159
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini (Vuzenica)
Franjo Baš
Kulturna in gospodars'ka zgodovina obravnavata organizirano obrt, etno-
grafija domačo obrt, vse tri pa potujočo obrt.
Zgodovina in etnografija domače obrti sta doslej pri nas zelo malo
raziskani, prav tako tudi cehovstvo v mestih in še manj; na deželi. Vrhovec,
Zwitter, Žontar, Meltl, Popelka in Sombart so obravnavali cehovstvo v sestavi
mestnega gospodarstva. V zvezi z domačo obrtjoi na Slovenskem pa cehovstva
v naši etnografski in zgodovinski literaturi, razen poročil o Prekmurju in
a Škofji Loki,^ nisem mogel nikjer zaslediti. Zato poskušam v naslednjem
podaiti nekaj! skic iz podeželskega cehovskega tkalstva, ki naj nakažejo, nekatere
socialne strani domače obrti v naši zgodovini. Pri tem se zavedam, da bi bilo
najbolj potrebno, preučevati produkcijske procese v posameznih cehih, ker bo
samo na ta način mogoče ugotoviti vrste, sloge in sistematiko zgodovinskih
obrtnih izdelkov. Te naloge pa posameznik ne zmore, temveč je to širše delo
znanstvenih ustanov. Zato se omejujem na socialne podobe cehovskega
tkalstva v Dravski dolini in zlasti na zahodnem Pohorju, v kolikor dovoljuje
to razpoložljivo gradivo.
'¦ Blaznik P., O cehih na Slovenskem. Poseibni odtis iz Zbomika slovenskega
obrta. Ljubljana W40. Založilo Miuzejisko društvo v Škofji Loki. 1—16.
XXXni. 1938, 129—146. Odmevi II, 1931, I, 51—53.
160 _    Franjo iBaš
Domača obrt je na Slovenskem do srede XVIII. stoletja oiskrbovala z
večjim delom potrebščin vso^ deželO'. Delila se Je v zimsko^ in poletnoi. Zimska
jp popravljala in pripravljala, kar so poleti rabili pol|edelstvO', živinorejia,
vinogradništvo in gozdarstvo; tako n. pr.: pletene koše, posamezne sesta-
vine voza, toporišča, jarme, krasilne predmete in tkanine; poletna pa je
sestajiala iz tesarskih, krovskih, sodarskih, lončarskih in podobnih del. Domača
obrt je bila povezana z vsakim kmetijskim in meščanskim obratomi. Mali
posestnik se jie z njoi povzpel; nad položaji dninarja; večji posestnik pa je bil
tudi obrtnik, ki soi mu delali hlapci v mlinu, kovačiji itd. Vsestranska poi-
membnost domače obrti je v tehničnih dognanjih, ki soi z žganjiem gline in
kamna pripravila obdelovanje kovin, z obravnavanjem lesa in slame pa so
dvignile posamezne dejavnosti na specializacijo, n. pr. tesarstvoi v mizarstvo
in koilarstvo, ter soi se s pletenjem in vezenjem bičja, ločja in ličja usposobile
za prejoi in tkanje. Prefa je ostala izrazitoi ženska, tkanje pa moška domača, obrt.
Fevdalizem je s cehi v mestih razvil organizirano obrt povsod, kjer |e
mogel monopolizirati surovine; ni se mu pa posrečilo, da bi osredoitočil obrti
samo na mesta v onih panogah, kjier je naturalno gospodarstvo vezalo pro-
dukcijo surovin z domačoi obrtjoi, kakor pri stavbarstvu, orodjarstvu, kro-
jaštvu in podobno tudi ne pri tkalstvu.
Tkalstvoi je takoi spadaloi v času fevdalizma s tesarstvom:, krojaštvom,
čevljarstvom ali kolarstvom, med obrti, ki jih ni bilo mogoče monopolizirati
v mesta, temveč so ostale raizširjene tudi nai podeželju, kjier so' bile, n. pr.
v Dravski dolini, organizirane v trgih. Takoi je v sporazumu s tkalskim
cehom v štajerskem glavnem mestu Gradcu, ki je bil, kakor se zdi, usta-
novljen za vlade Ferdinanda II., izdal Leopoidi I. 13. septembra 1667-privilegijie
tkalcem lanenega platna na Muti. Novemu cehu je odredil vse ozemljie oitiškoi-
grajskega sodnega okraja na levem bregu Drave od koiroškoi-štajerske meje,
od takoi imenovane gornje Velke ali Velčke z Gortino, Pernicami in Radva-
njem, doi Kajzarjevega potoka; na desnem bregu Drave pa od doline na
severu od Sv. Petra.na Krunski gori z vsem otišbograjskim, deželnosodnim
okrajem do (spodnje) Velke. Nove obrtniške svoboščine so se nanašale na
redno češčenje božjega imena in opravljanje procesij, na poiglabljanje obrtne
složnosti, na borbo proti šušmarjpm in brkležem, ki se obrti nisoi prav
izučili in ki jemljejo kruh poštenimi obrtnikom, na dobro izvrševanjie rokodel-
skega nadzorstva, na možato rednost in vzdrževanje pravih obrtnih običajev,
obrtniškega ugleda in blaginje. Z vidika novih tkalskih svoboščin sO' bile
dotedanje obrtne uredbe neza,dostne in se nisoi skladale ko't pravi obrtni red
z obrtnimi običaji. Nove svoboščine naročajo deželni in trški sodni oblasti,
da upoštevajo vse določbe novo izdanega obrtnega reda, da dajo novemu
tkalskemu cehu na njiegovo zahtevo sodnoi asistenco in da skrbijo, da ne bo
šušmarjev in brkležev, ki da se morajo' odpraviti.
Mučke tkalske svoboščine iz 1667 so zgolj okvir, v katerem so veljale
vse podrobne dolo'čbe graškega tkalskega ceha, ki jie dobil na Muti svojo
podružnico v približnem obsegu vsega bivšega marenberškega sodnega okraja,
razen ozemlja med Radeljščico in Čermenico. Mučki ceh ni ,bil pravi ceh,
ker govorijo nove svoboščine pri njem samo o novem obrtnem redu,^medtem
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 161
ko je o cehu besedai samO' pri glavni cehovski blagajni v Gradcu, ki si tako
varuje svoj primat. Kakšne pa soi bile stare obrtne navade, ki jih do'tedanje
obrtne uredbe niso zadostno upoštevale, bomo zvedeli iz nadaljnjega raz-
voja mučkega ceha.
Novi mučki tkalski red ni zadovoljiil tkalcev v Dravski dolini, kjer je
morala že pred 1667 obstajati neka tkalska organizacija, ki jo dokazujejo:
1661 imenovana vuzeniška cehovska mojstra Štefan Jelšnik in Peter Veber,
1668 — torej eno leto po mučkem obrtnem redu — pa register članov tkal-
skega ceha v Vuzenici. Tako so se Vuzeničani in Marenberčani uprli mučkim
tkalskim svoboščinam in so dosegli, da je bil sklenjen 6. junija 1675 sporazum
na eni strani med tkalci platna, ki so bili v celoti vključeni v trg Muto, na
drugi strani pa med tkalci v okraju Vuzenici m v trgu Marenbergu, in sicer
v čast božjo, pospeševanje trgovine in za konec dosedanjih sporov.
Vsebina marenberškega tkalskega sporazuma iz 1675 je naslednjia:
1. Ker dotedanja obrtna pravila niso bila. zadosti upoštevana in ker
naj se uveljavi obrtni red in varnostni patent, ki ga je cesar izdal 13. septem-
bra 1667 z veljavo v vseh treh trgih Muta, Vuzenica in Marenberg, čeprav
trg Marenberg v ta obrtni red ni bil vključen in se vključi vanj z današnjim
sporazumom z vsemi svojimi člani na vsem marenberškem sodnem okraju,
se predpišejo' in izdajo^ za vse tkalske mofstre nove svoboščine.
2. Vsak trg obsega zaključen tkalski obrtni okraj s svojo župnijo, v
kateri se tkalci udeležujejo procesij in ki sestavlja njegovo delovnO' ozemlje:
Muta s trgom in okolico< od koroškoi-štajerske meje do potoka Bistrice in
do koder sega v Radvanju otiškograjsko deželno sodišče; Vuzenica s trgom
in Otiškim gradom ter otiškograjskim deželnim sodiščem na desnem bregu
Drave; Marenberg pa s trgom in vsem marenberškim deželnim sodiščem
do Čermenice in do tam, kjer se prične arveški deželnosodni okraj.
3. S svoboščinami, ki se bodo sestavljale, se osnuje z današnjim spo-
razumom posebna skupna glavna blagajna, ki se bo nahajala, pri cehu
v Vuzenici, s tremi ključi, od katerih ima po enega cehovski mojster v
vsakem trgu.
4. Dosedanje blagajne v vsakem trgu ostanejo kot dosleji pri cehovskem
očetu, ki ga mojstri lahko vsako leto potrdijO' ali pa izmenjajo.
5. Za primer, če bi bile svoboščine potrebne za varovanje ceha, se shrani
v vsako' od treh krajevnih blagajn overovljen prepis. Če pa bi nastopila sila,
se bo izvirnik zaupal štirim mojstrom, ki ga prevzamejoi, skličejo mojstre in
se posvetujejo o varstvu ceha in o stroških, ki bi nastali, ter pripravijo pred-
loge, da se poravnajo'.
6. Ker se sprejemajo vajenci v učenje in ker se proglašajo za pomočnike
v vsakem krajevnem cehu posebej, je treba, da pošljeta ostala dva trga k tem
obredom najmanj po dva mojstra, po možnosti pa tudi več.
7. Noben mojster ne sme delati drugod, kakor v svojem domačem okraju
in ne sme sprejemati dela iz drugega okraja. Kdor bi to storil, bo kaznovan
z 10 funti^* vo'Ska v glavno blagajno.
2 Funt = 560,2 g (graški funt v XVII. stoletju).
' -ov. etnograf — 11
162_ Franjo Bal
8. V vseh treh trgih morajoi biti pri Icrajevnih blagajnah in pri glavni
blagajni enake in potrjene mere vatlov,^ ki so dolgi 6 pedi. Za vsako mero
se računa enako' plačiloi: za tkanje dobrega platna 6 krajcarjev od vatla, sred-
njega 4, grobega 3 in slabega 2 krajcarja. Od tkanja volne se računa po
6 beličev za vatel, od ruvane pri tržanih poi 1 krajcar, pri kmetih, če dajo
ruvano volno v tkanje in če plačajo v kruhu in siru, pa se zaračuna vatel
s tremi beliči. Tkanje surovega sukna stane vatel 1 krajcar, širokega cvilha 2
in ozkega 1 krajcar.
9. Marenberški sporazum je bil sklenjen na skupščini mojstrov iz vseh
treh trgov v priso'tnosti prisednikov: za JUarenberg cesarski svetnik, zastopnik
samostana in upravnik gospoščine ter deželnega sodišča Mihael pl. Thumers-
felden s Prunkhof ena; za Muto plemeniti gospod Janez Krstnik Brdnik
(Werding), trški sodnik in upravitelj grofa Herbersteina na Khienhofnu; za
Vuzenico gospod Lenart Vindiš, meščan, trški svetnik in svetnik ali oče
tkalskega ceha. Vsi navzoči so s sklepi soiglašali ter ustno in z roko oblju-
.bili, da. se jih bodo cehi večno držali.
V potrdilo- tega so vsi trije navzoči prisedniki napravili zapisnik v treh
izvodih, ki se shrani v enem primerku v vsaki od treh krajevnih cehovskih
blagajn obenem z 20 dukati. Zapisnik so podpisali vsi trije prisedniki in
cehovski mojstri Lenart Pavčič in Tomaž Glavar za Muto, Štefan Jelšnik in
Valentin Hrgod za Vuzenico ter Matija Matejdl za Marenberg poleg in v
navzočnosti gospoda z Otiškega gradu, Marcela Kheslerja pl. Niderumb.
Poi marenberškem sporazumu je Muta ohranila delovno> ozemlje na severu
Drave, ki ga ji je dajal obrtni red iz 1667, medtem ko je Pohorje na jugu
od Drave v obsegu, ki je bil dodeljen Muti 1667, pripadla Vuzenici. Maren-
bergu je pripadel okoliš do Čermenice in do grebena Remšnika in Radijev,
tako da so vsi trije cehi obsegali prav ozemlje nekdanjega avstrijskega sod-
nega okraja Marenberg. Ustanovitev centralne blagajne, se pravi osrednjega
ceha v Vuzenici je verjetno zvezana s starostno prvoitnostjo tkalske organi-
zacije v Vuzenici, drugače bi bila težko razumljiva. Prisotnost zastopnikov
javne oblasti in sodstva ter njihovo soglasje s sprejetimi sklepi kaže, da
je bil marenberški sporazum ne samo^ delo tkalskih mojstrov, temveč tudi
javnih oblasti, ki so z njim do'tedanje tkalske običaje le sankcionirali. Zadnje
smemo domnevati po veljavi, ki jo je v XVII. stoletju imelo izročiloi za
javno oblast.
Nekatere značilnosti marenberškega sporazuma pa izkazujejo tudi izvor
običajev. Pravico, da more biti obrtnik tudi kmet, je izrekel štajerski deželni
zakon iz 1445. Cehi so izvrševalni organi javne oblasti; v njenem imenu,
zanjO' in z njenoi vednostjo vršijo pretiesene posle v cehu samem. Na maren-
berškem zboru so zastopali javno oblast vsi trijp trški predstojniki in otiško-
grajski graščak. Mučki ceh je inkorporiran trgu, vuzeniški pa je združen
' Vatel v dolžini 6 pedi je celjski platnarski vatel, ki je meril 1.21408502m.
Enkrat daljši je bil kranjski vatel (2.42997184m); krajši je bil v XVII.stoletju
graški z 0.L6399m in nekoliko daljši od graškega je bil mariborski vatel z 80 do
91 cm. Pr;m.: Baravalle R., Zur Geschichte des Grazer Masses. ZhVStmk. XXV.
1929, 74 SS.
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 163
s trgom pO' osebi trškega in cehovskega svetnika Lenarta Vindiša. Ta zveza
cehov s trgom ali mestom je bila razglašena s tako' imenovanim novim
obrtniškim redom za Štajersko 1. aprila 1527. NačelO', da se področje cehov
krije z mejami župnij, izhaja iz spremenjenega obrtniškega reda za Štajer-
sko iz 1552. Cerkvene manifestacije cehov pa so bile ponovno predpisane
in tudi smotrno' uveljsvljene s pro'tireformacijgkimi ukrepi Ferdinanda II., ki
so sploh daU svoj pečat ceho'vskim redom, kakor jih danes poznamo. Ker
tkalskih cehov na Štajerskem do začetka novega veka ne poznamo in ker je
bil marenberški sporazum sklenjen v priso'tnosti in z vednostjo' javne oblasti,
smemo sklepati, da je izraz običajnega pravnega stanja, kakor se je razvijalo
in razvilo iz historičnih deželnih zakonov in uredb O' O'brtih v posameznih
trgih. Deželni zakoni so' tako postali izhodišče za novo obrtno pravo v trgih
in domače oibrtno' pravo' na, deželi, ki se je razvijalo' in vzdrževalo' pO' svoje.
Tkalci na marenberški skupščini so položili 20 dukatov v blagajno
gotovo z namenom, da krijejo stroške za izdajo O'ziro'ma prido'bitev zaščitnih
patentov, ki bi marenberške sklepe po'trdili vsem trem cehom. Po vsem, kar
je bilo mo'go'če ugC'toviti, razen Mute iz 1667, ni imel nobeden od trgov Vuze-
nica ali Marenberg posebnih cehovskih svoboščin. Za Marenberg je to jasno
iz sklepov 1675, za Vuzenico' pa se zdi, da je razvijala tkalski ceh v sporazumu
z deželno gosposko na Otiškem gradu, skladno z deželnimi histo-ričnimi
0'brtnimi določili. Samoi tako moremo' namreč razumeti že imeno'vana vuze-
niška cehovska mojstra 1661 in navzlic mučkim tkalskim svo'boščinam iz
1667 že prihc(dnje letoi 1668 — torej 7 let pred marenberškim sporazumom —
register mo'jstrov in pomo'čnikov z naslovom v pravi uradni formulaciji v
glavi vsakega so'dobnega meščanskega cehovskega registra:: Mojstri in
po'močniki, ki soi vključeni in vpisani v častiti ceh tkalcev v trgu Vuzenici,
naj delajo dobro, da plačujejo članarino vsako' leto.
Da dosežejo uzakonitev marenberškega, sporazuma in da pravno' uvelja-
vijo trge za gospodarska središča njihovih okolic, so morali tkalci podvzeti
akcijo za zadevno* priznanje pri tkalskem cehu v deželnem glavnem mestu
v Gradcu preko politične gospoščine V Otiškem gradu.
Kako so naši trgi vodili akcijo za pridobitev cehovskih privilegijev in
kck",) so jiimi le-ti bili izdani, ne vemo. Ugotoviti |e bilo moigoče samo' to*,
da se je to zgodilo pred 12. novembrom 1679, ko je vuzeniški ceh plačal
mučkima cehovskima mojstroma Lenartu Pav čiču in Toniju Glavarju 12 gol-
dinarjev, ki jima jih je dolgO'val v zvezi s pridobitvijo' cehovskega zaščitnega
patenta. Ker sta bila oba nepismena, je spisal pobotnico mučki cehovski oče
J. B. Brdnik 19. januarja 1680 in jo je pečatil s svojim osebnim pečatom,
ki jie rabil tudi za pečat mučkega ceha (si. 1). Po poznejših privilegijih sodeč
je mogel izdati nam neznane prve privilegije tkalski ceh v Gradcu, potem
ko so Marenberčani, Mučani in Vuzeničani prevzeli njegova pravila. Deželno-
knežjega potrdila pa te svoboščine niso bile deležne.
To izhaja iz prvih vuzeniških cehovskih pravil — zadevna marenberška
in mučka nam niso znana —, ki jih je potrdil Jožef I. 9. decembra 1705 tkal-
skemu cehu v Gradcu po starejših pravilih, ki jih je izdal Leopold I. v Gradcu
14. avgusta 1660. Na temelju tako prejetih privilegijev je izdal 11. novembra
1Ö4_ Franjo Baš
1706 tkalski ceh v Gradcu vuzeniškim mojstrom in pomočnikom, ki sta jih
predstavljala Simon Jelšnik, trški cehovski mojster, in Jernej Kuplen, mlajši
trški cehovski mojster, nova pravila in ne morda potrdila starejših. S tem,
ko je izdal graški tkalski ceh Vuzenici dvojnik lastnih cehovskih svoboščin,
je postal Gradec za Vuzenico- deželno cehovsko središče in formalno tudi
predstavnik deželne tkalske gospodarske politike; torej podobno, kar je postal
1667 za MutO', ki ji je Leopold I. izdal tkalski varnostni patent v so-glasju
z graškimi tkalci.
Graškim tkalcem, je potrdil cehovska pravila Kari VI. 26. oktobra 1712.
Graški ceh jih je potrdil nato vuzeniškim 4. junija 1735, potem ko je izrazila
27. maja 1735 so-glasje z vuzeniško prošnjo gospoščina Otiški grad. Pri
pridobitvi prvih svoboščin 1705 sta zastopala vuzeniške tkalce samo dva
trška cehovska mojstra; sedaj, 1735, pa prejmejo potrjene privilegije trije
vuzeniški zastopniki: dva trška (Joahim. Peter Diettinger in Mihael Slapnik)
ter eden okoliški ali kmečki cehovski mojster (Matija Herman). Vsebina
pravil je v primeri s starejšimi nespremenjena in so 1735 izdana zadnjič,
ker v času Marije Terezije niso bila več potrjena; verjetno zaradi previsokih
potrditvenih pristojbin, ki jih ceh ni zmogel.
Vuzeniške tkalske svoboščine soi bile izdane v čast božjo-, svetega škofa
Mihaela in svete Lucije, z namenom, da omogočajo složno- tkalsko življenje,
dvigajo- čednosti in red, o-nemo-goičajo prepire in nesporazume ter varujejo
mojstro-m in pom-očnikom izročila, kakor soi jih uživali dosleji v trgu Vuz,enici
in v vsem njenem okraju, da jih uživajoi tudi naprej in da imajo legitimacijo
pred drugimi cehi v štajerski deželi.
Na prvem mestu so boigo-služne dolžnosti ceha. Moijstri in pomočniki
se udeležijo procesije na dan Rešnjega Telesa z vihrajočo zastavoi, vsakdo
osebno z gorečo svečo. Toi je dolžnost tudi mojstrov in pomočnikov iz
okolice, ki jih je treba k temu povabiti. Izostanek se kaznuje z 1 funtom*
voska v blagajnoi. Cehovska blagajna plača vsak kvartni ponedeljek 2 maši,
skupaj v letu 8; eno za umrle, drugo za žive mojstre in pomoičnike ceha.
Praznik tkalske patro-ne sv. Lucije praznuje^çeh s slovesno peto mašo. Mojster
ali pomočnik, ki bi izostal od teh maš, plača v blagajnoi zaslužek štirih dni.
S pol funta voska se brez usmiljenja kaznuje vsak m-ojster ali pomo-čnik, ki
pb nepotrebnem rabi božje ime, prisega ali preklinja.
Vsi mojstri v trgu in v okolici se morajo pri svojem poslovanju in ob-
našanju ravnati po' m-o-js-trih, ki imajo- v Vuzenicf trškoi pravicoi.
Vsak pomočnik, ki se je kjer koli izučil obrti in ki bi želel delati ali
postati tkalski mojster v trgu ali v okraju, tudi sin domačih mojstrov, mora
za dve leti na delo izven dežele, da kaj poskusi in se kaj nauči.
Kdor bi tega ne storil, tistega nihče ne sme sprejeti v delo.
» Za vpogled v cene XVIL stoletja navajam primere iz zaslužne študije Jos.
Miravljaka, Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini (CZN XXVII, 1932,
180 ss: 1 funt masti je stal 6—8 krajcarjev, slanina 4 kr; laket (77 cm) dobrega
platna 12—15 kr, navadnega 8—10 kr; mernik (561) pšenice 1 goldinar do 1 fl
30 kr; mernik prosa 15—30 kr; pitana svinja 2 îl 30 kr; nova hišna miza 1 fl,
stara 30 kr.
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 165
Samski ali poročen pomočnik, ki bi kakor koli delal na svojo roko v
trgu ali okraju in ga pri tem zalotijo', bo kaznovan z odvzemom orodja.
Pomočnik, ki želi postati mojster in kot tak član ceha, mora delati eno
leto pri kakem mojstru; sinovi vuzeniških mojstrov so tega oproščeni. Po
takem enoletnem delu se kandidat prijavi pri cehovskem mojstru, da ga
vpiše in da začne mojstrsko delo. To obstoji iz tkanja enega ali dveh 30 pal-
cev širokih platen, natoi iz enega 24 palcev širokega in dveh 26 palcev širokih
platen, ki sta napeta na kamen in mora v oba vdeti rogljastoi letvico (na mesto
čolnička) ; končno' iz proste glave vtkati podlogO' v enO' širokO' in drugo^ ozko
tkano slabo hlačevinoi, ki je široka 16 palcev. Kdor tega ne naredi, ni spo-
soben in ne more biti sprejet med mojstre.
Mojster, pri katerem kandidat dela, ga mora primemoi držati pri dobri
volji. Pol leta potem, ko je kandidat napravil mojstrsko deloi, mora pripraviti
mojstrsko' gcstijo'. Mojstrske gostije ni O'proščen niti sin mojstra, niti kdor
poroči mojstrovo vdO'VO ali hčer. Kandidat, ki mu mojstri trikrat odklonijo
mojstrsko delo, pa ne moi'e več postati mojster.
Dokler se vdova po mojstru ne poroči z možem, ki ni član ceha. ie
deležna vseh pravic po' obrtniških običajih in jo ceh varuje, dokler se dobro
obnaša.
Pomočnik, ki postane mo'jster, plača mo'jstfom za mo'jstrsko pravico brez
poziva 2 funta beličev ali 2 goldinarja in 4 funte voska..
Nobena oseba, ki ni član ceha, bodisi ugledna ali pa ne, bodisi da se
je obrti izučilai ali ne, oziroma če je za, obrt sposobna aH ne, ne sme tkati
ali učiti tkanja v Vuzenici ali v vuzeniškem tkalskem okraju. Vsakdo je dolžan,
da takega grešnika takoj prijavi gosposki, ki ga bo prijela in kaznovala
z zaplembo. Zaplenjena preja pripade prijavitelju, od ostalega pa polovica
gosposki, polovica pa cehu.
Mojster ne sme drugemu odvzemati dela brez njegove vednosti in volje;
ne sme podpirati pomočnikov, ki ravnajO' pro'ti cehovskim običajem, ali trpeti
nepokorščine pomO'čnikov proti cehu. Takemu, ki tega ne bi upošteval, se
obenem s pomočniki delO' tako' dolgO' prepove, dokler se s cehom ne poravna.
Pomočnik, ki pride v Vuzenico in ki se je izual na Štajerskem ali drugod,
kjer je tkalska obrt v časti, se mora javiti pri cehu, plačati pristojbino za
pomcčniško pravico, darovnico in pristopnino; darovnica se pO'rabi za bO'l-
nega pomočnika in za pomočniško prenočevališče. Če pa je po'močnik, ki pride
v Vuzenico, plačal pomočniško pravico pri glavni tkalski blagajni v Gradcu,
je te pristojbine oproščen v vseh štajerskih mestih in trgih, kjer je tkalska
obrt v časti, in ima vse pravice, ki po'močniku sicer pripadajo.
Vajenec ne sme biti pri mojstru brez zaposlitve, tako da, resnično služi
strnjeno' tri leta; mojster, ki bi se proti temu pregrešil, izgubi obrt. Pomoči
niku, ki se ne bi strnjeno učil tri leta, pa ne smejoi mojstri in pomočniki
dovoliti dela.
Mojster sam ne sme vzeti vajenca v učenje, temveč samo v prisotnosti
ceha ali najmanj dveh do treh mojstrov, potem ko* jp dokazal s krstnim listom,
da je zakonski otrok; krstni list shrani ceh v blagajno. Ko je vajenec sprejet
v učenje, plača v cehovsko blagajno za učnino 2 goldinarja in 4 šilinge v
166 Franjo Baš
denarju ter 1 funt voskai. Če pa ne more takoj plačati učnine, mora dobiti
poroka, da bo gotovo plačal. Ob koncu učne dobe pa plačata vajenec in
mojster v blagajna vsak po 1 goldinar in 2 šilinga.
Vsak mojster sme imeti naenkrat samo enega učenca. Pač pa more vzeti
drugega v učenje pol leta pred koncem učenja pi-vega. Ko vajenec učenje
konča, mu mora dati mojster primerno obleko ali pa 4 goldinarje. Vajenec,
ki se ni izučil pri poštenem — se pravi v cehu organiziranem — mojstru,
ne more biti sprejet v delo ter je dolžnost mojstrov in pomočnikov, da mu
ga preprečijo.
Mojster v trgu sme delati največ s štirimi, v okolici pa s tremi statvami.
Neporočen mojster sme imeti sama ene statve. Vsak mora tkati po starih
navadah v vseh gostotah, na širinoi pa ne nad 5 in ne pod 4 pedi, ker bo
drugače kaznovan.
Mojster, ki bi pomočnika dragih mojstrov prigovarjal k sebi ali naročal
drugim, da storijoi kaj takega in se to dožene, bo kaznovan. Če bi mojster
ali njegovi ljudje z darovi ali po'dkupninami pridobili pomočnika od drugega
mojstra in ga nastavili k delu, izgubi mojster obrt, pomočnik, ki je svojega
mojstra zapustil, pa plača 6 funtov voska.
Noben tuj mojster ali kdor koli, obrtnik ali neobrtnik, ne sme hoditi
od hiše do' hiše. Če se zaloti, se mu blagO' vzame; oseba se preda trškemu
sodišču, polovico zaplenjenega blaga dobi ceh, polovico pa trško sodišče.
Mojster, ki bi v kvatmi teden ne prišel v ceh ob času, ki ga je določil
cehovski mojster, plača 1 funt voska. Cehovski mojster pa mora vsakogar
pravočasno vabiti za 12. uro. Če vabJjenec zamudi, pa tudi če bi pomaknil
uro nazaj na enajsto, bo kaznovan z 1 funtom voska. Tako bo tudi kaznovan
vsak, ki se vabilu cehovskega mojstra ne odzove točno- ob napovedani uri
ali kdor se ne bi udeležil pogreba kot po-grebec ali spremljevalec.
Poročen pomočnik nima ne več in ne manj pravic kakor samski, razen
če ga mojstri in pomočniki posebno cenijo.
V primeru, da pride med mojstrom in pomočnikom do vojne, to je do
fizičnega obračunavanja, jih mora po-zvati cehovski mojster, če pa njega
ni — kak drugi mojster, k miru. Kdor bi ne ubogal, izgubi obrt, plača
1 funt beličev ali 1 goldinar in bo izročen sodišču.
Mojster ne sme nositi sam preje, ki jo je dobil za tkanje, temveč mu jo
morajo prinesti v hišo drugi. Okoliški mojster ne sme prevzeti nobenega
dela v trgu, niti delati v trgu, najmanj pa nositi kako delo v trg, sicer
kaznovan z 2 goldinarjema.
Cehovska, zborovanja so zaupna. Razpravljati o tem, kar se jie na njih
govorilo, ni dovoljeno in mora ostati vse tajno. Vsakemu zadevnemu pre-
grešku sledi izključitev iz ceha.
Kdor se ne drži tkalskih pravil, se kaznuje po starih običajih. Če pa bi
kdo kazni ne sprejel, bo kaznovan na ta način, da pomočnik ne bo delal
mojstru, mojster pa ne bo dal dela pomočniku, dokler se grešnik ne bo
uklonil kazni, ki mu jo je ceh prisodil. Obsojeni pa ima možnost, da se
pritoži na trško sodišče in na otiškograjsko gospoščino. Mojstri kakor tudi
vuzeniški tkalski ceh pa imajo- nadalje možnost, da prosijo v vseh spornih
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 167
vprašanjih, proti plačilu 30 krajcarjev, za razsodbo glavni tkalski ceh v
Gradcu, ki je prizivna oblast za vse štajerske tkalce.
Vsebina vuzeniških cehovskih tkalskih svoboščin kaže povsod v fevda-
lizmu veljavno cehovsko pravoi, ki zagotavlja cehovskim članom obrtni
monopol.
Istočasnoi, ko se je pripravljala redakcija vuzeniških — in gotovo tudi
marenberških in muckih — cehovskih pravil, pa je moral glavni tkalski ceh
. v Gradcu začeti borbo', dai smejo tkalci poleg tkanja platna m trgovanja
z njim tkati tudi volno in zlasti surovo sukno ter z njiim trgovati. Odnos
med tkalci lanenega platna in sukna je bil v srednjem in novem veku ne-
jasen; navadno je predstavljal tkalca platna in surovega sukna ter njunega
trgovca en sam poklic. Z razvojiem suknarstva v začetku XVIII. stoletja pa .so
štajerski suknarjii, po iniciativi iz Voraua in Podlaua dosegli 1728 varnostni
patent, ki jim je dajal edino pravico do tkanja volne, izdelovanja surovega
sukna in do trgovine s suknom in surovim suknom. Okrožnica, s katero se
je graški tkalski ceh 2. oktobra 1734 obrnil na provincialne tkalske cehe za
sodelovanje in pomoč v tej akciji, odkriva vso takratno^ cehovsko miselnost
z vsemi njenimi izročili, pridobitnimi, poslovnimi in slojnimi prilastki, tako
da nazorno dopolnjuje duševnost cehovskih članov, ki ja odseva jo* pravila
vuzeniških tkalcev.
V uvodu ugotavlja graški tkalski ceh, da je tkanje volne, izdelovanje
surovega sukna in trgovina z obema življenjska zadeva tkalcev. Pravico do
tega SO' dosegli na koncu XVII. sto'letja, a soi jo v začetku XVIII. zopet
izgubili, ko so jo prido'bili suknarji. S tem so postali tkalci za suknarje
šušmarji in brkleži. Suknarji so s tem omadeževali tkalsko čast meščanskih
mo'jstrov, zlasti še, koi so jiim na cerkvenih proščenjiih zaplenili več sto vatlov
sukna in dospeli do' tega, da si prisvojijo vso trgovino s surovim sukno'm.
Tkalci, ki so te pravice že imeli, zato ne smejo držati rok križem. Glavna
, blagajna v Gradcu je vložila proti suknarjem pravdo, ki jjo je začel tkalski
ceh v vorauški četrti proti tamo'šnjiim suknarjem. Ker pa pravdanje stane,
bodo denarno prispevali h kritju pravdnih stroškov vsi, ki imajo' proces za
gospo'darsko po'trebo' in ki nočejo veljati zai šušmarje in brkleže. Zato na}
pošljejoi vsi tkalski cehi v Gradec carto' bianco s cehovskim pečatom in s
podpisi cehovskih mojstrov obenem s primerno vsoto goldinarjiev, da bo
pravda tekla uspešneje. Poleg tega morajo vsi pripravljati in zbirati gradivo
za dokumentacijo tkalskih zahtev. Mestni, trški in tudi vaški župani naj se
povprašajo in naj pričajo, da so tkalski mojstri volno in surovo sukno
izdelovali in z njim trgovali že 0'd pravekov in od nepojmljivih časov in
da SO' ga pro'dajali na cerkvenih lepih nedeljah in sejmih v korist preprostega
ljudstva. Nadalje je po'trebno pripraviti izjave, da je tkalsko surovo sukno
boljše od suknarskega, da suknarji ne morejo zado'stiti potrebam trgovine
P'O suro'vem suknu, pa če bi jih bilo tudi desetkrat toliko, kolikor jih je;
da bi bilo v ško'do celokupno'sti in posebno preprostega ljudstva, če bi O'Stalo
tkalcem onemo'gO'čenoi razpečavati surovo' sukno, ki ga je ljudstvo, kupovalo
in ki ga je navajeno od davnine. Čut skupnosti zahteva, da morajo' tovariši
doprinesti za O'brtniško svobo'do to', kar je potrebno'. Težnjie tkalcev niso
168__¦   Franjo Baš
brez nad. Podobno- pravdo je vodila tudi glavna tkalska blagajna na Dunaju
in jo je zmagovito- ko-nčala s tovariško- po-močjo vseh sosedov. Kaj vse bo
za pravdo potrebno, kakšni denarni zneski in po kakšnem sorazmerju bodo
prispevki razdeljeni, o- vsem tem bo razpravljala tkalska skupščina 4. novem-
bra 1734 točno ob 12. uri pri glavni blagajni v Gradcu. Na to skupščino
se vsi cehi vabijo in resno pozivajo. Vsak ceh naj pošlje najmanj dva odpo-
slanca s pečatom in s primerno vsoto denarja, za katerega bodo- dobili po-
botnico', da bodo mo-gli natančno pokazati, kako so ga uporabili. Poleg tega _
mo-rajo prinesti s seboj: vse stare pravice o volni in suro-vem suknu, ker bodo
drugače- izključeni o-d dela z volno in s surovim suknom ter se bodo- obrav-
navali ko-t nepoko-rni člani. Tega pa glavni ceh od gospo-dov tovarišev ne
pričakuje, ker jie prepričan, da se bo-do vabilu točno odzvali.
25. januarja 1742 so tkalci pravdo proti suknarjem dobili in s. tem tudi
dovoljenje za tkanje volne, izdelovanje surovega sukna in trgo-vanje z njim.
Pravda za to pravico pa je stala nad 3000 goldinarjev. Za kritje teh stroškov
se je cehovska članarina dvojno zvišala in je bil predpisan poseben cehovski
davek po 1 fl od statev v mestih in trgih ter 30 krajcarjev od statev na deželi.
Če pa je kdo tkal volno ali surovo sukno-, je moral plačati dvakraten davek,
po potrebi pa še tudi več, samo da bodo vsi stroški procesa poravnani do
kresa 1742.
Suknarska pravda označuje odnose podeželskih tkalskih cehov do glav-
nega ceha v Gradcu.
Vendar ta uspeh pri vseh gmotnih žrtvah ne pomeni novega razvoja
v tkalskem cefaovstvu, temveč je razvojno zvezan z začetkom propadanja
tkalstva sploh. Cehi so se razvojno preživeli in so se s tem, ko so pc-stali
cilj in sredstvo svo-jim članomi, razvijali v gospodarsko reakcijo. Pri tem jim
je izpodrezo-valo korenine dvo-je gospoidarskih- dogodkov. V sredi XVI11. sto-
letja se je začel smo-trni razvoji tekstilnih manufaktur v Avstriji. Manufakturni
izdelki so z manufakturno trgo-vino zabrisovali razliko med tkalci in suknarji, ,
ko- so uvajali industrijske tkanine na podeželje in ko so- trajno zniževali
gospodarski pomen do-mačega, zlasti podeželskega tkalstva. Vzporedno s tem
pa je bila razširjena na vso Avstrijo- dunajska uredba z dne 12. aprila 1725,
po kateri mo-re vsak obrtniški pomočnik, ki je poročen, na svojo roko izvr-
ševati obrtniški po-klic, četudi si ni pridobil pri cehu mojstrskih pravic. Tako-
je zopet nastopala doba, ko so- tkalski cehi v Marenbergu, na Muti in Vuze-
nici postajali vse hol] predstavniki do-mače obrti, iz katere so pred sto leti
vznikli.
V svoji pravi cehovski dobi so se mojstri in pomočniki vsako- leto- sha-
jali na Lucijino v Vuzenici. Ker so bili mojstri iz trga obenem zastopniki
trškega sveta, je bil z njimi redno zastopan hkrati ceh in trg. Posebej je —
sicer neredno — prisostvoval cehovskim o-bčnim zborom zastopnik otiško-
grajske gospoščine, ki ji je ceh po-go-sto- pošiljal darove, in to prvič 1696 dva
kopuna v skupni vrednosti 24 krajcerjev. Cehovski občni zbor je potrjeval
stare predstojnike ali pa volil no-ve. Bila je tradicija, da je enkrat izvoljeni
cehovski mojster ostal leta in leta na svojem mestu; včasih je bil naslednik
v 0'brti celo tudi naslednik v polo-žaju cehovskega mo-jistra, kakor n. pr. nam
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 169
že p&znana Jelšnika, Štefan in Simon. Cehovska mojstra sta se prvotno —
do začetka XVIII. stoletja — volila samo iz vrst trških mojstrov, ki sta se
imenovala starejši in mlajši; starejši je imel navadno- tudi naziv cehovskega
svetnika. Ko pa se je volil drugi cehovski mojster, iz vrst okoliških tkalcev,
je postal ta cehovski oče. Takoi je imel trg v voidstvu ceha, cehovskega očeta
in prvega cehovskega mojstra, okolica pa drugega. Pri tem je bil tako rekoč
običaj, da je prvi cehovski mojster nasledil mesto cehovskega Oičeta, ko* je ta
umrl. V sredi XVIII. stoletja, če ne že prej — po 1732 —, je stopil poleg
cehovskega očeta kot predstavnik trške občine in politične oblasti cehovski
komisar, pri čemer je cehovski oče polagoma zopet postal prvi cehovski
mojster. To je ostalo do zadnjega občnega zbora, ki se je vršil 21. maja 1871,
ko so pri 7 članih (6 mojstrov in 1- pomo'čnik) podpisali račune cehovski
komisar in 3 cehovski mojstri.
Volitev predstojništva je bila zvezana s pregledom računov. Teoretično
bi moral račune pregledati vsak mojster. Računi so se delili na redne in
izredne. Redni zopet iz računov, ki so* bili zvezani neposredno s cehovskimi
pravili. Tako* sestojijo' n. pr. na Lucijino' 1686 dobodki iz prejšnjeletne bla-
gajniške gotovine (11 fl 36 kr), vplačane letne članarine (8 fl 36 ki-) in iz
vplačila globe 1 fl, s katero je ceh kaznoval mojstra Jurija Napasta. Izdatke
pa v maši na preteklo Lucijino (30 kr), za organista (10 kr), za mežnarja
(9 kr) in K vina'* po pogrebu (6 kr), za svečarja (28 kr), nosilca križa (7 kr),
kvatmi maši (15 kr), za današnjoi mašo (30 kr) z organistom in mežnarjem
(15 kr), za južino pisarju, ki je javil občni zbor v Otiški grad (8 kr), pisarju
za delo v teku leta (35 kr) in %. vina pisarju za izdelavo obračuna (15 kr).
Leto 1686 je bilo zaradi tega izredno leto, ker so vplačali vsi v denarjiu,
medtem ko- soi doi konca XVII. stoletja člani vsaj del svojih prispevkov pla-
čevali v naturi: s kožami, platnom, voskom, ovcami ali prašički. Merilo za
ceno je bil vosek, ki je v cehu redno notiral 30 krajcarjev za 1 funt.
Izredni računi so obstajali iz vnovčevanja naturalnih vplačil, iz obraču-
navanja in dovoljevanja posojil, ki jih je dajal ceh svojim članom. 1688 na
Lucijino |e n. pr. prišel Gregor Purkart, ki je dolgoval zase 10 fl, za vajenca
Jurija Kuplena pa z voskom 1 fl. Za posojilo 15 goldinarjev je zastavil 1 par
volov — enega rdečega in enega svetlostvega —; s posojilom je kril obvez-
nosti 11 fl in je prejel na roko izplačane 4 fl. Z zastavo sta oba vola postala
cehovska last in ju je Purkart prevzel v rejo na polovico dobička za 15 fl
30 kr. Za Veliko noč 1691 jih je kupil neki Taučman od Sv. Primoža za 24 fl,
nakar se je vsota 8 fl 30 kr raz.delila na polovico: prva ¦ Purkartu za rejo,
druga cehu za obresti. Voli so bili najbolj običajna zastava, za katero so si
člani izposojali denar tudi po 6% . Tako je na 6 % obresti in za vole v za-
stavo Pankrac Pečnik najel 1687 3 fl posojila in plačeval obresti do 1704,
ali pa Valentin Nadles za 1 fl, ki si ga je izposodil 1688, do 1695. Jurij
Strmčnik pa je za posojilo 1689 zastavil par juncev, ki jih je ceh prodal in
si je posojilo vplačal. S posojili je bil ceh prvi predstavnik denarnega gospO"
darstva med tkalci, obenem s tem pa tudi prva posojilnica.
5 vina = 1.3121 (Baravalle R., 1. c).
170    _ Franjo Baš
Niso pa bila samo posojila, ki so težila mnoge člane, temveč tudi tekoče
cehovske dajatve. Gašper Rožič je postal mojster 1686 in ni mo-gel plačati
mojstrske pravice do smrti 1693 in je ob smrti ostal dolžen,še 1 funt voska
in 6 krajcarjev; čeprav je letno plačeval poleg obresti tudi od kapitala, je
vendar odplačal od mojstrske pravice samo 1 fl 51 kr. Štefan Hrgod, ki je
dolgoval 1690 na prispevku za cehovska pravila — cehovski patent je stal
mojstre 1 fl, pomočnika pa 30 kr — 30 kr, je dobil za letno plačevanje 3 kr
v rejo prulenka in je dolžnih 30 kr izplačal z ovco 1700. Če upoštevamo,
da je sklenil vuzeniški ceh 11. junija 1686, naj znaša letna članarina za moj-
stra 12 kr, za pomočnika, če dela vse leto, 6 kr, drugače pa tedensko- 1 belič,
nadalje da je stala vstopnina v učenje praviloma 3 fl, mojstrska pravica —
poleg mojstrske gostije — najmanj 3 fl, vidimoi, da so bile to visoke pri-
stojbine, ki jih je pri še prevladujočem naturalnem gospodarstvu zlasti težko
zmagoval okoliški tkalec. 2e konec XVII. stoletja se pojavi dvoje vrst moj-
strov: prvi so bili kmečki tkalci, drugi pa trški, ki so se poleg tkalstva bavili
tudi s trgovino- s platnom in surovim suknom in ki so- ustanavljali nove
obrate tudi izven Vuzenice. Tako je bil 18. junija 1696 Jakob Zupenko-, vuze-
niški tržan in marenberški tkalski mojster, sprejet za so-mojstra v vuzeniški
ceh, kjer je plačal samo polovično mojstrsko pravico.
Izredne izdatke so pomenili tisti izdatki, ki so bili potrebni brez pove-
zave z občnim zborom na Lucijino-, kamor so bile vezane maše, potnina v
Otiški grad, pogrebnme in pisama. 1669 je planiral ceh pomočniško prenoče-
vališče, za katero je prispevalo 13 mojstrov od 15 kr do 2 fl 30 kr. 1681 je
bil nabavljen cehovski pečat za 3 fl (prim. si. 2). Od 1688 je spremljala
procesijo Rešnjega Telesa plačana godba (gosli). Službeno potovanje cehov-
skega zastopnika v Gradec 1689 je stalo 6 fl. Od okoli 1700 napreji je plačala
cehovska blagajna skupno mo-jstrs-koi sveto-lucijsko- kosiloi, nadalje pogreb-
ubogega mojstra in pomočnika ter izdatke za skupne sestanke cehov v Vu-
zenici, na Muti in v Marenbergu, ki jie stal n. pr. 1705. leta 1 fl.
Pri teh izdatkih je razumljivo-, da je izkazovala blagajna do konca ceha
— z edino izjemoy ki jo je povzročil vojni davek 1798 — presežek, ki se je
rabil za posojila. Pri tem se je že v začetku XVIII. stoletja pojavilo- nekakšno
tezavriranje starega, to je dobrega denarja: 1702 so bili v blagajni 3 stari
tolarji, ki so bili cenjeni na 4 fl 30 kr, 1703 pa poleg njih še 3 goldhiarji
v vredno-sti 3 fl 15 kr.
Posebne dohodke so tvorile globe. Ko mojster Pavel Hodnik 1692 ni
mogel plačati članarine, je bil kaznovan ž 1 funtom voska. Mojster Juri
Otišnik je delal 29. maja 1695 v trgu Vuzenici in je moral za to plačati 45 kr
in 1 funt voska. Pomočnik Lovro Švikart je bil 1695 kaznovan z 1 fl 30 kr
in 1 funtom voska zato, ker je tkal po domovih s pretvezo-, da je mojster.
1687 je vzel Pankrac Kuhelnik vajenca v učenje brez so-glasja ceha, kar ga
je stalo 1 fl 30 kr in 1 funt voska. Izostanek od službe božje 10. junija 1689
je plačal Juri Mršnik z 1 funtom vo-ska. Anton Golob je bil zaradi zakonske
nezvesto-be kaznovan z 2 fl, 1 funtom voska in s posebnim sramotilnim vpi-
som v člansko- knjigo. Proti glo-bi je bil o-bsojenec dejansko brez moči, ker
je ovadbi na otiškograjsko go-sp-oiščino-, ki jo je moralo v imenu ceha opraviti
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini_171
dvoje mojistrov ali v njunem imenu pisar, neposredno sledil zapor. Kako
učinkovito disciplinskoi sredstvo so bile globe, kaže primer, da skliče cehovski
komisar v Marenbergu zai 5. majylSôl — torej že v času, ko ceh pravno več
ne obstoji in ko je dejansko samo še prostovoljno združenje — uspešno
cehovski sestanek, in sicer z dnevnim redom, da plačajo^ mojstri in pomoičniki
dolžne zaiostanke s pretnjo', da bo vsak, kdor ne pride, kaznovan z 2 fl v
cehovsko blagajno! Bilo pa je to zadnjič. Kajti že 23. marca. 1855 je mogel
izterjati ceh članarino samo s prijavo okrajnemu uradu v Marenbergu: proti
tkalcem, ki nisoi hoteli biti člani ceha, da so- brkleži in da se jim zatoi mora
vzeti obrtna davčna izkaznica. Tako so prenehali s tradicijo* ceha — nemara
pod vplivi 1848 — Kari Holbl iz Vuzenice, Taučman od Sv. Primoža, Gašpar
Ledinek od Sv. Vida, Franc in -Mihael Pisnik s Hudega kota, Anton Plazovnik
od Št. Janža nad Dravčami, Simon Bučnik, Franc Brezovnik in Janez Brnik
z Janževega vrha, Jožef Mrakič in Tomaž Dobernik iz Ribnice, Andrej' Močnik
in Kremžar od Sv. Danijela nad Trbonjami in Star v Pamečah.
Cehovski občni zbor je sprejemal vajence v učenje, jih proglašal za pO'-
močnike in pomočnike za mojstre. S tem se je posebno uveljavljal kot vrhovna
oblast v cebu in je krojil pravila po svoje, to je v interesu mojstrov, zlasti
ker pravice pomočnikov na cehovskem občnem zboru niso bile nikdar jasne.
Mojster, ki je vzel vajenca v učenje, ga je m.cral predstaviti občnemu zboru,
ugotoviti, da jie zakonskega rodu in predati njegov krstni list cehovskemu
mojstru, da ga vloži v blagajnoi. Vaj,enec je moral prositi za sprejiem in
obljubiti, da se bo častno zadržal, se pravi, da bo mojstra uboigal. Sprejicmu
so mogli mojstri ugovarjati, posebno če je bil predlagani vajenec nadštevilen,
ker za toliko pomoičnikov ne boi dela in bodo sinovi mojstrov brez kruha;
nadalje da ni pravega zdravja ali da ni dobre glave; po uvedbi ljudske šole
je bilo tudi važnoi, kakšno izpričevalo je imel iz krščanskega nauka in ali ga
je obiskoval. Če so bile zavarovane koristi tkalskih sinov in če |e bil pred-
lagani vajenec sprejet v učenje, sta morala vajenec in mojster plačati v bla-
gajno od 45 kr in 1 funta voska navzgor. Obenem sta mojster in vajenec
imenovala vsak po* dva poroka, ki sta poi mojstrovi in vajenčevi strani jamčila
za izpolnjevanje vseh mojstrovih in vajenčevih obveznosti ter za obojestran-
sko izpolnjevanje cehovskih pravil.
Do konca XVIII. stoletja je veljala triletna učna doba. Tačas se je mojster
zavezal, da bo dal vajencu platneno srajco in platnene hlače (Simon Jenko
Blažu Gripoltu 3. februarja 1706), ali pa da dobi vajenec vsako leto po
eno srajco in ene hlače, ali tri vatle platna, ali pa v dveh letih srajco in
čevlje iz svinjskega usnja. Od XVIII. stoletja daljie se jie uvajal običaji, da jp
vajenec prejel tretje leto polovico tega, kar je zaslužil, zato pa mojster na
koncu učne dobe ni bil obvezan dati vajencu ničesar v naturi ali v denarju.
Marsikje pa se je moral vaj.enec zavezati, da bo po končani učni dobi ostal
pri mojstru še določen čas in da bo, če ne bi bilo tkanja, opravljal takrat
druga hišna in gospodarska dela; ali da bo mojstru po končani učni dobi
brezplačno stkal še 20 vatlov boljšega in 30 vatlov grobega platna; ali da
bo v primeru, če bi med učno dobo ne bilo dela, odšel za to* dobo nazaj; na
svoj dom. Torej same obveznosti, ki niso bile v skladu s cehovskimi pravili
172__^_Franjo Baš
in ki kažejo, da si ni cehovska oligarhija pridobila samoi tkalskega monopola
v svojem okraju, temveč da si je z vajenci zagotovila tudi najcenejšo delovno
siloi. V vsem času, ko je obstajal vuzeniški ceh, ni biloi mogoče najti niti
enega učnega pisma, v katerem bi mojster zagotovil vajencu na koncu učne
dobe obleko in 4 fl, kakor to predpisujejo cehovska pravila.
Polagoma pa so izsilili pomočniki s pomočjo oblasti, in sicer na podlagi
dunajske pomočniške odločbe iz 1725, da so začeli imeti tretjie polovično'
plačano leto za pomočniško in da se je tako tkalska učna doba skrajšala na
dve leti; vendar pa ni bilo to nikdar pravno uveljavljeno, temveč je bilo'
v mnogih primerih le običaj.
S pričetki ljudske šole so- bili m^ojstrom dobroidošli predpisi o tem,
kakšna mora biti šolska mladina; te predpise so prenašali na vajence in jim
z njimi onemogočali pomočništvo. Zahteva, da mora biti vajenec ali pomočnik
pobožen, pošten, spreten, priden, nravstveno neoporečen in delaven, je bila
'tako zelo široka, da so mojstri zaradi nje mogli najti vzrok za odklonitev
vajenčevega napredovanja do- pomočnika in prav posebej še od pomočnika
do mojstra. Vedno in povsod so mojstri stremeli in si znali zagotoviti na-
raščaj predvsem iz rodbin dosedanjih mojstrov, poleg tega pa si tudi za-
gotoviti delovno silo za statve, ki jih niso mogli opravljati domači. TakO'
se je v veliki meri uveljavila v tkalstvu dednost poklica za cehovske mojstre
— kakor smo- že videli pri Jelšnikih —, ki se je varovala tudi z otežkočanjem
mojstrskih del, dokler niso bili poročeni pomočftiki tega v času Marije
Terezije osvobojeni. Dednost in svaštvo so- na ta način ustvarili iz tkalskega
ceha enO' samO' tkalskoi sorodstvo' z O'brtnim tkalskim monopO'lo'm. NimamO'
namreč nobenih primerov, da bi se napredne obrtne uredbe na patriarhalnem
Pohorju izvajale; vse kaže, da je bilO' na Pohoq'u cehovsko izro'čilo edini
zakon.
Pregled najstarejših in zadnjih predstavnikov vuzeniškega tkalskega ceha
kaže naslednjo razširjenost tkalcev" na ozemlju od Sv. Petra na Krunski gori
do Velke:
Prve navajam iz rodoslovnih razlogov v pisavi, ki jo' uporablja register
iz 1668. Steffen Jeuschnigg, Sebastian Wrössnig, Pöter Wöber bey den Rup-
precht, Vicenz Draushpacher, Simon Petshnig, Plashitsh v Sekožnu, Jacob
Rebernig, Zeguu v Trbonjah, Sebastian Hermon, Matiz Chrissoth, Pangräz
des Janshe in Pach brueder, Gregor Purckhart, Inza (= Henrik) Gamy Göl-
lob, Steffon Napredt, Simo«n Naberschnig, Sebastian Lübas, Valentin bey den
Vershnig, Leonhart Hergolt, Nickhlas Christän, Lippusch Perkhusch, Ass-walt
Pungarting, Gregar Khiberz, Janshe in Pach, Pangräz Plassnig, Valenty
Nadles, Gregor Woronig, Valenty Kuschier, Pauli Stick, Plässe Miggusch,
Jury Wrchlanig, Pangräz Hodnig, Giemen Kärbel (od 1671), Yanss Komar
(1671), Valent Tepey (1671), Inza Gro'zebezing (1671), Parti Ladinig (1670),
Janshe Drauspacher (1670), Gasper Khrässekh (1680), Falanty Nadtless
f Prim, tkalska rodbinska imena z današnjimi imeni kmetij po poročilu:
Mravljak Jos., Vulgarna imena kmetij v vuzeniškem okolišu. ĆZiN XXXII 1937,
322 ss.
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 173
(1688), Jury Merschnigg (1685), Lippusch Hodnigg (1685), Thrunk (1670),
Jacob Tshrnko: (1669), Pinter v Vuhredu (1669), Khuess v Vuhredu (1669),
Pauli Jerwitsch (1669), Gregor Chrieschnig (1669), Jury Matschnik (1669).
Če upoštevamo simtne primere, najdemo v cehu 1668 34 tkalskih mojr
strov, kar bi dalo za vse cehovsko ozemlje najmanj 100 statev. Približno
sto let pozneje, 1785, najdemo v vuzeniški župniji 22 tkalskih mojstrov
(Michl Pock, Matiz Vashner, Gregor Matheuschitsch, Stephan Gollob, Petter
Pogatsch, Blashe Urbanzl, Lorenz Urbanz, Martin Mack, Pongraz Hermann,
Osswald Könopp, Klemen Jämonig vulgo Lucas, Mathias Petelin, Niclaus
Schelissnigj Matiz Zimperman, Vicenz Sallipnigg, Thomas Just, Alex Ladi-
negg, Valentin Kurre, Vallentin Katz, Primus Posharnig, Anton Skrube, Josef
Pust); v trbonjski 6 (Martin Schiller, Michl Hojnigg, Graben Müllner,
Joannes Dessetnigg, Joseph Liessnigg, Kiemen Urschnigg); in v ribniški 9
(Urban Festei'l, Anton Konnisch, Jury Smerteu, Mathäus Jellen, Blashe
Roshitsch, Franz Raunjak, Mathias Piessnig, Pongraz Slathnack in Primus
Petschnigg), skupaj toi-ej 37 mojstrov. Števila pomočnikov v teh dveh dobah
ni bilo moigoče ugotoviti, pač pa med leti 1841, ko je na vuzeniškem cehov-
skem ozemlju delovalo 33 mojstrov in 28 pomočnikov.
Iz števila mojstrov 1668 (34), 1785 (37) in 1841 (33) vidimoi, da bistve-
nega nihanja v številčni sestavi vuzeniškega ceha v vsem- času njegovega
obstoja ni bilo in da je približno 35 mojstrov opravljalo vse tkalske plat-
narske in suknarske potrebe v Vuzenici in v njeni cehovski okolici.
Po Schmutzu je vuzeniško' tkalsko ozemlje imelo' v drugem desetletju XIX. stoi-
letja približno 3680 prebivalcev' (Sv. Daniel 397, Trbonje 120, Dravče 145,
Št. Janž 347, Sv. Primož 360, Vuzenica 253, Sv. Vid 377, Vuhred 242,
Sv. Anton 306, Hudi kot 106, Ribnica 287, Janžev vrh 274, OrHca 266); to
bi bilo številoi, ki ga moremo predpostavljati za konstantno populacijo v času
tkalskega ceha v vsem njegovem okraju do srede XIX. stoletja oziroma do
izgradnje koroške železnice. Potemtakem bi prišel posamezni tkalski mojster
nekako na 100 prebivalcev, približno vsak dvajseti dom bi bil tkalski, ene
statve pa bi prišle na 35—40 prebivalcev.
Zadnjo generacijo vuzeniških cehovskih tkalcev moremo tudi topoigrafsko
precej točno določiti:
Vuzenica je imela zadnjega cehovskega očeta v Karlu Hölblu, potomcu
rodbine, ki se je vprav s tkalstvom priselila v trg izpod Sv. Ane v Pamečah.
Kari Holbl je bil tudi zadnji vuzeniški tkalski mojster, potem ko je v začetku
XIX. stoletja tkalstvo v trgu s Filipom Amposom (1827/1828) in Janezom
Korankar jem (1841) prepustilo delo na statvah okolici in je v duhu trškega
in cehovskega izročila varovalo samo- še častno mesto cehovskega očeta.
Zadnji središči tkalstva pa sta bih Št. Janž nad Dravčami in zlasti Sv. Vid.
Sv. Vid je miel v sredi XIX. stoletja najmočnejšo skupino tkalcev, ki je
štela 9 mojstrov. V Mačnikovi ko'či je tkal Jurij Kolar, v Knezovi Andrej
Grace — predstavnika dveh tkalskih rodbinskih imen, ki ju srečamo v cehu
' Schmutz Carl, Historisch Topographisches Lexicon der Steiermark. Qraz 1822.
174 Franjo Baš
na prehodu XVII. v XVIII. stoletje; Kolarja Gregorja v letih 1696—1705,
Petra 1697—1715, Graceja Matevža pa 1714. Anton Stramec je bil v četrtem
desedetju XIX. stoletja poleti opekar, pozimi pa tkalec. Ti trije predstavljajo
kočarje, ki so poleti dninarji, pozimi pa tkalci. Kmečki tkalci pa so Peter in
Lovro Poigač (ime, ki se pojavi v cehu že pred 1785), Gašper Ledinek (1668),
Jernej Kac (pred 1785), Peter Trobejt, Franc Maser in Anton Strohmeier.
Franc Maser in Anton Strohmeier sta bila zadnja cehovska mojstra, prav tako
kakor je bil Kari Holbl zadnji cehovski oče 1871 usahlega vuzeniškega
tkalskega ceha.
Št. Janž nad Dravčami je imel v sredi XIX. stoletja 7 ali 8 tkalcev. Jurija
in Miklavža Železnika, Jurija Urbancla, Matijo Karnerja vulgo Mačka,
Antona Plazovnikai, Blaža Ledineka, Janeza Bezovnika in Janeza Epiga, ki je
tkal v Bukovnikovi koči. Med temi rodbinskimi imeni srečamo- Urbancle
od 1781, Železnike od 1785, Karnerja od 1805, Bezovnika od 1711 in Pla-
zovnika od okoli 1700.
Trbonje so predstavljali ob koncu ceha Jakob Kremžar, Gregor Pogač,
Jakob Vrhnjak in Janez Korant; z izjemo zadnjega so- to- sama tkalska rod-
binska imena najmanj od konca XVIII. stoletja naprej.
Sv. Danijel zastopa z Andrejem Močnikom ime, ki se pojavi v cehu 1689,
z Blažem Tepejem pa že 1671, medtem ko je Jožef Dolar — vulgo Posrat —
verjetno prvi tkalec s tem ro-dbinskim' imenom.
Sv. Primož je v zadnjih cehovskih tkalcih Matiji Blažiču ohranil tkalsko
rodbinsko ime iz let 1686—1696 in v Antonu Plazniku iz 1668—^1697.
Sv. Anton je imel zadnje cehovske tkalce v Tomažu Trunku (v cehu je
znano to ro-dbinsko ime že 1669), Francu Strubeju (od 1785) in Andreju
Weidnerju z imenom, ki ga pred njim nismo srečali. Weidner je tkal v Kuter-
nikovi, Trunk pa v Dojnikovi koči.
Hudi kot je zaključil cehovsko tkalsko dobo s Pavlom Strucom in Fran-
com Pisnikom; rodbinsko ime prvega najdemo v cehu od 1712, drugega
od 1795. Ribnica je štela v sedemdesetih letih XIX. stoletja tri tkalske mojstre:
Potočnika z neznanim krstnim imenom, Jožefa Mrakiča in Tomaža Dober-
nikai. Prvo rodbinskoi ime moremoi v vuzeniškem tkalskem cehu zasledovati
nazaj do 1697, drugo do okoli 1710 in tretje do 1670.
Janžev vrh nalikuje Ribnici. Franc Brezovnik in Simon Bučnik nosita
rodbinski imeni, ki ju srečamo prvo 1668, drugo pa okoli 1700.
Orlica z Jurijem Pisnikom, ki je delal v Brezovnikovi koči, očituje rodr
binsko- ime, ki smo ga že brali (v Hudem kotu) in v cehu 1795.
Vuhred z Gregorjem Rožičem, po domače Rihtarcem, je imel z njim
zadnjega svojega zasto^inika v rodbinskem imenu, ki se je v tkalskem cehu
prvič pojavilo- 1700.
37 mojstrov je najvišje število-, ki ga je bilo mogoče ugotoviti v zgodovini
vuzeniškega tkalskega ceha. To je število ceho-vskih članov 1785 in med šest-
desetimi in sedemdesetimi leti XIX. stoletja, torej po izidu avstrijskega libe-
ralnega obrtnega zakona, ki cehov ni več poznal. V tem številu imamo
združene poleg starih »poštenih« mojstrov tudi bivše »šušmarje in brkleže«,
ker je prav z novim obrtnim zakono-m razlika med obemi izginila in jih je
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 175
združila v stremljenjiu po« organizaciji zadruge, do katere pa zaradi rasti
in vpliva kapitalistične tekstilne industrije ni moglo priti.
Število tkalskih mojstrov nas zanima iz dveh razlogov. Prvič nam izraža,
kako so bili tkalci — z izjemo trga Vuzenice — po vuzeniškem cehovskem
okraju topografsko razdeljeni in kako sta se bavila s tkalstvom kmet in kočar;
oba z domačo obrtjo pozimi, še bolji pa spomladi, preden je na scnčriih
severnih pobočjih Pohorja nastopilo poljskoi delo. Drugič pa nam število,
tkalskih mojstrov podaja pojavljanje istih rodbinskih imen, ki jih je kljub vsej
nepopolnosti članskih seznamov možno zasledovati od početka do konca
vuzeniškega tkalskega ceha. Čeprav ne moremo- govoriti o rodoslovni zapo-
rednosti pri nastopanju istih rodbinskih imen, moremo prav na podlagi
varovanja rodbinskih interesov cehovskih članov, ki so trajno gledali, da je
sledil v tkalstvu sin očetu aU pa, če tega ni bilo, da se je v tkalsko hišo
priženil tkalski pomočnik, govoriti o nadaljevanju tkalske obrti v smislu
tkalskega hišnega izročila ali tkalskega nepotizma. O tem nas prepričuje tudi
dejstva, da ni vuzeniška okolica nikdar bila torišče priseljencev od drugod,
temveč da je do- danes ostala izrazito ozemlje notranje kolonizacije, zlasti
po medsebojnih ženitvah in možitvah, ki so bile zvezane z migracijami rod-
binskih in s stalnostjo vulgarnih hišnih imen. Število tkalskih rodbin bi na
ta način v vuzeniškem tkalskem okraju nihalo med 34 (1668) in 37 (1861),
ki so si s pomočjo cehovske organizacije razdeljevale delo na vsem vuzenišketn
ozemlju, in ga s tem tudi monopolizirale v pomenu smotrnega tkalskega
protekcionizma. Začetni protekcionizem trga nad okolico se je sčasoma moral
umakniti protekcionizmu po vsem tkalskem okolišu razdeljenih tkalskih rod-
bin nad netkalci. Sam trg Vuzenica pa je že v prvi polovici XIX. stoletja
izgubil interese na tkalstvu, ko se je z nastopanjem hberalističnega gospo-
darstva posvetil trgovini, posebej z lesom.
Razsvetljenost je — kakor smo* že nakazali — v času Marije Terezije in
Jožefa II., ki cehovskih svoboščin sploh ni več potrdil, nastavila sekiro* na
korenine cehovstva, in sicer z liberalizacijo obrtne zakonodaje in z ustanav-
ljanjem tekstilnih industriji. Bombaž, ki je že v XVIII. stoletju močno* izpod-
rival laneno platno iz domačih noš, prav tako pa tudi surovo sukno*, je
z rastjo moderne tekstilne industrije dokončal gO'S*po'darski pomen do'mačega
tkalstva in platnarstva. Tkalsko cehovskoi organizacijo je, obenem z drugimi
obrtmi, ohranila samo predmarčna reakcija, ki je videla nastopanje proti
prestolu in oltarju tudi v vsakem majanju ceho*vstva. Leto 1848 na življenje
vuzeniškega ceha ni vplivalo, tako da mu je življenjski živec uničil šele
avstrijski o*brtni zakon 1859.
Vendar je ceh redno poisloval še do 1871. Stremljenja poisameznikov p'O
tkalski zadrugi, v obliki primitivne delniške družbe, niso ro*âila uspeha. Zadnja
mojstra, ki sta vodila vuzeniški ceh, sta bila že imenovana Franc Maser,
vulgo Mlačnik, in Anton Strohmeier pri Sv. Vidu, v družbi komisarja Antona
Urbana iz Marenberga, ki ga je imenovalo O'krajno glavarstvo*. Poleg teh
treh je bil v vodstvu kot cehovski oče takisto že imenovani Kari Holbl iz
Vuzenice. Holbl sicer ni jemal vajencev v učenje po vseh starih navadah in
s staro* takso, kakor oba cehovska mojstra, vendar pa je bil o*benem z njima
176 Franjo Baš
porok vsem zadnjim vajencem. Zadnji cehovski tkalski vajenec Ivan Res
se je učil pri Francu Maserju pri Sv. Vidu in je imel poroka Karla Hölbla in
Antona Strohmeierja. Ivan Reš je bil tudi zadnji proglašen za pomočnika
»pred zbranim cehom« 21. maja 1871. Ivan Reš je prav tako zadnji plačal
nekdanjo pomo-čniško takso 2 in pol forinta ter K funta voska (v stari vred-
nosti pol forinta), skupaj torej 3 goldinarje. Zadnji, ki je plačal takso pol
funta voska v naravi, pa je bil Gašpar Ledinek, ko se je izučil tkalstva pri
Antonu Plazovniku v Vuhredu.
Cehovska ostalina je ostala v privatnih rokah in je med prvo svetovno
vojno prešla v današnje inozemstvo.^
V zgodovinskem pogledu je tkalski ceh po svojem izvoru etnografski
pojav iz časa merkantilizma. Razvil se je iz domače, tkalske obrti, ki je nada-
l^vala in uveljavljala obrtne določbe deželne zakonodaje, in to v smeri
običajnega prava. Glede na interese je to združenje domačih tkalskih obrt-
nikov, ki imajo središče v najnižji privilegirani politični enoti podeželja,
v trgu, ki ceh organizira, s tem da ga vključi kot podružnicoi v tkalski ceh
deželnega glavnega mesta v Gradcu. Po svojem nastanku tkalski cehi v
Vuzenici, Marenbergu ali na Muti nimajo- zveze s cerkvenimi bratovščinami
in dobijo značaj le-teh šele s pravili, ki jih je predpisala protireformacijska
politična oblast. Z organizacijo tkalskih cehov je denarno gospodarstvo- na
svo-jevrsten način poseglo v naturalno gospoidarstvo severnih pohorskih in
južnih kobanskih pobočij, uvedlo je deželne mere za teže z graškim funto-m
in je uveljavilo tkanje platna v graški širini 4—5 pedi, vzdrževalo pa je
domače celjske dolžinske mere z vatlom na 6 pedi.
Reprezentativno so tkalski cehi v Dravski dolini nakazali svoj izvor
tudi s svojimi pečati. Marenberg (si. 3 in 4) kot najbrž najmlajša tkalska orga-
nizacija — in po-do-bno tudi vuzeniški sosed na vzhodu. Sv. Lo-vrenc na
Poho-rju (si. 5) — prevzame mednarodni tkalski grb treh v enakokraki trikot
komponiranih tkalskih čolničkov. Mučki ceh uporablja v začetku osebne
pečate (si. 1) posameznih cehovskih mojstrov, pozneje pa trški pečat. Podobno
je tudi s Slovenjim Gradcem, ki ni imel avtonomnega tkalskega ceha (slo-venje-
graški tkalci so- bili-združeni v cehu s krojači in čevljarji) in je preko nove
okrožne po-litične uprave v času Marije Terezije brezuspešno- poizkušal, da bi
si podredil vuzeniški ceh v svo-jo podružnico-. Vuzeniški ceh je v svojem
pečatu (si. 2) imel vodoravni tkalski čolniček, iz katerega se dviga laneno
steblo s tremi stiliziranimi cveti. Svetolo-vrenški in marenberški cehovski pečati
bi govorili po- svoji vsebini za politično- od zgoraj organizirani nastanek teh
cehov. Obratno od teh treh pa bi osebni pečat cehovskih mojstrov na Muti
* Viri za vuzeniški tkalski ceiK so bili do nedavnega pri A. Vebru in so danes
v Tehniškem muzeju Slovenije ter sestojijo iz privilegija cesarja Leopolda I. trgu
Muti, Dunaj 13. IX. 1667; prepisa pogodbe v Marenbergu 6. VI. 1675; registra Von
1663 Jar (16 listov 8"); potrdila Karla VI. svoboščin tkalskemu cehu v Vuzenici,
Dunaj 26. X. 1712 in tkalskega ceha v Gradcu, Gradec 4. VI. 1735; zapisnika Rudolf
Pintter — 715 <66 listov 8«); zapisnikov ali dopisov od 2. X. 1734, 30. I. 1740,
25. V. 1743, 26. V. 1796 in 5. V. 1861; učnih pisem od 25. I. 1776 in 20. V. 1804 ter
pobotnice od 20. IX. 1799.
SI. 1. Pečat cehovskega mojstra J. K.
Brdnika na Muti iz I. 1680
SI. 2. Pečat tkalskega ceha v Vuzenici
iz L 1801
SI 3. Pečat tkalskega ceha v Marenbergu iz
!. 1740 (foto J. Šmuc)
Si. 4. Pečat tkalskega ceha v Maren-
bergu iz 1. 1805
Si. 5. Pečat tkalskega ceha pri Sv. Lov-
rencu na Pohoriu iz leta 1792
i
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 177-
in svojevrstno stilizirani pečat vuzeniškega tkalskega ceha govorili o nam
nepoznani predcehovski domači obrtni tradiciji, ki je uveljiavila oboje pečatenj,
še preden sta oba ceha postala podružnici glavnega tkalskega ceha v Gradcu,
ki bi mu morala tudi heraldično slediti ali pa uporabljati trški pečat.
Mož, ki drži na marenberškem tkalskem grbu iz 1740 grbni ščit, bo* verjetno ^
tkalec z dolgimi lasmi iz časa alonžne perike, in v delovnem površniku
s široikimi rokavi ter pasom nad ledji; torej v konservativni noši, ki bi jo
brez poznavanja časa, iz katerega je grb, mogli datirati tudi v čas pred
renesanso.
Koliko je cehovsko* tkalstvo razvijalo in razvilo kult tkalske patrone
Lucije« z likovno in uporabno umetnostjo*, bo treba še raziskati.
Z goto'vostjo pa smemo* že danes trditi, da je tkalstvo vplivalo na razvoj
dimnice. Ozemlje naših tkalskih cehov je bilo* do* začetka XX. stoletja klasično
ozemlje dimnic,^' ki pa zaradi rednega zadimljenja niso* bile sposobne niti
kot pro'stor za statve, še manj pa za tkanje. Tako je tkalstvo* vplivalo*, da je
dimnica dobila poiseben prostor za tkanje ali v dimniški hiši, ki je pri tem
nadomestila dimniško ognjišče s krušno pečjo in s premestitvijo odprtega
ognjišča izven dimnice ustvarila kuhinjo (kuhinja je s tem postala samostojni
oisrednji prostor v hiši, prejšnja dimnica pa s krušno pečjo za tkanje sposobna
»hiša« brez dima); drug način pridobitve prostora za tkanje pa je bila
dograditev novega prostora k hiši, tako imenovane male hiše, iz katere se je
polagoma razvila boljša hiša. Izven dimnice pa je bila za "tkanje zgrajena
manjša samoistojna stavba, podobno kakor za drugo doimačo obrt, n. pr. za
kovaštvo, ko*larstvo ali za žrmlje. Koča lahko tako pomeni tudi prostor, kjer
je tkalec tkal izven enocelične climnice.
Od običajev so zvezani s tkalstvom hišni obeski božičnega in novoletnega
sadja in blagoslovljeno voščeno sadje, ki jih je bilo mogo'če zaslediti edino
v območju vuzeniškega in mučl<:ega tkalskega ceha pri Uršniku nad Trbo-
njami in pri Gešmanu na Pernicah. Hišni sadni obeski so podobni svatskim
lujstrcm iz Preloke in Adlešičev v Beli krajini, samo da imajo enostavnejše
ko*tce; sesto-jijo iz dvostranske piramide, ki ima robove in osi največ iz ržene
slame; skozi te je potegnjena močnejša preja. Na to prejo* je na srikališčih
robov navezano sadje, večinoma jabolka. Ta dvojna piramidna slamnata
ko*nstrukcija,^^, ki jo je nosila preja, je bila v tkalskih hišah obešena med
bo*žičem in sv. Tremi kralji nad jedilno mizo. Druga oblika krasilnega hišnega
8 Po poročilu Z. Kordeža, ki se mu zanj iskreno zahvaljujem, je Lucijin kip
v g-lavnem oltarju cerkve na Muti vzporedno s kipom Apolonije. Podobno je Luci-
jina slika v Florijanovi kapeîi v spodnjem trgu Vuzenice. Glavna oltarna svetnica
je Lucijin kip v desnem stranskem oltarju župnijske cerkve v Trbonjah. V stran-
skem oltarju v ladiji župnijske cerkve v Ribnici na Pohorju pa je Lucijina slika
v nastavku nad osrednjo oltarno sliko. Posebno čaščenje Lucijinega kipa v preteklo-
sti je znano iz Trbonj.
1» Prim. Murko M., Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Süd-
slawen. Mitt. d. Anthropologischen Ges. in Wien. XXXVl, 1906, 23 ss.
" Tako dvojno piramido ge rekonstruiral po Uršnikovih navedbah K. VoM-
maier iz Vuzenice.
Slov. etnograf — 12
178__Franjo Baš
sadja^= je voščeno sadje, ki se je sliranjevalo v košari v hiši pod bogovim
kotom in ki je na Pernicah še ohranilo ime Lucijino' sadje.
Drugače tkalskih vplivov na običaje ali ljudsko življenje nisem mogel
zaslediti; tudi ne v ljudski pesmi, kjer bi jih kazalo pričakovati. Takisto ni
¦bilo mogoče ugotoviti vplivov tkalskega pevca z južnega Pohorja, Jurija
Vodovnika, na vuzeniški tkalski okraj, čeprav je bil v njegovi dobi vuzeniški
tkalski ceh še živ. Hvaležna etnografska naloga pa bi bila preučitev tega po
duhu največjega pohorskega tkalca, ki je bil rojen pesnik in domači umetnik;
saj je, čeprav je bil po poklicu »nepošten« tkalec, obnovil tudi skomarske orgle.
Tkalski cehi v Dravski dohni so pojavi, s katerimi je na agrarno
Pohorje in Kobansko začela prodirati urbanizacija. S socialno oddelitvijo
tkalca od kmeta, z dvigom tkalca, ki je bil član ceha, nad povprečnega
agrarnega podložnika in s stmitvijo cehovskih članov v eno gospodarsko
in miselno skupnost, so tkalski cehi razširili življenja privilegiranegai trga
v svojo okolico, toi.je v svojp tkalske okraje. Čimbolj jie prehajalo težišče
tkalstva iz trga v okolico, kamor se je na prehodu XVIII. v XIX. stoletje
tudi preneslo-, toliko bolj se je tkalec opredeljeval od svojega kmečkega
soseda in vzdrževal cehovske tkalske tradicije, ki so cehovstvo tudi ohranile
z njegovimi organizacijskimi oblikami do dobe visokega liberalizma.
Résumé
LES TISSERANDS CORPORATIFS DE LA VALLÉE DE LA DRAVE
. (VUZENICA)
L'auteur analyse Vhistoire des corporations de tisserands de la uallée
de la Drave a partir de 1661 — quand a Vuzenica apparaissent les
deux premiers maîtres-tisserands corporatifs — et jusqu'a 1871 — quand
s'éteint la corporation de Vuzenica. Les maîtres-tisserands corporatifs
de Vuzenica ont existé antérieurement aux premiers reglements corpo-
ratifs de ce lieu. Les premieres libertés corporatives de la vallée de la
Drave ont été concédées par Leopold Z^"" le 13 septembre 1667 au bourg
de la Muta pour son district s'étendant de la frontiere carintho-styrienne
au 'passage de Radeljsko au flanc gauche, et du sommet d'OtiSe au
ruisseau de la Velka au flanc droit de la Drave. Contre les privileges
du bourg de la Muta se sont soulevés les tisserands de Vuzenica et de
Marenberg et, avec la collaboration de la seigneurie politique, ils sont
paroenus le 6 juin 1675 a un accord stipulant 3 corporations autonomes
a Vuzenica, Muta et Marenberg. Les nouvelles corporations sont égale-
ment reconnues par la capitale provinciale de Graz qui donne a la cor-
12 Primer iz Trbonj v etnografskem oddelku Pokrajinskega muzeja v Mariboru.
Cehovsko tkalstvo v Dravski dolini 179
poration de Vuzenica ses statuts du 11 novembre 1706 et les confirme,
d'accord avec la seigneurie du château d'Otiše, le 4 juin 1735. A l'est
de la corporation de Vuzenica travaillait celle de Si. Laurent de Pohorje,
et a l'ouest celle de Slovenj Gradec, ou les tisserands s'étaient associés
a la corporation des tailleurs et des cordonniers. La nouvelle corporation
dans le district de Vuzenica — jusqu'alors essentiellement agricole —
eut une influence économique prépondérante comme créancier de ses
membres, remplissant, par ailleurs, les fonctions de la police profession-
nelle et des meurs, a elle conférées par le bourg et la seigneurie. Le nom-
bre des maîtres sur le territoire cjui, de la fin du 17^ au début du
19^ siecle, comptait pres de 4 mille habitants, oscilla entre 34 (1668),
37 (1785), 33 (1841) et 37 (1861). Puisque les maîtres tisserands avaient
su transmettre leur métier a leurs descendants, le tissage resta uni,
pendant taute la durée de la corporation, en général avec les memes
foyers, excepté au bourg ou, sur la fin du 18'^ siecle, il fut rélégué a l'ar-
riere-plan. Il ij avait alors un maître tisserand sur 100 habitants environ,
une famille de tisserands sur 20 foyers et un métier a tisser su 35—40
habitants. La naissance des corporations de tissage de la vallée de la
Drave et liée au droit commun pratiqué dans les métiers a domicile et
qui s'est développé a partir des anciennes ordonnances de la législation
provinciale des 15" et 16" siecles. Ce n'est qu'avec la rédaction antiré-
formatrice des reglements corporatifs que les corporations de tissage
de Muta, Marenberg et Vuzenica eurent leur caractere de confrérie.
Etroitement liées a la corporation de Graz, elles adopterent les mesures
de Graz sauf Vaune, préférant celle de Celje, et la largeur de toile
de Graz. Le tissage influa sur le développement de la chambre commune
unicellulaire au lieu de plusieurs chambres et accéléra la construction
d'édifices indépendants pour le tissage hors de la chambre commune.
Dans les coutumes on constate l'influence du tissage dans l'emploi des
fruits décoratifs a deux formes. La premiere forme est une pyramide
double de paille, a travers laquelle on passe les filés qui, aux angles,
tiennent des fruits, surtout des pommes; la deuxieme forme, c'est une
corbeille tressée, contenant des fruits de cire. La pyramide s'accrochait
a Noël et le jour de l'an au-dessus de la grande table, tandis que le
panier aux fruits de cire était placé dans le coin, au-dessous des ima-
ges saintes.