. (Op. ured.) NATAŠA PROSENC. Kot. Foto A P Fran Jaklič (1868-1937), dobrepoljski pisatelj ljudskih povesti ter pomemben nosilec preporoda slovenskega naroda v svojem času na področju gospodarskega in političnega življenja, se je poročil z učiteljico Arkovo iz Ribnice (Miklovo). S tem se je približal Ribnici, njeni zgodovini, njenim ljudem in nastala je zgodovinska ljudska povest Zadnja na grmadi (objavljena v reviji Dom in svet 1.1924 ter v knjižni izdaji pri Mohorjevi družbi L 1925), kjer oživi zgodbo iz daljnega leta 1701. To je edino delo v slovenskem leposlovju, kjer se pojavi Ribnica s svojo geografsko danostjo, z resničnim zgodovinskim dogodkom izpred dveh (treh) stoletij ter z nekaterimi zgodovinsko izpričanimi in drugimi izmišljenimi osebami. Zgodba, ki jo razpleta Jaklič, je v resnici zgodba Marine Češarkove, vendar jo, ne vem zakaj, pisatelj dodeli Luciji Kerzničevki. Povest sicer nima posebne literarne vrednosti. Pozornost pa zasluži z dveh vidikov: spomni nas na žrtve tistega časa, ko je krvava pravica hodila tod okoli, odkrije pa nam tudi našo Dolenjsko, Ribnico, ki po Jakliču (in pred njim) ni nikoli več tako močno prodrla v osrednjo slovensko književnost. Leto 2001 bo v Ribnici leto spomina na čas čarovništva. Kot uvod v to leto bo povest Frana Jakliča Zadnja na grmadi v Rešetu objavljena v nadaljevanjih. VESNA H0RŽEN Literatura: Skubic, Anton: Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine Šuštar, Milan: Fran Jaklič - Podgoričan in njegovi narodopisni povesti Sin in Nevesta s Korinja. (Naši kraji in ljudje. Dobrepoljsko - Struški zbornik 1996.) Naslov in prav tako nosilec videoambienta Nataše Prosenc v galeriji Miklova hiša je kot. Dualizem, ki ga nakazuje fizični nosilec, raziskuje tudi sama vsebina filma. Odvija se prizor mimohoda protagonistov v nekem prostoru in v nekem času, kontinuirano gibanje teles z določenim ritmom, ki ga poudarja zvok korakov. Konkreten prizor, ki ga je umetnica izolirala od svoje dejanske resničnosti s procesom ustvarjanja tehnološke podobe. Na drugi dimenziji pa prostor kot objektivno obstoječa oblika dejanskosti, ki pogojuje eksistenco materialnega sveta, izgine, čas kot opredeljujoč pogoj konkretno obstoječega ni definiran in plastičnost teles preide na konturo. ...Priča smo neki čisto vsakdanji izkušnji, ki parafrazira svet v njegovi najbolj preprosti in elementarni podobi, s tem da jo umetnica paralelno prestavi v drug Universum, kije vzdrževan in pogojevan s tehnološko modelirano senzibilnostjo, ki sanj in misli ne pušča v abstraktni oddaljenosti, temveč to izkustvo transcendentnega obdeluje tudi 3D in ponuja tudi taktilnemu izkustvu. Resničnost, kise razodeva v fabuli Nataše Prosenc, izhaja iz univerzalne misli in prehaja na konkretno dejstvo. Preprosto, je metafora bivajočega. POLONA LOVŠIN Tudi letos pripravljamo BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT, ki bo 26. decembra ob 18. uri v Športnem centru Ribnica. Več o koncertu v prihodnji številki Rešeta. Že sedaj pa vas na ogled vabimo SLKD, 01 Ribnica; KUD Gallus Ribnica, Pripravljalni odbor. Religiozna znamenja v Ribniški dolini Terminološko in vsebinsko je znamenja najbolje opredelil Marjan Zadnikar v knjigi Znamenja na Slovenskem. Beseda znamenje ima v slovenščini več pomenov. Kakorkoli jo rabimo, pa označuje nekaj, kar nas na kaj spominja ali opozarja, kar ostaja dlje časa in se tako razlikuje od kratkotrajnega, bežnega, manj važnega in hitreje minljivega. Znamenje, v tem kontekstu religiozno znamenje - je vsaka na prosto postavljena manjša arhitektura, ki ima lahko različne oblike. V Ribniški dolini najdemo številna razpela ali križe ter kapelice. Vse te brezštevilne ljudske stvaritve povezuje v celoto razen religioznega značaja predvsem namen, oziroma funkcija, ki je narekovala to posebno ustvarjalnost ljudstva. Prebivalci Ribniške doline uporabljajo besedo "znamenje" za poimenovanje kapelice ali križa bolj redko. Večinoma raje rabijo izraze "kapelica" oziroma "kapajlca" ter križ oziroma "bug’c". Navedeni termini imajo velikokrat poleg sebe še pridevniške vzdevke, na primer: Hrvaški križ, Evharistični križ, Ižančeva kapelica itd. Znamenja so največkrat poimenovana po lastniku zemljišča, na katerem so postavljena, ali po priimku tistega, ki je znamenje postavil, po vasi, kateri pripada, ali pa le po svetniku, kateremu je znamenje posvečeno. V Ribniški dolini najdemo tudi "kužna znamenja", posvečena sv. Roku. Ljudje jim sicer pripisujejo pomen kužnega znamenja, a vendar je splošen izraz kapelica. V naših krajih ima slednja vas svojo kapelico, da ne govorimo o številnih znamenjih. Raziskava je bila narejena za naslednja naselja, in sicer Dolenjo vas, Prigorico, Nemško vas, Goričo vas, Lipovec, Otavice, Hrovačo, Gorenjo vas, Dolenje Laze, Žlebič, Breže, Jurjevico, Kot, Dane, Bukovico, Zadolje, Sajevec, Ribnico. Znamenja so postavljena na vidnih mestih, na začetku ali na koncu naselja, sredi vasi, na križpotjih, ob kolovozih na poljih in v gozdu. Ugotoviti natančne podatke o času nastanka, o vzroku, kije botroval pri postavitvi znamenja, o njihovih ustvarjalcih se je mnogokrat izkazalo nemogoče, zlasti pri starejših spomenikih. Mnoga znamenja so povezana z legendami in določenimi religioznimi rituali. Največkrat so plod samoiniciative posameznika ali ožje skupnosti. Vaške kapelice Vaška kapelica je osrednji sakralni objekt, če vas nima svoje lastne podružnice, tako da mnogokrat prevzame njene naloge. Pred njimi se blagoslavlja velikonočne jedi, moli šmarnično pobožnost v Marijinem mesecu, nekajkrat v letu pa se lahko opravi tudi maša, ob njih se ustavlja procesija... Lahko je kapelica tudi kot sakralni objekt dopolnilo cerkvi. Je prostor, kjer se posameznik sooča z Bogom in "Svetim" preko svojih notranjih ritualov, kijih spremljajo še zunanji, kot je prižiganje sveč, prinašanje cvetja in drugo. Pri kapelici opravljajo molitev starejši ljudje, ki ne morejo v oddaljeno cerkev, ali tisti, ki se posebej priporočajo Mariji ali svetniku, kateremu je kapelica posvečena, tu prižigajo svečke za rajne in drugo. Včasih je mati, kije imela veliko otrok, pa jih ni mogla vseh praznično obleči za k maši, le-te pripeljala h kapelici in z njimi pomolila. Še danes prinašajo dekleta, ki se poročijo, šopke rož v kapelico. Vsa ta dejanja so last človekove notranjosti, izraz njegove osebne vere, zato jih je težko natančneje določiti. Znamenja so imela pomembno vlogo tudi pri obredih ob smrti. Pred leti, ko še ni bilo mrliških vežic ob pokopališču v Hrovači, seje pogrebni sprevod ustavil pri vaški kapelici ali pri križu, ki je stal ob izhodu iz vasi. Krsto so položili na tla, pomolili za rajnega, eden od domačih pa se je obrnil k žalnemu sprevodu in prosil ljudi odpuščanja za morebitne zamere in krivice, ki jim jih je rajni v svojem življenju storil. Lahko rečemo, da so znamenja res last preprostega človeka, spremljajo ga od rojstva do smrti, z njimi se srečuje, pri njih najde zatočišče, zadoščenje, ob njih se spominja... Prihodnjič st nadaljuje Pripravila POLONA RIGLER GRM, kustosinja Vir: Prelesnik, Barbara, Religiozna znamenja - kapelice in križi v Ribniški dolini, seminarska naloga, Ljubljana 1987 1. Ma spamotnem kamnu. Na beli ponedeljek je bil v Ribnici semenj. Sejmarji iz oddaljenih krajev so bili prišli že zadnje dni pred sejmom s svojim blagom. Črnopolti Poljanci v belih oblekah od hrvaške granice so pritovorili na majhnih konjičih turščice, pšenice in drugega žita, ki so ga naložili v Kadlovcu. Od iste strani so prihajali tudi tovorniki z vinom, ki so ga dobili v metliških vinogradih in iz bližnje Hrvaške. Skozi gorenji konec doline so prihajali s svojim blagom laški trgovci. Imeli so najete tovornike, da so jim s konjiči prenašali robo s semnja na semenj. Prinašali so barvano volneno blago, rute in mušelin, Židane trakove in sukno iz Padove pa tudi dišave in lepo opremljene pasove. V ličnih usnjatih torbicah, Id so jih imeli pripasane navadno na golem životu, so pa imeli tudi prstane in uhane, ki sicer niso bili vedno pristno zlato, a seje vendar vselej dobro spečalo, navadno skrivaj premožnim hčeram iz trgov in gradov.' Kozjebradec' je jezdil na visokem konju v zložnem sedlu. Svojo pernato posteljo je imel zloženo in pritrjeno zadaj na sedlu, da se je lahko naslonil nanjo, ko je z visokega mesta motril z zaspanimi očmi bedne tovornike in njihove še bednejše konjiče, ali je pa dremal. Istočasno ž njim so prihajali Čiči, visokorastli in koščeni. Njihovi konjiči so bili otovorjeni z mehovi, v katerih j e bilo olje, kije rastlo na obmorskih bregovih, sladka brežanka, tudi vinski jesih. Pa Čiči niso hodili prazni za svojimi konjiči, temveč so nosili še ogromne mehove, napolnjene s soljo, ki so jo dobili v solnih skladiščih ob morju ali spotoma v Cerknici in drugod, kjer so bile solne zaloge. Znoj so si brisali z rokavom, a gole prsi so se jim svetile kot z oljem namazan baker. Čič, kije tovoril, je trgoval na svoj račun. - Od Lašč doli so pritovorili gorenjski fužinaiji, ki so imeli v skrinjah žeblje in železno orodje, v omotih kose in srpove. Konje so gonili sami. Kdor j e imel več tovorov, j e imel s seboj hlapca. Širokoplečim in okrogloličnim Gorenjcem se je poznalo, da jih obrt dobro preživlja. Od Gotenic sem pa so prihajali Bajtarji, otovorjeni s podolgatimi brentami. V brentah je bilo naloženo sadje, ki je rastlo na morskih otokih: smokve, rožiči in sladko grozdje, ali pa blago iz reških boteg, katero so zamenjavali za rumeno maslo, ki so ga prodajali v Reki in drugih mestih ob moiju za beneško srebro. Na semanji dan je pa pritiskala bližnja okolica. Na vse zgodaj, so prišli Dobrepolje! in Krajinčanje, visokorastli, zgovorni ljudje, nesoč na semenj maslo, kože polhov in lisic, goneč govedo in koze. Bradati Kočevaiji s kozjimi čredami ter govejo živini-co, le malo večjo kakor je drobnica, so se vsipali na spodnji konec trga. Oprtiv so nosili kože lisic, jazbecev, kun, polhov in druge zverjadi, katere je bila polna okolica njihovih selišč. Vso zimo so lovili in nastavljali, a sedaj so nesli na veliki semenj, da prodado dragocene mehove laškim in nemškim kupcem, kijih spečajo potem v laško deželo in na Francosko ter na obale Severnega morja, kjer jih predelajo umetni krznarji v dragocena oblačila. Lončarji so pripeljali na kokih svoje zaloge, kolikor sojih imeli, a vaščani izpod Velke gore, s Slemenov in iz Lašč so prihajali z leseno robo. Vso zimo so obdelovali neizčrpne zaklade gozdnega lesa, narejali najraznovrstnejše orodje in posodo. Sedaj neso na trg, da zamenjajo robo za zrnje in usnje, za sol in platno ter morda dobe še kak groš. Lejtejih, kako gredo! Kako majhni so možje v primeri z visokimi krošnjami, ki jih nosijo oprtane! Kolika bremena imajo na glavi njih žene! Sinovi nosijo krošnje, hčere so vse obložene z robo in manjši otroci vlečejo kolca, na katerih je navihana posoda. Tu rešeta, tam škafi, brente in putrhi, iz katere vasi je pač krdelo, kije hitelo v semenj. "Preveč ste se obložili," so ogovarjali prehitevajoči zaostale. "Ne vem, ali nam je narejeno ali ka-li. Kar ne moremo naprej. Kakor bi imeli noge zvezane! Bog se nas usmili!" Nekaj nevoščljivosti je bilo v besedah zaostalih, ki so z grenkim občutkom zrli za onimi, ki bodo prej na mestu in na ugodnejših prostorih. *Kadlovec = Karlovec ECEJ LT1_J VRLINI E *> ROE$T1 IMZCZl an «s ocz OBČINSKI PARLAMENT Otroci in mladi imamo težave HOČEM, TOREJ ZMOREM Ob 8.30 so se predstavniki šolskega parlamenta zbrali pred šolo. Parlament je zasedal na občini, kjer so nas lepo sprejeli. Pridružili sta se nam tudi ravnateljica Andreja Šulentič in pomočnica Olga Černe. Najprej nam je učiteljica Marinka Mate povedala nekaj uvodnih besed, nato pa je predstavnica šolskega parlamenta Neža Arko prebrala dnevni red. Pri vsakem predlogu smo se ustavili, si izmenjali mnenja, župan pa nam je pri tem tudi prisluhnil. Veliko časa smo se zadržali pri predlogu o smetnjakih. Vsi mladi pa si želimo prostor, kjer bi se zbirali najstniki. To idejo smo tudi posredovali županu, ki , pa meni, da je to stvar privatne pobude. * Menimo pa tudi, da bi morali imeti v Ribnici več kulturnih muzejev, kjer bi predstavili Ribnico in književnike, ki so bili del našega kraja, s tem pa bi bili nam mladim še večji zgled. Učenci si želimo bolj pestre šolske ure, več šolskih plesov, informativnih, športnih in kulturnih dnevov. Vse to sije zabeležila Ajda Henigman, kije bila zapisnikarica. Ko pa so bili vsi predlogi izrečeni in "obdelani", smo še izbrali predstavnico, ki nas bo zastopala na parlamentu v Novem mestu, in to je Tina Rus. Vsi že držimo pesti in upamo, da nas bo dobro zastopala in povedala svoje mnenje. LAURA FAJFAR, 8.a Foto: Tea Marolt, 8. a Življenje je učenje - naj bo geslo! Pod tem geslom smo se člani kemijskega krožka pod mentorstvom učiteljice kemije Jagode Erčulj 19. oktobra odpravili v Hišo eksperimentov, ki ima svoje prostore na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Izpred šole smo odšli malo pred 12. uro. Ker nas je bilo 31, je z nami šla tudi učiteljica fizike Marija Šilc. V Ljubljano smo prispeli malo pred 13. uro. Ko smo vstopili v hišo, smo najprej zagledali listek z napisom: Vstopnina za vse radovedneže od 5-99 let 400 SIT, za ostale brezplačno. Torej smo morali mi, ki smo prišli kot radovedneži, plačati vstopnino. Ob prihodu nas je Suzana, ki je tam zaposlena, na kratko seznanila s potekom eksperimentov. Nato pa smo lahko sami pričeli z delom. Ob vsakem eksperimentu je bilo priloženo navodilo za izvedbo posameznega eksperimenta. Delali smo v parih in ker je bilo eksperimentov veliko, časa pa malo, smo jih lahko le na hitro EKO ŠOLA RIBNIŠKA ŠOLA SE ŠE VEDNO BORI ZA EKO ZASTAVICO Eko programski svet ribniške šole je ponovno zasedal 26.oktobra, s predstavniki naše šole pa so se srečali tudi zunanji sodelavci Jože Zakrajšek, Janez Levstek, Mirko Perušek, Alenka Henigman in Ivan Ogrinc. Poleg učiteljic smo bili na sestanku tudi štirje učenci, ki smo zastopali posamezne krožke na naši šoli.Takoj na začetku je učiteljica Jagoda Erčulj predstavila dejavnosti in projekte, ki smo jih izvedli v lanskem šolskem letu v okviru EKO šole. Povedala je tudi, da smo "pravila"eko šole v večini upoštevali in se ravnali po njih, da smo si prizadevali vzorno opravljati poslanstvo eko šole, vendar nekaterih naših ciljev nismo uresničili tako, kot smo načrtovali.V Sloveniji je več kot 80 šol, ki imajo naziv EKO ŠOLA, med njimi je tudi naša. Zastavo eko šola pa je do sedaj dobilo 54 šol po Sloveniji. Zastave naša šola še nima, vendar si z vsemi močmi prizadevamo, da bi jo dobili. Erčuljeva verjame, dajo bomo tudi mi dobili, morda že to šolsko leto ali pa kakšno leto kasneje. Da bi se to čim prej uresničilo, si moramo vsi učenci prizadevati za to.V ta namen so učiteljice za vsak razred posebej predstavile načrte za dejavnosti v tem šolskem letu.V sledečem šolskem letu bomo imeli veliko "opravka" z naravo in bomo v stalnih stikih z njo ter si bomo prizadevali za njeno čistost in neoporečnost.Verjamem.da nam bo s skupnimi močmi tudi uspelo. PETRA KOŠMERL.B.a Novinarski krožek OŠ dr. F. Prešerna Ribnica "preleteli". Po 45 minutah smo morali prostore zapustiti, saj nas niso pustili eksperimentirati dlje časa kot 45 minut. Zaradi tega smo bili malo nejevoljni, vendar smo bili zadovoljni in navdušeni nad tem, kar smo videli in tudi sami izvedli. Spoznali smo nov način učenja, ki je mnogo bolj zabaven in zanimiv kot pri redni uri pouka. Vsak se lahko prepriča, da kitajski pregovor, ki pravi: "Slišal sem, pa sem pozabil. Videl sem, pa sem si zapomnil. Naredil sem in znam," drži. Ta teden pa je v Ljubljani potekal tudi festival znanosti, zato smo izkoristili to priložnost in si ogledali razstavo, ki so jo pripravili študentje v šotoru pred Cankarjevim domom. Ob 16. uri pa smo se odpravili nazaj proti Ribnici. Če boste kdaj slučajno v bližini Hiše eksperimentov in če vas to zanima, si le vzemite čas in pokukajte vanjo. Ne bo vam žal! PETRA KOŠMERL,8.a Novinarski krožek OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica PROGRAM KORAK ZA KORAKOM - PRILOŽNOST KAKO DRUGAČE ali (ne) spremenljivost v obstoječi praksi "Ničesar ne moreš doseči, če ne prehodiš poti, ki so jo drugi že prehodili. In ne moreš biti učinkovit, če te stvari ne prevzamejo. Ne moreš uspeti, če nisi s srcem pri stvari." (A. Eban ) KJE , KAM IN KAKO: OD POTREB IN INTERESOV DELAVCEV ... Sprememba doktrine predšolske vzgoje, ki izhaja iz humanističnih teoretskih in filozofskih podlag, poudarja konstruktivistični pristop in usmerjenost na otroka. Po konstruktivističnem gledanju je vzgojno.- izobraževalni pristop mnogo več kot prenašanje informacij; pomeni ustvarjanje spodbudnega okolja, ki daje možnosti za samostojno in samoaktivno pridobivanje znanja. Iz tega izhaja tudi vloga odraslega kot organizatorja spodbudnega okolja in situacij za učenje. Pomembna vloga vzgojitelja / učitelja/ odraslega je omogočiti in pripravljati okolje za aktivno pridobivanje znanja. Kanček nezadovoljstva, precejšnja mera poguma in zlasti medsebojnega navduševanja in potrpežljivosti je bilo na poti uvajanja sprememb v vrtcu. Nič nam ni bilo podarjenega. Odpirali pa so se vedno novi problemi, ob katerih smo drug drugega spodbujali in se učili, da problemi lahko pomenijo tudi novo priložnost, nov izziv. Implementacija programa Korak za korakom je v mnogočem ali povsem omilila negotovost "preizkuševalcev novih idej". Še tako dovršena metodologija, v katero človek verjame, pa ima (ali pa nima) možnost udejanjanja, kajti: "procesi socialnega vplivanja ustrezajo spremembam, ki jih v presojanju, mnenjih in stališčih posameznika - ali skupine - povzroči zavedanje presojanja, mnenj in stališč drugih ljudi o isti stvari". (Bečaj, po Montimollinovi) 1997, Temelji socialnega vplivanja) Ali smo bili ob ogledu in argumentaciji programa Korak za korakom prepričani ? Ne. Vedno znova v nedogled so bili prisotni vprašanja, pomisleki... Dokler nismo prišli do spoznanja, daje potrebno preizkusiti, pa četudi nas čaka zahtevno strokovno delo, ki vključuje vrednotenje in prevrednotenje naših stališč in prepričanj. Vse lepo in prav, pomislimo. Ali pa: "Ni lahka!" Kakorkoli že. Obstaja zakonodaja, ki lahko pomaga, obstajajo ideje, ki jih lahko izpeljemo, če znamo prepričati še koga in če obstaja volja, da načrtovano izpeljemo. Koraki, koraki in znova spet koraki Želimo uspešen, kakovosten vrtec! Ta cilj smo postavili pred nekaj leti. Tedaj (ni) smo vedeli, kaj to pomeni. (Ne) zavedno smo gradili na vrednotah, ki smo jih postavili na zboru vseh delavcev vrtca in ki nas, ne glede na težave in odpore, vodijo k cilju. Brez velikih parol se postopoma osredotočamo k otroku in ozaveščamo pojem okolja, ki naj različnim otrokom omogoča enake možnosti razvoja, kar pomeni dati prednost individualnosti pred utečeno skupinsko rutino (ko vsi otroci delajo vse istočasno, na enak način, v enakem zaporedju in na osnovi enake predloge, skratka tako kot določi odrasli). Ali lahko spremenimo okolje, da bo bolj naklonjeno otroku? Lahko spremenimo klasični tradicionalni pristop, ki predstavlja posredovanje vsebine z metodami, ki poudarjajo spomin in mehansko učenje, kjer je način dela odraslega direkten, ozko usmerjen v program, otroci pa pasivni? Ni recepta, je pa možno. ... DO VIZIJE VRTCA V vrtcu smo začeli z ljudmi. Nenehne evalvacije dela so (bile ) stresne ali pa tudi ne. Odvisno od tega, kakšen je bil naš pogled nanje. Ko spreminjamo okolje, spreminjamo tudi sami sebe. Ne iščemo "grešnega kozla", tudi denar ne sme biti problem. Poiskali smo drugo pot - z možnostmi, ki jih ponuja okolje. Verjeli smo in verjamemo v ljudi, ki zmorejo, če hočejo. Spreminjanje fizičnih (prostorskih) pogojev za delo, nismo se prepustili hrepenenju po novi opremi in tarnanju, da nimamo denarja zanjo. Ob študiju strokovnih podlag smo se lotili prenavljanja prostorskih pogojev. Sami. Z javnimi deli nam je uspel edinstveni projekt v Sloveniji : iz starega smo naredili novo ( opremo namreč ) in s tem pridobili želene pogoje. Dobili smo podporo za malo, zato da bi dosegli več. In kar je najbolj vredno - učimo se. Da bi prevrednotili dobro - v boljše. Gradimo na lastni refleksiji, sprejemamo mnenja drugih. Krog je, če verjamete ali ne, vedno znova sklenjen. ANDREJA HOJČ NOVIČKA DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICI Vsaka knjižnica ima v svojem gradivu tudi domoznansko zbirko, to je zbirka, ki se nanaša na gradivo o domačem kraju. V ribniški knjižnici imamo tega gradiva zelo malo, ker se v preteklih letih to ni sistematično zbiralo. Tako smo toliko bolj veseli vsake pridobitve. ZLSD Ribnica je knjižnici podarila kar nekaj letnikov Rešeta in Dolenjskega lista iz prve polovice osemdesetih let. Dar smo z veseljem sprejeli in se zanj lepo zahvaljujemo. POVABILO K SODELOVANJU Izkoristim naj še to priliko in prosim vse študente, ki delajo seminarske ali diplomske naloge, vsebinsko vezane na Ribnico, naj en izvod takšne naloge podarijo knjižnici. Prav tako prosim za vse interne publikacije (šolski časopisi, časopisi v podjetjih in drugih ustanovah ), ki nastajajo na področju Ribnice, Sodražice ali Loškega Potoka. Vsega, kar se po vsebini nanaša na Ribnico, Sodražico in Loški Potok, bomo zelo veseli. VESNA HORŽEN BODITE OPRZni TUDI UD IDTERDETU luiuiu.ribnita.si Dobimo društva, javne ustanove in vse ostale, ki organizirate prireditve, predavanja, srečanja, razstave, tečaje in vse ostale dogodke, namenjene širši javnosti, da imate možnost objave le- teh tudi na spletnih straneh občine Ribnica, naslov prireditve, datum in kraj dogajanja ter kratko vsebina nam pisna dostavite na naslov: TIC Ribnica, Skrabčev trg 40, 1310 Ribnica. Aktualne dogodke ažuriramn tedenska. TIC Ribnica FNJ O w SBiscsaö 131 rxi m*.1.01. z o*] * RIBNIŠKIM KEGLJAVCEM ODVZETA PRAVICA DO IGRANJA Trinajsti v Sloveniji, čeprav edini nimajo kegljišča, vadijo le enkrat na teden in imajo le pet aktivnih igralcev. Vse zaman. Komisija jih je zaradi birokratskih nepravilnosti in strogih tekmovalnih pravil izločila iz nadaljnjega tekmovanja. "KK Ribnica jezvelikimi odrekanji, težavami in finančnimi problemi, vendars poštenimi in dobrimi tekmami prišla v I. B ligo kottretjav svoji skupini. Edini nimamo svojega kegljišča in gostujemo na kegljiščih v Cerknici in Kočevju. Rešuje nas samo velika srčnost, borbenost in osebna zavzetost članov. Kegljaški športni množičen in pri gledalcih ni tako priljubljen, kotso npr. nogomet, košarka, rokomet.... Zato menimo, da nam bo KZS v našem boju za obstanek pomagala in nas podprla, zdaj pa se nam zdi, da boste storili vse, da nas onemogočite. Nimamo denarja niti za plačilo najemnine kegljišča in plačilo sodnikov, kaj šele, da bi plačevali pritožbe in pismeno vojno z vami. Vajeni smo medsebojnih in poštenih obračunov na kegljaških stezah, v pravdanje pa se ne bomo spuščali. Aktivnih igralcev nimamo in če ste prepričani vsvoj prav, vas obveščamo, da iz nadaljnjega tekmovanja ODSTOPAMO, vi pa razmislite, komu aličemubotovdobro!" Pismo s tako vsebino je na Kegljaško zvezo Slovenije naslovil Bojan Kogoj, tehnični vodja ribniške kegljaške ekipe, povod zanj pa je bila odločitev tekmovalne komisije Kegljaške zveze Slovenije (KZS), da dva kočevska igralca nimata pravice nastopati za ribniški klub, češ daje bila njuna registracija opravljena po prestopnem roku. Ker so Ribničani zaradi praznikov odločbo, kije bila oddana 30. oktobra, prejeli šele 2. novembra, se niso mogli pritožiti v predpisanem roku 48 ur. Pa bi želeli, je dejal Kogoj, saj trdi, da sta bila igralca Stane Kovač in Damjan Žafran pravilno registrirana, njuna tekmovalna izkaznica pa ustrezno žigosana in podpisana. Zapletlo naj bi se pri napačnem seznamu članov, ki gaje KZS objavila v svoji brošuri, ribniški kegljavci pa pomote niso opazili. Nesreča v nesreči je bila, da sta v tistem času zbolela oziroma se poškodovala še dva igralca, tako da so ostali le še štirje in 5. novembra zato tako okrnjena ekipa ni smela odigrati predvidene tekme. Tako zahtevajo pravila KZS. Ribniškim kegljavcem pa seje zalomilo še prej, 15. oktobra, ko bi morali igrati proti Rudarju II, a jim je tudi primanjkovalo igralcev, saj so se raztepli po volilnih odborih, službenih potovanjih in delovnih obveznostih. Za prestavitev tekme so se uspeli dogovoriti z nasprotno ekipo, a tega ni dovolila tekmovalna komisija in Rudarju avtomatično prisodila zmago, Ribničanom pa kazensko odvzela dve dodatni točki. Vsi ti zapleti so krivi, da ribniški kegljavci ne bodo smeli tekmovati vse do maja prihodnje leto in bodo lahko spet v igri v novi sezoni. Dve tekmovanji zapored pač ne bi smeli izpustiti. Zdaj se odpira novo vprašanje: kdo bo sploh še igral? Še pred temi težavami so iz ribniškega kluba zaradi boljših športnih pogojev odšli 4 igralci; trije v Kočevje, ki je poskrbelo za sodobno opremljeno kegljišče, eden pa v cerkniški klub. Težave ribniških kegljavcev segajo v leto 1992, a vsa leta so se pač prebijali, kakor je naneslo, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo kegljaški klub sesul. Brez kegljišča pač ni možno igrati, saj je za vadbo na tujih potrebno plačati kar visoko najemnino. Letno nanesejo najemnina, sodniki in prevoz več kot 700.000 tolarjev, in Ribničani Cerknici, kjer so vadili doslej, tako dolgujejo 200.000 tolarjev. Športna zveza Ribnica pomaga, kolikor pač lahko, je dejal Kogoj, v osnovi pa jim je bilo letos dodeljenih 300.000 tolarjev. Vegetirati pa ni mogoče, meni, saj večjih sredstev ne morejo pričakovati, ker občina podpira predvsem tiste športne panoge, ki ustvarjajo tudi podmladek. Kegljavci, ki so morali še za sestavo aktivne ekipe igralce zbirati od drugod, ga ne zmorejo. Tako bodo športni zanesenjaki, potem ko so uspeli priti med prve tri v LB državni ligi, poniknili. Najverjetneje pa odšli v druge klube in jim priborili zmage, medtem ko se bo Ribnica zanje, milo rečeno, obrisala pod nosom. ALENKA PAHULJE Končalo se je medobčinsko tekmovanje v malem nogometu NAJBOLJŠE SO IGRALI SODRAŽANI Zadnji vikend v septembru, koje bil odigran turnirza pokal občine Ribnica, so se končali boji v najštevilčnejšem rekreativnem tekmovanju v naši občini za sezono 2000, v medobčinski ligi v malem nogometu, pod pokroviteljstvom Športne zveze Ribnica. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Po pomladanskem je brez izgubljene točke vodila KMN Sodražica in si po mnenju mnogih že priigrala odločilno prednost za skupno prvo mesto. Toda s slabšimi predstavami vjesenskem deluje kljub veliki prednosti, svoj naslov potrdila šele v zadnjem krogu, ko je tedaj edini konkurent KMN Agaton izgubil srečanje s KMN Grafit. Njemu je v drugem delu uspel podoben uspeh kot prvaku v prvem delu, in je ta del zaključil brez poraza.Tako je bilo prvenstvo zelo zanimivo tudi za gledalce, ki z obiskom potrjujejo, daje mali nogomet zelo priljubljen šport tudi v naši regiji. V tekmovanju "Najboljši strelec" je zmagal Mitja Mihelič (Kot) z 29 zadetki, Grmada pa je bila prva v tekmovanju "Najbolj športno moštvo". Rezultati zadnjega kroga KMN AGATON - KMN GRAFIT 1:3 DIVJI JEZDECI-KMN SODRAŽICA 2:4 LAŠKI PESJANI-GRMADA 5:1 ŠMDTURJAK-KOT 1:9 Končna lestvica L KMN SODRAŽICA • 34 2. KMN AGATON 30 3. KMN GRAFIT 29 4. KOT 25 5. DIVJI JEZDECI 24 6. ŠMDTURJAK 16 7. LAŠKI PESJANI 3 8. GRMADA 3 V pokalnem tekmovanju, kije bilo organizirano turnirsko in odigrano v počastitev praznika občine Ribnica, je zmagal KMN Agaton pred KMN Sodražico, Divjimi jezdeci in KMN Grafitom. Na zaključni prireditvi, ki jo je vodil vodja tekmovanj v MLMN Peter Kočevar in se med drugim zahvalil vsem udeležencem za športne nastope, so pokale zmagovalcem za obe tekmovanji podelili župan Ribnice Jože Tanko in Sodražice Andrej Pogorelc ter predsednik ŠZR Benjamin Henigman. Na končuje bila izrečeno vabilo, da se moštva naslednje leto ponovno pomerijo, takrat morda z novimi udeleženci in z željo, da zaživita novi igrišči v občini, na Bregu in v Sušju. PETER KOČEVAR RIBNIŠKI TRIATLONCI ZAKLJUČILI S TEKMOVALNO SEZONO 2000 Po mnenju mnogih najuspešnejšo do sedaj Po koncu lanskoletnesezone, kije bila po tekmovalni plati najuspešnejša, saj je ribniškim triatloncem uspelo osvojiti naslov ekipnega državnega prvaka vduatlonu.jebilo mnenjevodilnih v klubu, da bo ta rezultattežko ponoviti vprihodnjih sezonah, pa nezato, kerne bi bili ambiciozni, pač pa zato, kersmosevklubu odločili, dasebomo kar najbolj posvetili delu z mladimi triatlonci. štela za slovenski pokal in kar nenadoma smo postali glavni kandidati za osvojitev najprestižnejšega pokala v Sloveniji, naslova ekipnega državnega prvaka. Tega smo tudi osvojili na Vogrskem pri Novi Gorici v postavi Miloš Petelin, Damijan Kromar in Nikola Borič. Med posamezniki je Damijan Kromar postal vice prvak v triatlonu in duatlonu. Med kadeti pa je bil razred zase Bojan Čebin z dvojno krono v triatlonu in duatlonu. S tem rezultatom Bojan Čebin, eden najobetavnejših triatloncev Že na začetku letošnje sezone odličnih rezultatov v duatlonu ni manjkalo. S tem so se tekmovalni cilji močno dvignili, pravo samozavest pa smo dobili na močni mednarodni tekmi v Poreču. Tuje Miloš Petelin potrdil odlično plavalno formo. Damijan Kromarje osvojil tudi svojo prvo zmago na tekmi, kije je postal po mnenju mnogih eden najobetavnejših triatloncev pri nas. (za Bojana velja, da ni le obetaven športnik, pač pa tudi odličen učenec.) Prvo soboto v mesecu novembru je bil tudi uradni zaključek triatlonske sezone. Na prireditvi so podelili priznanja za pokal Slovenije v triatlonu in duatlonu, za katerega so štele tri tekme v Sloveniji in dve na Hrvaškem. Ribničani smo bili tudi pri zbiranju točk za Slovenski pokal zelo uspešni, saj je Damijan Kromar nabral največ točk in prvič postal zmagovalec Slovenskega pokala. V triatlonu pa je bil Damijan četrti (na polovici sezoni še v vodstvu), Matej Škufcaje bil v duatlonu 5., Miloš Petelin pav triatlonu 8. Kadeti so potrdili, da so številka ena v Sloveniji, Bojan Čebin je zmagal tako v triatlonu kot v duatlonu, Andrej Remic je osvojil dve drugi mesti. Nejc Arko tretji v duatlonu, Jure Tanko pa tretji v triatlonu. Med veterani je v kategoriji od 40-45 let Anton Žagar zmagal v duatlonu, v triatlonu pa je bil drugi. Nasploh smo ribniški tekmovalci prejelrnajveč priznanj in si s tem poplačali ves trud, ki smo ga vložili v letošnjo sezono. Po končani - najuspešnejši - letošnji sezoni, bi se rad zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k dobrim rezultatom; mislim predvsem na ljudi, ki v klubu pomagajo pri organizaciji tekem in pri samem vodenju kluba. Ne nazadnje bi se rad zahvalil v svojem imenu in imenu celotnega Triatlon kluba Ribnica vsem sponzorjem, donatorjem, Občini Ribnica in Športni zvezi Ribnica, ki v nas zaupajo in nas finančno podpirajo. DAMIJAN KROMAR TRST IN RIBNICA TUDI V PLANINSKI NAVEZI Člani ribniškega planinskega društva smo 6. ju oktobra odšli na PRIJATELJSKI POHOD S m TRŽAČANI, tudi predvidenem v našem progra- -g mu planinskih pohodov za leto 2000. Koordi- jr natorpohodajebilJožeAndoljšek, kije * Tržačanežedvakratvodil po hribih vnašiobči- fs ni, ko so si zaželeli spoznati tudi naše kraje. * Pričakali so nas v Lipici in nas odpeljali proti dolini reke Glinjščice. Pohod so zelo skrbno pripravili, saj smo med potjo spoznavali te kraje z geografske, kulturne, zgodovinske in sociološke plati. Opozorili so nas na mnoge znamenitosti, ki so zaznamovale njihove kraje v preteklosti in danes. Ker vsi tam tudi živijo, so mnoge izpovedi podkrepili tudi z lastnimi izkušnjami. Izkazali so se tudi kot prijazni in dobri gostitelji, saj so nam v svoji planinski koči pripravili še družabno srečanje s pozdravno pesmijo, govorom, darili za ribniško planinsko društvo- sami so izdelali tudi ribniško zastavico z našim grbom, kije bila ob njihovi na častnem delu mize. V naših krajih jim je bilo zelo všeč, radi se tudi vračajo in se spominjajo prijaznih ljudi. Posebne pozdrave so namenili g.patru Niku, g. Klemencu iz Turističnega društva in oskrbniku Travne gore, ki jih je tudi dobro pogostil. Srečanje je zelo uspelo. Gostitelji so se izkazali z veliko gostoljubnostjo, prijaznostjo in človeško toplino. Kljub temu, da vsi niso znali našega jezika, niti mi vsi njihovega, je bilo vzdušje zelo prijetno. Presenečeni pa smo bili, kako poznajo našo kulturo in našo kulturno dediščino! Z nami so zapeli mnoge slovenske ljudske pesmi! Naslednje leto bodo spet prišli v Ribnico. Potruditi se bomo morali, da bodo tudi oni odšli domov s tako prijetnimi občutki in pozitivnimi vtisi! Člani PLANINSKEGA DRUŠTVA RIBNICA DECEMBER Datum; Kam: Zahtevnost: Trajanje: Vodja: SOBOTA, 10. 12.2000 na TIŠJE, spominski pohod NI ZAHTEVNA 3 ure Petra Vesel Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). 1 rXLH..>10«rlSI s 1*0k-z-fni i u-z' ki rsj»« ŠPORTNO IGRIŠČE NA GRIČU OSREDNII PROSTOR NOVEGA NASELIA Želje in upanja krajanov Griča po športnem igrišču so se dokončno uresničili dan pred dnevom volitevv Državni zbor, ko je bilo igrišče uradno odprto in blagoslovljeno. Sončna in vroča sobota 14. oktobra je privabila množico krajanov, znanih in manj znanih obrazov, ki so v dobrem vzdušju in lepo organiziranem popoldnevu imeli prave razloge za dobro počutje. Po uvodnih pozdravnih govorih predsednika, organizatorja prireditve Turistično-športnega društva Grič, Nandeta Šilca, predsednika iniciativnega odbora krajanov Griča za izgradnjo igrišča Matjaža Kumlja, predsednika Športne zveze Ribnica Benjamina Henigmana in župana občine Ribnica Jožeta Tanka je bilo igrišče odprto. Pa ne s klasičnim in mogoče res že obrabljenim rezanjem vrvice, ampak na način, kot se za odprtje športnega objekta tudi spodobi. Tisti, ki bi sicer rezali vrvice, so namesto tega metali na koše in brcali na gole, potem ko sta jim vrata igrišča odprli krajanki v narodnih nošah. Igrišče je blagoslovil ribniški župnik g. Maks Ipavec in že je bilo vse pripravljeno za športni del prireditve. V tem delu sta se ekipi občine Ribnica in krajanov Griča pomerili v košarki in nogometu, po zaključku-tekem pa je igrišče tudi dejansko zaživelo, ko so ga preplavili otroci, mladina in odrasli. Preostanek prisotnih je seveda tradicionalno vedril in užival v dobri gostinski ponudbi in spremljajoči glasbi. Prireditev je trajala še dolgo v noč, sami pa si nismo mogli kaj, da ne bi igrišča preizkusili s še eno košarkarsko tekmo, tokrat pod reflektorji. Rezultati tekem so pozabljeni, ni pa pozabljeno dobro vzdušje in dejstvo, da smo se domov vrnili vsi zdravi. No ja, v mejah normale. Po Sušju je tako prišlo še do krsta igrišča na Griču. Naj bo to spodbuda tudi za krajane drugih vasi, da se odločijo. Kako koristno je takšno igrišče, predvsem za mladino, ki se tako vsaj deloma umakne s cest in okoliških lokalov, lahko povedo tisti, ki ga že imajo. MIHA KLUN Rešeto Gospe v narodnih nošah pospremile gospode pri odprtju igrišča Poskrbljeno je bilo tudi za dobro hrano in pijačo Foto N. Henigman "Zelo bi bili veseli, če bi bil spis objavljen. To bi bila za otroke z lažjo duševno motnjo potrditev njihovih sposobnosti, ki sojo žal malokrat deležni zaradi svojih zmanjšanih umskih sposobnosti," je zapisala učiteljica na OŠ Ljuba Šercerja iz Kočevja, ki prilagojeni program nudi tudi otrokom iz Ribnice. Naše uredniško oko jih ni spregledalo. Ne zato, ker se to ne bi spodobilo, ampak zato, ker so vredni naše pozornosti. (Op.ured.) Naš /. športni dan - POHOD K SVETI ANI NA MALI ČOHI V mesecu oktobru smo imeli prvič kot športni dan POHOD K SVET! ANI.Šli smo učenci od 6.do 8. razreda. Z avtobusom smo se peljali do Ribnice. Od tam smo nadaljevati pot peš. Na začetku je bita pot položna. Potem smo prišli do JAMARSKEGA DOMA pri FRANCETOVI JAMI. Od tam naprej se je pot čedalje bolj vzpenjala. Ko smo prišli do kmetije Seljan, se je pot začela strmo dvigati do vrha. Na vrhu Sv. Ane nasje pričakal planinec. Z vrha je bil lep razgled na Ribnico in njeno okolico. V koči smo imeli malico. Planinec nam je skuhal čaj. Potem nam je povedal, kaj moramo imeti v nahrbtniku, kadar gremo v hribe. Poteg drugega moramo imeti tudi nož, baterijo, piščalko, vrvi, folijo proti mrazu. Pokazal nam je tudi dereze. Povedal nam je zgodbo o nesreči, ki se je zgodila, ko je bil v gorah v Italiji. Potem smo šli počasi proti avtobusu, ki nas je čakal pri kmetiji Seljan. Z avtobusom smo se odpeljali proti Kočevju. Meni je bilo zelo lepo. Upam, da bom šel še kdaj, čeprav se je pot od Sel-jana strmo vzpenjala in sem bil utrujen. SANDI DEBELJAK, 6.razred Zahvaljujemo se g. Marjanu Lesarju in Planinskemu društvu Ribnica, da nam je omogočilo tako prijetno doživljanje vrha MALE GORE, še posebej tistim, ki smo bili na vrhu prvič. UČENCI IN UČITELJI OŠ "LJUBO ŠERCER" IZ KOČEVJA SKUPAJ NAM JE USPELO Ideja o igrišču, ki se je porodila že pred desetimi leti, je za pet let zamrla, od leta 1995 pa je vztrajno rasla, se krepila in udejanjila. Finančna sredstva je zagotovila Občina in deloma KS Ribnica. Marljivosti in iznajdljivosti članov Turističnega društva Grič pa gre zasluga, da imamo tudi košarkarsko igrišče in razsvetljavo. Izgradnja igrišča je lep primer sodelovanja med občani in lokalno skupnostjo, ki je dolžna skrbeti za dobrobit občanov. Ponosni in veseli smo te pridobitve, saj je Grič "mlado" naselje in cesta res ni primeren prostor za igrišče. Ob tej priložnosti se javno zahvaljujemo Občini Ribnica, KS Ribnica in predvsem sponzorjem, ki so pripomogli k dokončni podobi igrišča: ŠPORTNI ZVEZI RIBNICA, ELEKTRU Kočevje, GRČI, d.d., ŠILC trade d.o.o, EKOP d.o.o., JANEZU RIGLERJU - avtopre-vozništvo, RUSS d.o.o, CON-PER d.o.o Ljubljana, EE ENGINEERING d.o.o Ljubljana, R&GRIČ d.o.o, JOŽETU IN LIDIJI OBER-STAR s.p.Grič, Zobozdravstvu za otroke in mladino, KOPITAR dr.GENA, Kočevje, TANKU d.o.o, RIKU MTIM d.o.o. Zahvaljujemo se tudi mladini z Griča in vsem tistim, ki ste pomagali pri delovnih akcijah. V društvu smo se v letošnjem letu prvenstveno posvetili dokončanju igrišča, v bodoče pa se bomo posvečali predvsem nalogam s športno rekreaktivnega področja. Načrtov in idej imamo veliko in upamo, da nam jih bo s skupnimi močmi uspelo uresničevati tudi v prihodnje. NEVENKA HENIGMAN TŠDGrič RIBNICA IN RIBNIŠKA DOLINA NA PRELOMU 19. v 20. STOLETJE V DOKUMENTIH ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Narod, ki nima svoje zgodovine, ali pa svojo zgodovino zanemarja, je obsojen na propad. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za našo lokalno zgodovino. Ribnica s svojo okolico | je ena izmed redkih slovenskih pokrajin, ' ki ima Mag. BRANE KOZINA ohranjeno bogato dediščino v pisnih dokumentih, ki so ohranjeni v slovenskih arhivih. Lahko smo srečni, ponosni in hvaležni našim prednikom za to bogastvo. Dokumenti, ki so in bodo predstavljeni, imajo dva namena. V zgodovini Ribniške doline bomo obrnili listk?ijigeza stoletje nazaj. Starejšim bralcem kot nostalgičen spomin na svojo mladost in življenje ob prelomu stoletja, mlajšim pa izziv po "brskanju" v arhivu in iskanju "nečesa novega". Z izborom dokumentov ali njihovih delov skušam predstaviti življenje v Ribnici v obdobju 1875 do 1941, osvetliti tedanje življenje, delo, navade..., s tem pa posredno pritegniti "radovedneže", da skupaj prispevamo nekaj k monografiji Ribnice in Ribniške doline, kar naj bi bil cilj našega dela. Izziv velja. mag. BRANE KOZINA NEKDAJ BIL JE TAKŠEN 1 RIBNIŠKI VSAKDAN... Rdel ŽUPANSTVO V RIBNICI-OKLIC 6. JANUAR 1877 Ker je zavoljo slabiga vremena taveliki del cest tako spriden, da je nevarno in celo trudljivo po njih voziti, tako se vam vsim kateri ste zanikerni in nočete z lepa popraviti ta zadnjikrat naroči, da imate do konec tega tedna ceste tako gotovo popraviti in namreč blato dobro doli postergati in po kolesnicah droben kamen nasuti, sicer kateri ne bodo tega storili, se bo drugi teden na njih stroške najelo ljudi. OBČINSKI URAD V RIBNICI 7. AVGUST 1879 Priča poljski čuvaj terga Ribnica Juri Novak in predloži naslednjo tožbo: 1. Hlapec pri Janez Pelcu iz Ribnice je šel po Jakob Arkotovi detelji. 2. Janez Perko iz Podtabora je vJos. Pelcovim stelniku palce sekal. 3. Barbara Gnidica je za prešiče nabirala pri Jan. Klunu na njivi na Brezju. 4. Anton Češarek je pustil vernilo odperto. 5. Marija Kromar, dekla pri Peterlinu je za prešiče nabirala po Lušinovi njivi. 6. Marija Novak je šla čez Ulčarjev in Bozbertov vert. 7. Franc Škerjanec hodi čez Starašinčov vert in Gelzetovo njivo in ima kokoši, ki škodo delajo okoli kozolcev. 8. Jožef Kerže ima kokoši ki škodo okoli kozolcev in po poljih delajo. 9. Johana Kromarje krompir pulila. 10. Janez Zobec je vozil čez Barbkino deteljo v Bukovici. 11. Neža Loušinje šla čez njive po vodo. 12. Hlapec pri Franc Lomerju je na Ivan Češarkovi njivi merne pulil. 13. Johana Kromar ima kokoši, katere po polju škodo delajo. Slavno županstvo naj torej vsled te tožbe izvoliti en dan za obravnavo določiti in prestopnike po postavi kaznovati. S tem se zapisnik sklene in podpiše. OSKRBNIŠTVO GRAŠČINE RIBNICA - RAZGLAS IS. JUNIJ 1932 Oskrbništvo graščine bo v ponedeljek dne 20. junija prodajalo košnjo na Ugarju, Zavodo, Smečec, Stara njiva dražbenim potom. Natančnejši pogoji izvedo se pred dražbo. Sestanek ob 7. uri zjutraj pri "Ribniškem mostu" pod Ugarjem. Dražbeni pogoji: 1. Proda se samo prva košnja na polovico tako, da kupec travo pokosi, posuši in napravi dva ograbka. Prodajalec ima pravico izbire ograbka. Kupec je dolžan na dostavljeni voz izbrani ograbek naložiti. 2. Ako sta dva ali več kupcev za isti del travnika se vrši dražba in ostane naj višjemu ponudniku isti del. 3. Doplačilo na izdraženi del ima kupec plačati predno vzame seno iz travnika. 4. Travniki se morajo pokositi do 20. julija. 5. Kupec nima pravice kupljeni del brez dovoljenja prodajalca drugemu podariti. 6. Prodajalec si pridrži pravico to prodajo v treh dneh potrditi ali pa razveljaviti. SRESKO NAČELSTVO V KOČEVJU - ŽUPANSTVU V RIBNICI 4. SEPTEMBER 1933 Cestna nadzorstva področnega sreza se pritožujejo, da so skoraj vsi medkrajevni avtomobilski znaki na tuk. cestah in še drugi cestni objekti poškodovani. Da se te poškodbe prenehajo, vabim Vas, da se na krajevno običajen način opozori prebivalstvo, naj ne poškoduje cestne objekte in naj takoj naznani poškodovalca, če ga zaloti pri dejanju, ker bo v nasprotnem primeru, da se storilca ne more najti, sama občina trpela škodo v smislu & 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest, ki se glasi: "Če kdo poškoduje cesto ali objekte na njej kakor prepuste, mostove, znake i.t.d. in se ne more izslediti pravi krivec ali od njega izterjati odškodnino, nosita škodo po enakih delih lastnik ceste in ona občina, na katerem ozemlju seje dogodila škoda. ŽUPANSTVU OBČINE JURJEVIČA 6. JULIJ 1926 S 1. junijem t. 1. poteče 5 mesecev, odkar seje pričel izvajati čl. 33 zakona o proračunskih dvanajstinah, ki določa, da mora vsak voz, bodisi z živalsko zaprego, bodisi na motorni pogon, ne samo sebe ogibati se na desni in prehitevati na levo, ampak tudi voziti na desni strani v smeri vožnje - vožnja po sredini cesti je nedopustna. Opozarjam ponovno na gornja določila, ki se kljub vsestranski razglasitvi še vedno ne izvajajo točno tako, daje v nastali meri oviran in ogrožen javni promet. Vsem žand. jedinicam se je izdal strog nalog, da brezpogojno ovadijo pristojnemu oblastvu vsakega, ki bi se pregrešil zoper odločbo. Nadalje se opozaraja na razglas Velikega županstva, s katerim se uvaja obvezno zaznamovanje gotovih vozil s posebnimi tablicami, ki stopi v veljavo 6. juliju 1926 in se glasi: Vsa za prevaženje tovorov narejena vozila morajo imeti, dokler se nahajajo na javni cesti, leseno ali pločevinasto tablico, na kateri mora biti označeno ime in predina ter prebivališče posestnika vozila. Mesto imena in bivališča posestnikov se lahko označi na tablici tudi naziv posestva (graščin) odnosno obrtnega podjetja. Tablica iz lesa ali pločevine mora biti najmanj 18 cm visoka in 30 cm široka in pritrjena na lahko viden način na levi strani vozila med prednjim in zadnjim kolesom. Tablica mora biti pleskana s črno trajno barvo, črke in številke, ki morajo biti najmanj 5 cm visoke, pa z belo neizbrisno barvo. Ako bi tablice ne bilo mogoče pritrditi na vozilo, se lahko pritrdi če tudi manjša tablica iz pločevine na levo stan. * Tekst ni pravopisno in jezikovno popravljen. Rešeto >1 v« A-S1 ■ <10 OBČINA RIBNICA in ŠPORTNA ZVEZA RIBNICA vas vabita na prireditev RIBNIŠKI ŠPORT V LETU 2000 in RIBNIŠKI PUŠELJC 2000 v četrtek, 14. decembra 2000, ob 19. uri v Športni center Ribnica. Na prireditvi bodo nastopili: VLADIMIR KOČIŠ - ZEC (NOVI FOSILI) KARMEN STAVEC THE TWINS PTUJSKIH 5 MAKE UP 2 Ribniška godba na pihala Ribniške mažorete Plesni par ORTIS-centra iz Kočevja Plesna skupina DIVJE MAČKE Voditelja: Jana Božič, Marko Modrej Gosti prireditve bodo vrhunski slovenski športniki (maratonski plavalec MARTIN STREL ...) Cena vstopnice 500,00 SIT. CELOTNI IZKUPIČEK VSTOPNINE BOMO NAMENILI POMOČI ZD RIBNICA ZA NAKUP ULTRAZVOKA