UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K ZDRUŽENO GRADBENO PODJETJE GIPOSS: Stanovanjska izgradnja v Ljubljani OROBIUCA k 1 T Udarni drobilnik 1000 X 900, kapaciteta 80—120 t/h, velikost vstopnega mate- Kladivni mlin BL-6 kapaciteta do 120 th/, velikost vstopnega materiala do riala do 600 mm. Primeren za primarno drobljenje mehkih in srednje trd'ih 300 mm — prirejen za sekundarno drobljenje trdih mineralov, materialov. Separacija Rače. Kapaciteta 100 m3/h. Namenjena je za proizvodnjo betonskih ali asfaltnih agregatov. Projektirana je tako, da dopušča velike spre­ membe v tehnološkem pogledu, kar povečuje njeno funkcionalnost. T O Z D M E H A N I Č N I O B R A T I P R A V N A O S E B A Ljubljana, Kavčičeva 66, tel.: 321 666, 322 793 Proizvodni prooram: kladivni mlini / udarni drobilniki / vibracijska sita / vibracijske rešetke / elektromagnetna sita / dozirne naprave / vibracijski dodajalci, elektromagnetni dodajalci in druge naprave / transporterji / odpraše- valne naprave za drobilnice in asfaltne baze / elektro oprema / separacije in naprave za kamnolome SPLOŠNO O SEPARACIJAH Dosedanjo razvojno stopnjo v mehanizaciji priprave grad­ benega materiala je TOZD »Mehanični obrati» dosegel na osnovi bogatih izkušenj, ki jih je pridobil pri izdelavi sepa­ racij in naprav za kamnolome. S tega področja imamo veliko izbiro strojev in naprav, s katerimi rešujemo najza­ htevnejše tehnologije. Naši strokovnjaki vam svetujejo pri izbiri strojev in naprav. Glede na to, da so vsi stroji v ozki medsebojni odvisnosti, smo vam pripravljeni svetovati najprimernejšo kombinacijo z upoštevanjem vrste materiala in podatkov oziroma za­ htev, ki nam jih boste posredovali. Prevzamemo kompletna dela: projektiranje strojno tehno­ loškega dela, projektiranje odpraševanja, projektiranje elektroinstalacijskih del in izdelavo ter dobavo celotne opreme. Nadziramo in montiramo strojno opremo. Nad­ ziramo tudi poskusno obratovanje zaradi morebitnih iz­ popolnitev tehnoloških jamstev. Za vse informacije vam je na voljo naša strokovna služba. V E S T N IK ŠT. 1 — LETNIK 23 — 1974 V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave VUKAŠIN AČANSKI-JOZE KLENOVŠEK: Articles, studies, proceedings Ragun normalnih napetosti z elektronskim računalnikom v prerezu poljubne o b l i k e .......................................................................................... 2 Normal stresses calculus by means of computer in the arbitrary form section Iz naših kolektivov From our enterprises In memoriam Iz strokovnih revij in časopisov From our technical reviews STEFAN FAITH: Koeficient uklona gj in reducirane primerjalne napetosti za jekla po novih standardih JUS C.BO.500 ........................................................... 10 Bending values co and reduced comparative stresses for steels with regard to the new prescriptions JUS C.BO.500 S. B.: Združeno gradbeno podjetje G I P O S S ..................................................14 BOGDAN MELIHAR: Novice iz kolektivov: GP »Obnova« L ju b l ja n a ............................................................................ 16 GIP »Gradis« L ju b l ja n a ............................................................................ 16 MP »Cevovod« M a r ib o r ................................................................................. 16 IMP L ju b l ja n a ...............................................................................................16 SGP »Pionir« Novo m e s t o ............................................................................ 17 SGP »Slovenija c e s t e « ................................................................................. 17 GIP »Beton« Z a g orje ......................................................................................18 ING. MAKS MEGUŠAR: Ferdu Janežiču v s p o m in .........................................................................19 ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih r e v i j ........................................................... 20 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JOŽE BOSTJANCIC-VIDA KOPRIVEC-VINKO KOREN: Metode opazovanja visokih jezov v S lo v e n i j i .................................... 21 Odgovorni urednik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : p rof. B ogo Fatur Uredniški od b or : Janko B leiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, M aks Megušar, dipl. inž., Anton P odgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. T iska tiskarna Tone Tom šič v L jubljani. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja, zavode in ustanove 300 din Račun normalnih napetosti z elektronskim računalnikom v prerezu poljubne oblike I m T / on a n a n VUKASIN ACANSKI, DIPL. ING.,UDK 624.04^ JOŽE klenovSek DIPL. ING. 1,0 UVOD Izgradnja slovenske avtomobilske ceste je na­ rekovala izdelavo projektov za veliko število mo­ stov oziroma viaduktov v relativno kratkem času, zato je bilo potrebno statične preiskave konstruk­ cij računati z elektronskimi računalniki. V Gradisovem biroju za projektiranje v Ma­ riboru smo v sodelovanju z Visoko tehniško šolo v Mariboru izdelali nekaj programov za elektron­ ski računalnik W AN G 700, s katerim je biro opremljen. Enega izmed programov smo izdelali za reše­ vanje problema, ki nastopa v vsakdanji praksi gradbenika — statika, to je izračun normalnih na­ petosti v prerezu poljubne oblike, ki je zlasti pereč pri dimenzioniranju armiranobetonskih prerezov, saj obstajajo ustrezne pomožne tabele le za pravo­ kotne prereze. V tem članku bo prikazan postopek računa normalnih napetosti v prerezu poljubne oblike, ki je obremenjen z dvoosnima upogibnima momen­ toma brez osne sile (poševni upogib), oziroma z osno silo (dvoosni ekscentrični tlak oziroma na­ teg). Upoštevajoč klasično upogibno teorijo je gor­ nji problem teoretično preprost in se uvršča med osnove »trdnosti«, vendar zaradi dolgotrajnega ra­ čunanja karakteristik prereza za prakso zelo te­ žaven, zlasti pri dimenzioniranju armiranobeton­ skega prereza, pri katerem je treba tlačeni del prereza določiti z iteracijo. Elektronski računalniki pa omogočajo rešitev gornjega problema v zelo kratkem času, ker je ra­ čun vsake iteracije izredno hiter, izvedemo pa jo lahko tudi na manjših elektronskih računalnikih (npr. W AN G 700), s katerimi je opremljena že ve­ čina projektivnih birojev. 2,0 TEORETIČNE OSNOVE 2,1 Prerez, obremenjen z dvoosnima upogibnima momentoma in osno silo — Najprej bomo obnovili poznane teoretične osnove problema z izpeljavo osnovnih enačb, na osnovi katerih je bil sestavljen program za elek­ tronski računalnik. — Obravnavali bomo premočrtni gredni nosi­ lec, ki je obremenjen na upogib z osno silo. Prečne dimenzije grednega nosilca so dosti manjše od njegove dolžine in je zato umestno, da upoštevamo samo vzdolžne specifične deformacije («zz), zane­ marili pa bomo vse ostale deformacije: £.xx ~ £yy = 7xy = 7yz = /z x = 0 . . . 1 Lahko se dokaže, da nas enačbe (1) pripeljejo do dobro znane Bernoulli-Navierjeve hipoteze, po kateri ostanejo prečni prerezi (Fz) ravninski tudi po deformaciji. To pomeni, da so specifične defor­ macije (ezz) razvrščene po prečnem prerezu po li­ nearnem zakonu: ezz = A + B . x + C . y . . . 2 Z enakim premišljevanjem lahko zanemarimo tudi normalne napetosti (oXx) in (oyy) v primerjavi z vzdolžnimi normalnimi napetostmi (azz) in iz Hoo- kovega zakona dobimo: ozz = E :• £zz = E . A + E . B . X + E . C . y . . . 3 Vidimo torej, da so tudi normalne napetosti (ozz) linearno razvrščene po prerezu (Fz). Rezul­ tanta vseh teh napetosti določa osno silo: Nz = J" ozz . dFz — E . A . j' dFz + E . B . J x . F F FZ Z z . . dFz + E . C . J y . dFz . . . 4 Fz Poleg tega imamo v prerezu (Fz) še rezultira- joči moment okrog osi (x): Mx = J y . ozz . dFz = E . A . J* y . dFz + E . B . F Fz z . J x . y . dFz + E . C . J V . dFz . . . 5 F Fz Z in rezultirajoči moment okrog osi (y): My = — J X . 0ZZ . dFz = - E . A j x . dFz — F Fz z - E . B J X2 . dFz - E . C . J* X . y . dFz . . . 6 F F Pri tem so vektorji (Nz), (Mx) in (My) usmerjeni v pozitivni smeri koordinatnih osi (glej sl. 1). Za posamezne integrale v enačbah (4— 6) vpe­ ljemo običajne označbe: Za ploščino in statična momenta prereza: Fz = ,f dFz Sx = J y . dFz Sy = J x . dFz . . . 7 F F Fz z z Za vztrajnostna momenta in deviacijski mo­ ment prečnega prereza pa: Ik = S y2 • dFz Iy = J' xž . dFz Ixy = J X . y . dFz F F Fz z z . . . 8 Tako dobimo: Nz = E . A . Fz + E . B . Sy + E . C . Sx M x = E . A . Sx + E . B . Ixy + E . C . Ix Mv = — E . A . Sy — E . B . Iy - E . C . Ixy . . . 9 Če gre os (z) skozi težišče (T) prereza, sta sta­ tična momenta enaka nič: Sx = I y • dFz = 0* Sy = J1 X . dFz = 0 . . . 1 0 F Fz z in se enačbe (9) poenostavijo: Nz = E . A . Fz M x = E . B . Ixy + E . C . Ix . . . 11 My = --- E . B . Iy --- E . C . Ixy Pri tem smo s prečkami (v skicah s prečkami) označili količine, ki se nanašajo na koordinatni si­ stem (x, y, z), pri katerem gre os (z) skozi težišče (T) prečnega prereza (sl. 2). *x, y, z polkrepko = x, y, z (v skicah.) Iz enačb (11) dobimo pomen konstant (A), (B) in (C): E . A = — Fz E . B = E .C Ixy • M X -j- Ix . My I x . I y - F W - Iy . M x "j- IXy . My . . . 12 IX .Iv F- in enačba (3) pride v: _ N, (Ttt -- Fz , Iy • M x IXy • M x • M , IX - Iv Ixy - X IX . I y - I 2xy . . . 1 3 Če izberemo osi (x) in (y) tako, da se ujemata z glavnima vztrajnostnima oseba ( 1 ) in (2) preč­ nega prereza, potem je deviacij ski vztrajnostni moment (Ixy = O) in izraz za normalne napetosti dobi bolj enostavno obliko: Ixy = 0 Nz F z M v • X M x : - y . . . 14 Tudi v primeru, če sta osi (x) in (y) poljubno izbrani (Ixy4= 0), lahko izraz (13) zapišemo v dru­ gačni — za naš program primernejši obliki: o Iy • y Ixy • X ^ __ I x . I y - I 2xy ' ----- k A Z . M y I T __12 * • Ly 1 xy . . . 1 5 Vrednost napetosti (azz) v robni točki s koor­ dinatama (xi) in yi) označimo z (o‘zz) in vpeljemo ustrezna »odpornostna momenta«: T .......... težišče prereza x-y........koordinatni sistem skozi težišče prereza X,Y........ osnovni koordinatni sistem n -n ....... nevtralna os e* j — ekscentričnost prijemališča osne sile Nz glede na osnovni ey - koordinatni sistem X j - X j - X t ; yi -y i -yt ; l . . . upogibna momenta glede na koordinatne osi, My * Njtex-xt) J . ki potekajo skozi težišče prereza (y -x ) T I __ 12 T T __ ]2 W ix = J u h . — W ‘y = Iy • yi Ixy • Xj Ix • Xj Ixy • y i . . . 1 6 Tako dobimo: i Nz M x o zz — -j- My Fz W ‘x W'y Geometrijsko mesto točk, kjer so normalne na­ petosti azz enake nič, bomo označili s koordinata­ mi x„, yn in jih bomo določili na osnovi izraza: azz = 0 . . . 18 Ob upoštevanju enačb (13) in (18) dobimo: N z IXy ■ M x + U • My F* I x . I y - I 2xy ' Iy ■ M x +_Ixy1My o . . . 19 1 T I __ 12 Jix ■ Ty 1 xy Na ta način smo dobili enačbo premice, ki jo imenujemo nevtralna os. Za določitev njene lege sta primerna odseka, ki ju napravi na koordinat­ nih oseh. za y„ = 0 dobimo: X On Nz Ix • Iy - I*xy FZ Ixy . M X -f- IX . My ...20 za x„ = 0 pa dobimo: y ° n = _ —*• . Ix t k r . . . 21 FZ Iy . M X -f- IXy . My Na koordinatnih oseh X in Y, ki sta vzporedni težiščnima osema in za katere velja X = X t + X . . . 22 Y = Y t + y . . . 23 napravi nevtralna os odseka: X°n - X°n -(- Xt y°n = y°n + yt Iy ■ M x + Ixy - Mv Ixy • M x + Ix • My Ixy ■ M x ’-f- Ix ■ M y ^ Iy . M x ~t~ Ixy • M y . . . 2 4 . . . 2 5 2,2 Prerez, obremenjen z dvoosnima momentoma brez osne sile V bistvu veljajo že navedene enačbe. Ker je v tem primeru N = O, poteka nevtralna os pri pošev­ nem upogibu skozi težišče prereza, njen nagib pa izrazimo z razmerjem: y % I x y M x + Ix . M x ' X °n Iy • M x -j- IXy • M y j Za poševni upogib smo modificirali program, ki je bil narejen za dvojno ekscentrični tlak. V tem članku bomo prikazali praktični račun za dvojno ekscentrični tlak, praktični račun po­ ševnega upogiba pa ne bo prikazan, ker bi po­ stal članek preobširen. 3,0 POVZETEK Iz podanih enačb je razvidno, da je v slučaju razčlenjenega armiranobetonskega prereza potreb­ no ogromno računskega dela, zlasti za določi­ tev karakteristik prereza (Fz, Ix, Iy, I'*y). Pri armirano betonskih prerezih je treba, v slučaju velike ekscentričnosti tlačne sile, izločiti sodelovanje betona v natezni coni (dimenzionira­ nje po stadiju II). Ker pa vnaprej ne moremo oceniti točne lege nevtralne osi, se moramo posluževati interacijske- ga postopka, iz česar sledi, da je treba račun karak­ teristik prereza ponoviti pri vsaki iteraciji. Elek­ tronski računalniki nam pri takšnih problemih pri­ hranijo ogromno časa in truda, saj rešijo nalogo tako rekoč istočasno z vnašanjem podatkov v stroj. Pri velikih in zahtevnih objektih, kot so mo­ stovi in skeletne zgradbe, mora statik natančno do­ ločiti normalne napetosti v armiranobetonskih prerezih stebrov tako v betonu kot v armaturi. V članku smo prikazali le teoretične osnove, ki so nam služile za izdelavo računalniškega pro­ grama. Program sam je preobširen za objavo, je pa dostopen eventualnim interesentom v Gradiso­ vem biroju za projektiranje v Mariboru. 4,0 PRAKTIČNI PRIMER Na praktičnem primeru bomo pokazali račun napetosti v mostovnem stebru s programom za ra­ čunalnik W AN G 700. Iz statičnega računa mostovnega stebra višine 25,79 m povzamemo, da je steber v prerezu ob te­ melju obremenjen s tlačno osno silo Nz = = — 1111,47 Mp in z upogibnima momentoma M x = - 806,93 Mpm, M = 1001,43 Mpm Dimenzije prečnega prereza stebra in predpo­ stavljena armatura v stebru so podane v sl. 3. Prijemališče ekscentrične tlačne sile N glede na izbrani osnovni koordinatni sistem pa je dolo­ čeno z EX in EY. My X T j 3 50 = 2,650 mE X = —- + 1001,43 f N 2 1111,47 2 M . y x , 806,93 2 20 = 1,826 mEY — — - + ---- =— ------------------------ - J - N 2 1111,47 2 350 230 ___ 60 Sl. 3. Podatki o geom etriji in obrem enitvi prereza SACftt HO’ 2 .000 13 -« 4 2 4 - .4 2 4 19 -.200 ,1 2 4 ARMATURA V A A - Y t <• RT YP . FT FAR 1 .02)0 1 .3 7 5 .6 2 0 2 .1 5 0 1 0 .3 7 2 10.000 2. . 2 50 1 .4 0 5 .7 0 S I .050 7.62.0 10.000 3 . 42.0 2 .1 5 0 2 .3 7 5 2 .1 5 0 3 0 .3 1 6 10 . ono 4 . 705 I . 05O 2.703 I .030 2 5 .4 3 0 10.000 5 2 .0 7 5 2 .1 5 0 3 .4 5 0 1 .5 7 3 1 0 .1 7 2 10.000 6 2. 705 I . 05O 3.2 .50 I .403 7 .0 2 « 10.000 7 3 .4 5 0 1 .5 7 3 3 .4 5 0 .6 1 n 1 2 .7 1 5 1 0 .0 0 0 3 3 .2 5 0 I .405 3 .2 5 0 .7 6 5 1 0 .1 7 2 1 5 .0 0 0 50 2*1572 1 .2 0 8 6 'AFFTOOTt 1 ? .n n n 2 .500 Y .non ;■ SCJ>. -1 .1 0 0 ,1 5 2 5 4 15*2170 FAR. : SRA X,Y........ osnovni koordinatni sistem EX,EY—koordinate prijemališča tlačne sile „N” XN,YN..koordinate nevtralne osi no-n0 homogenega idealnega prereza T ...........težišče homogenega idealnega prereza 12...19-vozlišča konture betonskega prereza d),®..@nadomestne armaturne daljice IÜ 2 J točke z izkazanimi normalnimi napetosmi Sl. 4. Opis hom ogenega idealnega prereza (I. stadij) za računalniški račun Konture betonskega prereza definiramo z voz­ lišči 1, 2, 3 . . . tako, da točko 1 vežemo na osnovni koordinatni sistem, ostale konturne točke pa poda­ mo z relativnimi koordinatami D X in D Y glede na predhodno točko in sicer v metrih. Armaturo v betonskem prerezu podamo kot nadomestne armaturne daljice, ki jih vežemo na os­ novni koordinatni sistem. Armaturno daljico poda­ mo z začetno točko (XA, YA) in končno točko (XB, YB) v metrih. Prerez vseh palic armature (FE), ki jih nadomeščamo z armaturno daljico, podamo v „ , Ea cm2. Sorazmernostm faktor n — je podan v ko­ loni z oznako (FAK). Ek »Rezultati« predstavljajo vse bistvene karak­ teristike prereza, izračunane glede na koordinatni sistem, ki je položen v težišče prereza. Količine so podane v metrskem sistemu. Lego nevtralne osi izračuna stroj takoj po vtipkanju podatkov za obremenitev prereza (EX, EY, N). Položaj nevtralne osi glede na osnovni koordi­ natni sistem (XY) je določen z absciso (XN°) in or­ dinato (YN°), glede na koordinatni sistem skozi te-O žišče prereza pa z absciso (XNT = xn) in ordinato (YNT = yn). Točke, v katerih iščemo normalne napetosti, podamo glede na osnovni koordinatni sistem (AY) z absciso X in ordinato Y . Velikosti normalnih napetosti v betonu so podane v koloni (SGB), nape­ tosti v armaturi pa v koloni (SGA) in sicer v Mp.'m2. Praktični postopek računa z elektronskim ra­ čunalnikom poteka v dveh fazah: v prvi fazi določimo lego nevtralne osi in na­ petosti v betonu oz. armaturi za homogen idealni prerez (stadij I), glej sl. 4. Kolikor so izračunane normalne natezne napetosti večje od s predpisi do­ voljenih, pristopimo k drugi fazi računa. Ocenimo verjetno lego nevtralne osi in v nadaljnjem računu upoštevamo le tlačeni del betonskega prereza in armature v celoti, torej nehomogen idealni prerez. Ker stroj upošteva pri računu karakteristik ideal­ nega prereza Fi = Fb + Fa (n — 1), moramo po­ dati za armaturo, ki je v tlačenem delu prereza FAK = n, za armaturo, ki je v tegnjenem delu prereza pa FAK = n + 1. Če smo lego nevtralne osi oz. tlačeni del pre­ reza dobro ocenili, bo razlika med predpostavljeno in izračunano nevtralno osjo majhna in računa ne bo treba ponavljati. Sicer pa lahko z nadaljnjimi interacijskimi premiki predpostavljene nevtralne osi dosežemo poljubno natančnost. Vendar običaj­ no zadošča za praktične potrebe že prva predpo- HACtm nKI'fTOGlriKbA IDEÄHEOA PRFRFEA ( I I . STASU) W tlB .. i m r i E'-TC . TLAJ' ■ V X L sit 1 .2 4 5 1 .3 4 5 - . ; 2 .3 5 5 .3 5 5 * 3 2 .3 9 0 . 000 4 . 60 0 - . 4 0 0 5 .0 0 0 - I . o n o 6 - . 3 4 5 - . 3 4 5 7 - . 3 7 0 . 154 / , SO­ .7 . 3.15 .3 1 5 9 .00 .0 .7 3 2 l b - . 4 2 4 .4 2 4 u - - 2 .0 3 2 . A00 1.2 - . 2 0 0 - . 2 0 0 .13 - . 2 7 0 .1 5 4 AMATERA XA TA XB YTS FE 5 FA ” & 1 Ä .0 5 0 1 .5 7 5 .4.20 2 .1 3 0 1 0 .1 7 2 1 0 .0 0 0 t 2 .2 5 1 1 .4 9 5 - .7 0 5 I .950 7 .5 2 9 : 1 0 . M O 3 0 ,5 7 0 2 .1 5 0 ' 2 .5 7 5 2 I 5 A 3 0 .5 1 5 l o . o o n 4 . 703 1 .0 5 0 2 .7 0 :1 1 .9 5 A 2 3 .4 3 0 1 0 .0 0 0 3 2 . i 5 0 : 2 , . 3 .4 5 0 1 . 5 7 ' 1 0 .1 7 2 ' lO .O flo , 6 2.705 l . n50 3 .2 3 0 1 .4 9 5 7 .6 7 t) l o . o o n 7 3 .4 5 0 ; 1 .3 7 3 3 .4 5 0 .4 1 0 12:. 713 1 0 .0 0 0 $ 3 .2 5 0 1 .4 0 3 3.250 .7 5 3 i a . l 7 ? , : 1 0 .0 0 0 9 • 3.45-0 .4 1 0 2.305 .030 1 0 .1 7 2 10 . on o 10 3 .2 5 0 . 765 2 .3 0 5 .2 3 0 7 .4 2 9 10.000 1 1 2 .O 05 .0 5 0 .5 2 0 .0 3 0 3 0 .5 1 5 11 .000 12 2 .3 0 5 .2 3 0 . 7 ” 5 .2 3 0 2 5 .4 3 0 11 .000 13 0 *> 0 . OSO .4 2 0 1 0 .1 7 2 11 .000 14 .203 .2 5 0 . 250 .703 7 .4 2 0 : 1 1 .9 0 0 15 - .050 .5 2 0 - . 050 1 .5 7 5 , 12 .71-5;. 11.000 15 .250 .1 0 5 .7 3 0 1 .4 9 5 1 0 .1 7 2 1 1 . Ono R-On.TATT x t ■» 2 .2 244 Vt=ysi>= 1 .3 0 3 " « 5 .5,143 F 1 .5 070 ,Ixt .51 73 •Tvt * 1 .7 327 J x v t = - . 4 0 A2 SIIV-TEAT.TA 09 KC ??■ ' :r rs 2.r,5"> 1.326 -11,11.470 -1*5544 -.9505 3.2633 .1.9951 v HARETOSTT 4 X Y - , . BOB .- far.; SOA i .600 2.200 -415*3557 2 2 . 000 2.200 -143S.4519 > i ; - 3 3 .5 0 0 i . 500 -1260.9269 4 9.3^0 . 600 ■ -541.6477 . ,4| L o < 5 2.003 .050 l A.ono 1274.2100 6 .620 .050 , - 10.000 11,301.9077 7 .030 .420 1^.900 ' 9791.5100 3 .030 1.575 10.000 . 2335.0039: , ■ iV. . •, • : ' - v ' ■’ 1 0/ 1 'V/'Li‘ iL 'cM lzZ ■ ■ 15...13 .vozlišča konture predpostavljenega tlačnega dela betonskega prereza T......... težišče nehomogenega idealnega prereza x y ___koordinatni sistem skozi težišče nehomogenega idealnega prereza Xt Yt- koordinate težišča nehomogenega idealnega prereza z ozirom na koordinatni sistem XY n' n'___predpostavljena nevtralna os n n ___računsko ugotovljena nevtralna os nehomogenega idealnega prereza XnYm-. -koordinate nevtralne osi „n-n” Hi... H .točke z izkazanimi normalnimi napetostmi v betonu §]... B točke z izkazanimi normalnimi napetostmi v armaturi Sl. 5. Opis nehom ogenega idealnega prereza (II. stadij) za računalniški račun Xt = 2.224 EX=2.650 _ X{4=.3.263__ 3.320 stavka nevtralne osi oz. tlačenega dela prereza. Rezultati prve faze računa našega praktičnega primera so razvidni iz računalniškega računa ho­ mogenega idealnega prereza (I. stadij) in iz slike 4. Rezultati druge faze računa so razvidni iz ra­ čunalniškega računa nehomogenega idealnega pre­ reza (II. stadij) in iz slike 5. Opisani postopek reševanja dvojno ekscen­ tričnega tlaka pride še zlasti do izraza pri stebrih, ki jih moramo raziskati za večje število obtežnih UDK 624.043 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 1, STR. 2—9 Vukašin Ačanski-Jože Klenovšek: RAČUN NORMALNIH NAPETOSTI Z ELEKTRONSKIM RAČUNALNIKOM V PREREZU POLJUBNE OBLIKE Izgradnja slovenske avtomobilske ceste je nareko­ vala izdelavo projektov za veliko število mostov ozi­ roma viaduktov v relativno kratkem času, zato je bilo potrebno statične preiskave konstrukcij računati z elektronskimi računalniki. V članku je prikazan postopek računa normalnih napetosti v prerezu poljubne oblike, ki je obremenjen z dvoosnima upogibnima momentoma brez osne sile (poševni upogib) oziroma z osno silo (dvoosni ekscen­ trični tlak oziroma nateg). slučajev. V takem primeru naredimo prvo fazo ra­ čuna za vse obtežne slučaje. Postopek je zelo hiter, ker stroju podajamo za vsak naslednji obtežni slu­ čaj EX, EY in N in kordinate vozlišč, v katerih želimo izkaz napetosti. Iz tako dobljenih leg nev­ tralnih osi za vse obtežne slučaje in izračunanih napetosti lahko izločimo iz nadaljnje preiskave tiste obtežne slučaje, za katere ni potreben račun nape­ tosti po II. stadiju, lahko pa tudi ocenimo, kateri obtežni slučaj je merodajen za račun po II. stadiju. UDC 624,043 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 1, PP. 2—9 Vukašin Ačanski-Jože Klenovšek: NORMAL STRESSES CALCULUS BY MEANS OF COMPUTER IN THE ARBITRARY FORM SECTION The construction of the Slovene high road dicta­ ted the preparation of a great number of projects for bridges or viaducts, in a relative short term. For that reason it was necessary the statical investigations of structures were calculated by means of computers. In the paper there is given the calculus proceeding for normal stresses in the arbitrary form section, lo­ aded with two-axial bending moments without axial stress (oblique flection) resp. with axial stress (two- axial excentric pressure resp. strain). Koeficient uklona ® in reducirane za jekla po novih standardih JUS UDK 624.014.2 primerjalne napetosti C.BO.500 STEFAN FAITH, DIPL. IN2. Z izdajo novega standarda JUS C.BO.500 za konstrukcijska jekla je nastal problem računanja stabilitete jeklenih konstrukcij, ker predpisi o sta- biliteti nosilnih jeklenih konstrukcij vsebujejo o> — koeficiente in reducirane primerjalne napetosti samo za jekla ČN 22, ČN 25 in ĆN 35. Novi stan­ dardi pa zajemajo jekla ČN 24, ČN 26, ČN 29 in ČN 36, ki imajo drugačne mehanične lastnosti. Z izračunom oj — • koeficientov in reduciranih primerjalnih napetosti je olajšana stabilitetna pre­ iskava jeklenih konstrukcij pri upoštevanju meha­ ničnih lastnosti jekel po novem standardu. Pri izračunu kritičnih napetosti, koeficientov varnosti pri uklonu in oj — koeficientov so upošte­ vane naslednje enačbe iz predpisov CN 24 P̂ _ 103,9 ČN 26 = 99,8 ČN 29 *p = 94,5 ČN 36 ^p = 84,8 S temi vrednostmi določimo koeficiente var­ nosti za glavne sile po enačbi (16) iz predpisov, ki se z uvrščanjem koeficientov varnosti vv in v e glasi v t = 1,5 + 1,1 j (8) Za določen odnos kritičnih napetosti in meje plastičnosti se izračunajo vitkosti X po enačbah (2— 12) in (4— 14) eksplicitno T = X • E (1- 10) Na drugem mestu v oklepaju je zaporedna številka enačbe iz predpisov. V zgornji enačbi je X = 1/ 1 - 2 5 f — - 0,8]' (2 -1 2 ) \ [ o v j Kritične napetosti v elastičnem in plastičnem območju so n2 ■ E OE — X2 (3— 13) n2 ■ T n2 ■ X • E H II 1-5 II (4— 14) Meja vitkosti za elastično območje se določi po enačbi *p = Tt-j/"- E 0,8 oy (5 -1 5 ) Koeficienti varnosti se določijo iz izraza VT = vv + (ve ~ vv) • ) (6— 16) Dopustne napetosti pri nategu delimo z do­ pustnimi napetostmi pri uklonu ter tako dobimo koeficiente uklona izrednih in 40,1 % bolni­ ških, katerih je v celotnem delovnem času 8,8 %. Ne­ opravičenih izostankov je bilo 0,3 % vsega delovnega časa, deževnih ur pa 0,9 %>. Število deževnih ur je bilo za 11 %> manjše kot lani in kaže ob novi tehnologiji nadaljnje upadanje, ki ga ugotavljamo v zadnjih letih. SGP SLOVENIJA CESTE ■ V časopisu KOLEKTIV, oktober t. 1. je pod na­ slovom ZAKLADNICA ZNANJA PREMALO IZKORI­ ŠČENA obravnavana zelo aktualna tema. Pisec ugotavlja, da je podjetje v teku let opremilo svojo knjižnico z več kot 1,300 domačih in tujih knjiž­ nih enot ter z več kot 130 letnikov tehničnih časnikov, ki skupaj zavzemajo nad 1.600 zvezkov. To je izredno bogat material z najnovejšimi dosežki s področja grad­ beništva doma, v Evropi in drugod po svetu. Iz teh virov je mogoče črpati skoraj vse, kar potrebujemo za strokovno reševanje premnogih problemov, ki se dnev­ no pojavljajo v delovni praksi. Znano je, da je stro­ kovna knjižnica SGP Slovenija ceste najpopolnejša med večjimi gradbenimi podetji v Sloveniji. Zato ni prijetna ugotovitev, da se dokajšnji del naših strokovnih delavcev vse premalo zanima za do­ sežke in novosti s področja gradbeništva in ne kori­ stijo dovolj naše tehnične literature. Res je, da so gradbeni strokovnjaki zlasti v operativi zelo zaposleni in da prav vsega tudi sicer ni mogoče spremljati. Kako doseči, da ostanemo kljub navalu novosti vsaj kolikor toliko na tekočem, pa je posebno vpraša­ nje organizacije INDOK dejavnosti, kateremu bomo morali posvetiti nujno še posebno pozornost. ■ Za investitorja »Stol« — Duplica smo leta 1970 v izredno kratkem času in v veliko zadovoljstvo inve­ stitorja zgradili tovarniško halo z 90002 površine. Po tem uspehu smo lani jeseni za istega investi­ torja zgradili »Interier«, v katerem je danes trgovina in razstavni prostor. Letos pa bomo opravili na Duplici skoraj za eno milijardo (st.) gradbenih del. Poleg več manjših bomo predali investitorju dva večja objekta; upravno stav­ bo in skladiščno halo, in s tem izpolnili letošnje po­ godbene obveznosti. ■ Naša opekarna v Mengšu je nujno potrebna re­ konstrukcije. Zgradili bomo umetno sušilnico surove opeke in zorilnico gline. S tem naj bi dosegli zlasti naslednje prednosti: 1. Povečala bi proizvodnjo za 2,5-krat, po količini in po finančni realizaciji za 2,65-krat. 2. Odpravili bi sezonski značaj proizvodnje. 3. Pridobivanje gline naj bi se vršilo v takem tempu, da bodo ustvarjene zaloge predelane gline za dobo 2—3 mesecev za zimske mesece. Enako ne bodo več motili deževni dnevi, ker bo glina vskladiščena v količini do 6000 m3 ter časovno dozorevala v boljšo kvaliteto. 4. Nakop gline se bo enako moderniziral z bagri — vedričarji, ki posnemajo raščeno glino v debelini 2—3 cm in ji tako razgrajujejo naravno slojevitost. S takim izkopom se poviša kvaliteta izdelkov. 5. Težko fizično delo prekladanja surovih izdel­ kov bo odpadlo, ker bo ves postopek avtomatiziran. Število zaposlenih se zmanjša za 19 %. Nekvalificirana delovna sila odpade razen za pomožna dela. Z rekonstrukcijo opekarne se odpira kolektivu možnost razširitve produkcije. V sušilnih kanalih je možno sušiti tudi betonske izdelke, npr.: betonske robnike, kanalske cevi, elemente za zavarovanje pla­ zovitih brežin itd., če opeke ne bo mogoče vse pro­ dati, v zimskih dneh lahko pričnemo delati omenjene izdelke. Za vse to je potrebno samo do 150 milijonov S din lastnega deleža. Za primerjavo: to je vrednost enega samega gradbenega stroja (npr. buldožerja D-7). Z modernizacijo opekarne rešujemo problem DE s 50 delavci. Predvidevanja so optimistična in upaj­ mo, da bo investicija napovedano dokazala. ■ Projektivni biro je pri našem podjetju že 21 let. V juliju 1973 se je preselil v nove prostore v Sloven­ čevi ulici. Dejavnost biroja obsega pretežno projektiranje nizkih gradenj. Za to dejavnost ima biro dve skupini, in sicer: 1. skupino, ki obdeluje projekte za ceste (od avto­ cest do cest IV. reda), za parkirišča zunanje ureditve, cestne kanalizacije, regulacije potokov, zakoličbe in geodetska dela, 2. skupino za rekonstrukcije, ki izdeluje projekte za mostove vseh vrst, projekte za podporne zidove, industrijske zgradbe, cevne odre, gramoznice in kam­ nolome. V letu 1973 je biro izdelal poleg drugih manjših projektov še projekte za naslednje objekte: glavni projekt za rekonstrukcijo ceste Sečovlje—Raven (6 km), projekt za modernizacijo ceste Seča—Dvori (4,5 km), glavni projekt za izvennivojski priključek na avtocesto Macelj—Ptuj v Kozmincih, glavni projekt za parkirišča ob vzpenjači v Kamniški Bistrici, loka­ cijska dokumentacija za novo obvozno cesto pri Ro­ gaški Slatini (7 km), lokacijska dokumentacija za re­ konstrukcijo republiške ceste Bistrica ob Sotli—Pod­ sreda—Kozje—Lesično (17,5 km). Na področju projektiranja konstrukcij so bili iz­ delani glavni projekti za devet železobetonskih objek­ tov svetle odprtine do 13 m za avtocesto Hoče—Levec in dva objekta za komunikacije ob avtocesti Ma­ celj—Ptuj. Projektne naloge, ki jih je prevzel biro do konca leta 1973 in deloma že za leto 1974 obsegajo: izdelavo glavnih projektov za rekonstrukcijo ceste Bistrica ob Sotli—Podsreda—Kozje—Lesično, lokacijsko doku­ mentacijo in glavni projekt ceste v Tuhinjski (10 km), lokacijsko dokumentacijo Trebija—Žiri (7 km). ■ Polovica štipendij je ostala nepodeljena. Razpisali smo štipendije na visokih, višjih in srednjih šolah. Na osnovi prispelih vlog in ustrezne dokumentaeje je odbor za kadre in izobraževanje po­ delil naslednje število štipendij: PRIPRAVE ZA NOVO TOVARNO PLINOBETONA (SIPOREKS) V ZAGORJU Iz »OBVESTILA« št. 4 GIP BETON Zagorje po­ vzemamo : Ideja zgraditi tovarno lahkih betonov se je poro­ dila v gradbeno industrijskem podjetju »Beton« Za­ gorje. Za realizacijo takega projekta morajo biti pa iz­ polnjeni določeni pogoji. 1. Podatki o surovinski bazi in možnosti proiz­ vodnje. V zasavskem območju so skoraj na kupu zbrana za siporeks potrebna osnovna gradiva, to je cement (Cementarna Trbovlje), elektrofiltrski pepel (Elektrar­ na Trbovlje), po potrebi pa tudi apno in kremenčev pesek. Tako so izpolnjeni najosnovnejši pogoji za oskrbovanje nove tovarne s surovinami. Zelo važno je, da se za proizvodnjo plinobetona rabi 65 °/o elektro- filtrskega pepela, ki je za termoelektrarno odpadni material, tu pa se porabi kot dragoceni gradbeni ma­ terial. Prav iz teh razlogov, ker je surovinska baza blizu in poceni, morajo biti izdelki nove tovarne kon­ kurenčni na tržišču. Vse surovine so raziskane in je ugotovljena nji­ hova kvaliteta. Podjetje Beton je prav zato navezalo stike z razvojnim centrom »Siporex INTERNACIO- NALLA, SIPOREX A-B STOCKHOLM«. Strokovnjaki tega centra so pričeli z raziskavami že leta 1971. Nji­ hove ugotovitve so, da so materiali tako kvalitetni, da lahko dajo svojo garancijo na kakovost proizvod­ nje. Ko je bila na Švedskem napravljena preizkusna proizvodnja z našimi materiali, smo dobili odlične re­ zultate, saj je nosilnost večja od 45kg/cm2 in speci­ fična teža 500kg/m3. Spričo dobrih rezultatov bo nova tovarna izdelo­ vala predvsem betonske lahkomontažne elemente, ki so zelo iskani pri nas kakor tudi v tujini. 2. Zaposlitev delovne sile Nova proizvodnja siporeksa bo zahtevala v prvi fazi 180 ljudi. Če bomo razvijali delo še prek gradbe­ ne operative, pa bo tu zaposlenih 400 delavcev. Večino teh ljudi bi bilo mogoče dobiti v samem zagorskem bazenu s tem, da bi z malenkostno prekvalifikacijo lahko za to delo uporabili rudarske in druge kvalifi­ cirane delavce iz sedanjega rudniškega obrata Kiso­ vec. Rudniški obrat bo namreč treba zapreti zaradi pojemajočih zalog premoga že v naj bližji prihodnosti. Ker so v teh obratih pretežno zaposleni domačini s te­ ga področja, ki naj bi se predvidoma zaposlili v novi dejavnosti, bo za investitorja odpadlo vrsto siceršnjih stroškov in obveznosti. Tu so mišljena stanovanja in ostalo, kar je ljudem služilo takrat, ko so delali pri rudniku. Lahko bi se vključili tudi tisti kvalificirani rudarski delavci, ki niso več sposobni za težka jamska rudarska dela, a se lahko prekvalificirajo. 3. Lociranje nove tovarne in potrebna zemljišča Nova industrijska proizvodnja bo za svoje obrato­ vanje potrebovala 50—70 tisoč m2 zemljišča. To vpra­ šanje je bilo ugodno rešeno že v fazi priprav na inve­ sticijski program. Na tem zemljišču bodo stali proiz­ vodne hale in skladišča v izmeri 10 do 12 tisoč m2 po­ krite površine, ostalo pa bo služilo za skladišča in manipulacijo. Novi obrati bodo locirani v Borovniku pri Zagorju. To bo dejansko razširitev sedanjega obrata betonskih izdelkov SGP »Beton«. 4. Osnove za izvedbo programa oziroma projekta Za izvedbo tega programa bo ustanovljen poslov­ ni odbor, v katerem bodo zastopani včlanjeni vlaga­ telji sredstev v to investicijo. Operativno delo investi­ torja pa bo opravljalo novo ustanovljeno podjetje. Predračunska vrednos del je ca. 11 starih milijard din, od tega je približno 3 milijarde za gradbena dela, ostalo je pa oprema in drugi stroški. 5. Ocena tržnih možnosti za plasma proizvodnje Letna realizacija proizvodnje izražena v dinarjih bo ob polni zmogljivosti prve faze 300 m3 plinobetona na dan, znašala 5—6 milijard starih dinarjev na leto. Ker je ena od surovin to je elektrofiltrski pepel tako- rekoč zastonj, bo prav zaradi cenene proizvodnje mož­ no nastopiti s konkurenčnimi cenami, tako na doma­ čem kot na tujem tržišču. V tej informaciji o predvideni izgradnji tovarne siporeksa navedeni podatki kažejo, da so osnovni po­ goji za izgradnjo novega obrata ugodni. Treba pa je še upoštevati, da je ta proizvod izredno iskan na tu­ jem tržišču, pa tudi v slovenskem gradbeništvu zelo potreben in dobrodošel. Bogdan M elihar in memoriam FERDU JANEŽIČU V SPOMIN Pred letom dni (18. januarja 1973) se je za vedno ustavilo plemenito srce. V 72. letu svojega, strokovno izredno plodnega življenja, nas je za vedno zapustil DIPL. ING. FERDO JANEŽIČ, po vsej Sloveniji do­ bro poznan, odličen gradbeni strokovnjak na področju gradnje cest, posebej asfaltnih. Če smo ob njegovem nenadnem odhodu zamudili priložnost, da mu napišemo toplo besedo v slovo, je prav, da razbremenimo svojo vest vsaj sedaj, ob ob­ letnici njegove prerane smrti. Tokrat lahko še veliko odločneje zapišemo, da ga vse bolj pogrešamo, ker vrzel, nastala za njim, še da­ nes ni zapolnjena. Tako široko razgledanih strokov­ njakov v gradbeni stroki, ki bi imeli sposobnost in vo­ ljo potrpežljivo prenašati svoje znanje na najnižjo, začetniško raven priučevanja gradbenih delavcev, pač res ni veliko med nami. — Pokojni Ferdo Janežič je izhajal iz trdega, kmečkega rodu na Bizeljskem in je bil vse življenje skoraj otroško navezan na svoje do­ mače gorice in tamkajšnje ljudi. Po končanem visoko­ šolskem študiju v Dresdenu in nekajletnem službova­ nju med obema vojnama v državni upravi je najplod­ nejšo dobo svojega življenja posvetil »svojim cestar­ jem«, za katere je živel z vsem srcem in nenavadno predanostjo. Zaradi svoje splošno znane dobrodušnosti in pripravljenosti pomagati vsakomur ni nikdar znal biti strog šef, pač pa vselej razumevajoč tovariš, vodnik in vzgojitelj. Posebej se je izkazal na zahtevnem, žal dosti premalo upoštevanem področju izučevanja kadrov — začetnikov do stopnje kvalifikacije, kar je bilo in je večji del še danes spričo pomanjkanja ustreznih šol nižje stopnje dolžnost delovnih organizacij samih. Pre­ našanje zahtevnega strokovnega znanja neukim in neveščim delavcem do tiste stopnje, ki jim je omogo­ čala pridobitev strokovne kvalifikacije, je zahtevalo izredno mero potrpežljivosti in resničnega razumeva­ nja. Te odlične lastnosti so bile za pokojnega Ferda Janežiča v prvi vrsti značilne. Tak način poučevanja delavcev pa se je bogato obrestoval, ker ne smemo po­ zabiti, da gre za obdobje 15 do 20 let nazaj, ko je bila stopnja tehnologije za gradnjo asfaltnih cest še na dokaj nezavidni višini. Zato pa so bili tedaj toliko bolj potrebni odkriti in trdni medsebojni človeški odnosi, ki so bili hkrati zahteva in jamstvo za dosego skup­ nega uspeha vseh graditeljev, od inženirjev in delo­ vodij do komaj priučenih delavcev. Tako nekako je te­ daj delovala tudi znana »asfalterska družina« pri pod­ jetju Slovenija ceste, sestavljena iz Prekmurcev, Medji- murcev, Hrvatov in Bosancev, ki je pod vodstvom in­ ženirja Ferda Janežiča kvalitetno zgradila nekatere naše tedaj najpomembnejše ceste, tako koprsko in av­ tocesto proti Zagrebu, kljub še precej primitivni me­ hanizaciji, v primerjavi s sedanjimi najsodobnejšimi pripomočki. Blizu deset let skupnega strokovnega dela s po­ kojnim inženirjem Ferdom Janežičem mi je ostalo v trajnem, neizbrisnem spominu predvsem zato, ker je vedno znal biti odkrit, srčno dober tovariš in prijatelj, da si ga ob vsej njegovi skromnosti moral občudo­ vati zaradi njegove resnične srčne kulture. Prav za­ radi teh redkih lastnosti se je široko razdajal za druge, saj je po uradni upokojitvi še več let navzlic že oslabe­ lemu zdravju požrtvovalno poučeval preproste grad­ bene delavce, pa tudi delovodje v tečajih Skupnosti cestnih podjetij. Ker je pri tem le preveč pozabljal nase, je tako dosti prekmalu dobesedno izžarel v delu za druge, ne da bi mogel dodobra užiti v miru tudi sadove svojega plodnega življenja. Z uro njegove smrti se je za vedno ustavil čas zanj, pa tudi za nas, njegove dolgoletne sodelavce, pri­ jatelje in kolege. Za njega dobesedno, za nas pa po­ sredno, ker so utihnile tudi vse neštevilne ure vseh vrst, ki jih je njegova spretna roka dolga leta pregle­ dovala, popravljala in oživljala celo tedaj, ko so mno­ gi že nad tem obupali. Ta njegov »konjiček« je nema­ lokrat povzročil celo šaljive situacije, ker niso bili redki taki, ki enostavno niso več nosili ur v popravilo k pravemu urarju, temveč le k inženirju Ferdu. Če bi le mogli, bi mu tedaj prinesli v pregled še kakšno stolpno uro, tako so mu zaupali pri tem poslu. V spoštljiv spomin na odličnega strokovnjaka, dol­ goletnega sodelavca in tovariša, predvsem pa v spomin na človeka izrednih, plemenitih lastnosti, so zapisane tudi te vrste ob prvi obletnici njegove smrti. Ing. Maks Megušar O B V E S T I L O Izšla je Zbirka predpisov o graditvi objektov (Ur. 1. SRS, št. 42-338). Dobite jo pri ZGIT, Ljubljana, Erjavčeva 15 za ceno 29,00 din. iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1973. St. 11. Ing. B. S t o j a n o v i č ; Podzemna gradjenja — pod­ zemni urbanizam. Str. 241—246, 4 sl. Prof. dr. S. M i l i č , Mgr. Ing. B. S t a n i v u k o - V i č , Ing. D. S a r a j č i č : Neke osobenosti re­ zultata ispitivanja spregnuto-prednapregnutih mo­ stova (referat sa Simpozijuma u Haludovu u okt. 1972). Str. 247—250, 5 sl., 2 tab. Dr. Ing. N. K n e ž e v i č - V u k s a n o v i č ; doc. univ.: Ponašanje sintetičkog betona u pogledu ot­ pornosti na habanje (ref. sa Simpozijuma u Halu­ dovu u okt. 1972.). Str. 250—252, 4 sl., 2 tab. Ing. Z. L i s a c, Ing. B. P e r c e l : Primjena elek­ troničkog računala pri proračunu stabilnosti kruž­ nih rezervoara velikih dimenzija (ref. sa Simpo­ zijuma u Haludovu, okt. 1927.). Str. 253—256, 3 sl. Prof. Ing. M. M a n o j l o v i č : Savremena dostignu­ ća na polju prečišćavanja otpadnih voda u stabi- lizacionim jezerima (ref. sa Simpozijuma u Halu­ dovu, nov. 1972.). Str. 257—261, 4 sl. Dr. Ing. D. D i m i t r i j e v i h : Uloga elektronskog računar a u savremenoj nastavi na grad jev. fakul­ tetima. Str. 262—263 U istom broju Tehnike: Konferencija Sav. inž. i tehn. Jugoslavije 18.—20. 5. 1973. u Beogradu. Tehnika 11/1973, str. 241—268 Iz naših naučnoistraživačkih organizacija. Tehnika 11/1973, str. 268—271 Dr. D. B e j a k o v i ć : Razvitak saobraćaja Jugosla­ vije do 1985. god. Saobraćaj 11/1973, str. 302—317, 4 sl., 19 tab. Mgr. Ing. T. J o v a n o v i ć , doc. univ.: Mogućnosti primene teorije masovnog opsluživanja u analizi i oceni organizacije rada. Organizacija rada 11/1973, str. 239—246, 2 sl., 3 tab. Ing. Z. R a j k o v i ć : Proizvodni ciklus kao pokaza­ telj trajanja proizvodnog procesa. Organiz. rada 11/1973, str. 247—251, 4 sl. Dr. Ing. Z. J o v i č i ć : Uloga inž.- tehn. kadra i or­ ganizacije Saveza inž. i tehn. u sprovodjenju i unapredjivanju zaštite na radu (referat na Sim- pozijumu u Subotici 6.—7. 12. 1972.). Organiz. rada 11/1973, str. 252—257, 10 tab. Ing. K. T r o p i n : Eritemno ozračevanje. Organiz. rada 11/1973, str. 257—262, 6 sl. Kongres o produktivnosti (u drugoj polovini 1974. g. ili prvoj polovini 1975 god.). Organiz. rada 11/1973, str. 262 a IZGRADNJA — BEOGRAD, 1973. St. 10 Mgr. Ing. S. S t e v a n o v i č : Prilog proračunu du­ bokih temelja. Str. 1—9, 8 sl., 1 tab. Ing. S. M i h a j l o v i č , Ing. D. H e r a k o v i ć : Iz­ gradnja prolaza auto-puta Vrhnika—Postojna kroz navoz Štampetovog mosta na železničkoj pru­ zi Ljubljana—Postojna (II.). Str. 10—21, 23 si. Ing. M. A b d o m e r o v i ć : Terminiranje projekta s repetitivnim operacijama. Str. 22—33, 12 si., 3 tab. Ing. Dj. S t a n k o v i č : Ventilisani krov na montaž­ nim stambenim objektima tipa KSB — »Komgrap«. Str. 34—43, 9 si., 4 tab. Ing. I. K r s m a n o v i ć : Proračun parametara bu- šačko-minerskih radova. Str. 44—49, 4 si., 6 tab. Projektiranje — Gradjenje — Objekti. Str. 50—52, 2 si. Iz inozemnih časopisa. Str. 53—54, 4 si. Vesti i saopštenja. Str. 55 Pregled periodike i knjiga. Str. 56—59 IZGRADNJA — Beograd, 1973. St. 11 Prof. Dr. Ing. R. S t o j a d i n o v i ć , Ing. M. C v e t ­ k o v i č : Proračun završnog konsolidacionog sle- ganja UKT i TV tomja na Avali. Str. 1—5, 3 sl., 1 tab. Ing. M. T e š i ć : Optimalni raspored mašina po ob­ jektima po kriterijumu minimalni troškovi rada mašina. Str. 6—15, 5 sl., 4 tab. Ing. D. P e t r o v i č : Izgradnja crpne Staniče »Bor- ča« u Beogradu. Str. 16—20, 7 sl. Ing. M. M i h a j l o v i č : Filtracija i filtri kod malih zemljanih brana. Str. 21—30, 21 sl. Ing. M. N i k o l i č : Netkani tekstilni podni pokriva­ či kao gradj. materijal. Str. 31—34, 3 sl., 1 tab. Ing. I. M l a d j e n o v i ć : Jedan osvrt na tretman prostora za dnevni boravak u stanovima beograd­ skih naselja. Str. 35—42, 25 sl. B. P e j a t o v i č : Načela i principi izbora odgovara­ jućeg sistema medjuspratne konstrukcije. Str. 43—45, 2 sl. J. S u š a : Nov doprinos izgradnji Banjaluke. Str. 46—48, 2 sl. Arh. I. M l a d j e n o v i ć : Iz inostranih časopisa. IStr. 49—50, 6 sl. Vesti i saopštenja. Str. 51 Pregled periodike i knjiga. Str. 51—52 GRADJEVINAR — Zagreb, 1973. St. 7—8 Dr. Ing. D. S r e b r e n o v i č , prof. univ.: Rješenja energetske proizvodnje — samo u okviru kom­ pleksne vodoprivredne problematike. Str. 221—230, 2 sl., 2 tab. Ing. S. D v o r n i k : Prva etapa željezničkog spoja stanice u predgrađu i putničke stanice u gradskoj luci u Splitu. Str. 231—235, 3 si. Ing. G. I v a n o v : Neka razmatranja o vodopropust- nosti terena akumulacije »Spilje«. Str. 236—242, 7 si. Prof. Dr. Ing. K. S z e c h y , Dr. Ing. L. R o z s a : Projekt i gradnja nove podzemne željeznice u Bu­ dimpešti. Str. 242—253, 26 sl. Kratke vijesti. Str. 253—256 Iz inozemnih časopisa. Str. 257—261, 5 sl. Iz Saveza gradj. inž. i tehn. Hrvatske. Str. 262—269 Obavijesti. Str. 270—271 Bibliografija. Str. 271 JUS — STANDARDIZACIJA — Beograd, 1973. St. 10 A. R e f o r m a t s k i j : O standardizaciji translacije ruskih tekstova latinskim slovima (prevod O. Ve- ljanoviča, dipl. phil.). Str. 277—282 Anotacije predloga jugosl. standarda. Str. 283—284 Novi objavljeni jugosl. standardi (Sl. list SFRJ br. 27/72, 18/73 i 28/73.). Str. 285 Medjunarodna standardizacija. Str. 287—294 Primljena dokumentacija. Str. 289—294 Kalendar sazdanja organa ISO (od okt. 73. do juna 74.). Str. 295—298 Informacije ISO. Str. 299—301 Pregled primljenih važnijih inostranih standarda. Str. 302—303 Personalne vesti. Str. 304—306. In g . A . S. INFORMACIJE «« Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV 1 Serija: RAZISKAVE JANUAR 1974 Metode opazovanja visokih jezov v SR Sloveniji 1.0 Namen opazovanja Katastrofe, ki so posledica porušitve dolinskih pregrad ali jezov, so zadosten razlog, da je za varnost teh objektov zainteresirana celotna družba in da ima pravico zahtevati od uporabnikov ukrepe za čim za­ nesljivejše zavarovanje življenj in materialnih dobrin na ogroženih področjih. Čeprav pri nas v Jugoslaviji do sedaj še ni bilo nobenega znanega primera poru­ šitve jezu s hujšimi posledicami, je zaradi nekaterih katastrofalnih posledic takih porušitev v sosednjih deželah in v svetu tudi pri nas s » P r a v i l n i k o m o t e h n i č n e m o p a z o v a n j u v i s o k i h j e ­ z o v « (Uradni list SFRJ, št. 162. 1966, št. 7, leto XXII) zahtevana stalna in sistematska kontrola. Po tem pravilniku in internacionalni definiciji je » v i s o k i j e z « vsaka pregrada oziroma jez za aku­ mulacijo, katerega gradbena višina, to je razlika med najnižjo točko temelja in najvišjo točko jezu, je na­ slednja: — večja od 15 m, — med 10—15 m s tem, da je: ali po kroni daljši od 500 m ali akumulacija za njim večja od 100.000 m3 ali pa maks. pretok večji od 2.000 mVsek. Pod » t e h n i č n i m o p a z o v a n j e m« so miš­ ljena vizualna in instrumentalna opazovanja, meritve in preiskave vseh fizikalnih veličin, katerih poznava­ nje je neobhodno potrebno za ugotavljanje in sprem­ ljanje stanja vsega objekta ali njegovih delov ter hri­ bine ob jezu in v akumulacijskem prostoru, in to glede stabilnosti, vodne propustnosti in mehanične odpor­ nosti materialov, torej varnosti v nekem izbranem tre­ nutku. Namen opazovanja visokih jezov je torej pra­ vočasno zaznati nevarnost in s tem preprečiti kata­ strofe in zmanjšati škode, ki nastanejo pri nenadnem izlivu voda iz akumulacije zaradi porušitve pregrad­ nega objekta ali zdrsa večjih zemeljskih mas v bazen, in to vsaj v onih primerih, katerih neposredni vzrok ni neki nepredvideni dogodek. Z opazovanjem pridob­ ljeni podatki pa so pomebni tudi za vzdrževanje ob­ stoječih ter projektiranje in gradnjo novih visokih jezov. 2.0 Visoki jezovi v SR Sloveniji Objekti, ki se po internacionalni klasifikaciji in definiciji v »Pravilniku o tehničnem opazovanju viso­ kih jezov« pri nas štejejo za visoke jezove, so nave­ deni v naslednji razpredelnici: Naziv Reka Letodograditve HE Dravograd Drava 1943 HE Vuzenica Drava 1954 HE Vuhred Drava 1956 HE Ožbalt Drava 1960 HE Fala Drava 1918 HE Mariborski otok Drava 1948 Jez v Melju za HE-SD 1 Drava 1968 Dovodni kanal za HE-SD 1 Kanal 1968 HE-SD 1, Strojnica Zlatoličje Kanal 1968 Jez v Žirovnici za HE Moste Sava 1952 HE Medvode Sava 1953 Jez Završnica za HE Moste Završnica 1914 Jez v Podselu za HE Doblar Soča 1939 Jez v Ajbi za HE Plave Soča 1939 Jez Vanganel Vanganel 1964 3.0 Osnove za opazovanje Razen objektov HE Srednja Drava 1 so bili vsi naši jezovi dograjeni, ko tehnično opazovanje še ni bilo obvezno, in na večini teh objektov je bila kon­ trola omejena v glavnem na vizualne ugotovitve upravljalcev oziroma služb za vzdrževanje, in le na redkih objektih so se izvajala geodetska opazovanja ter vzdrževal ob izgradnji vgrajen sistem za kontrolo, ki je običajno obsegal le nekaj piezometrov v kontrol­ nih hodnikih. Prav tako so običajno skromni tudi po­ datki o kvaliteti vgrajenih materialov in geomehan­ skih in inženirsko-geoloških razmerah v hribih in pod temelji in v celotnem akumulacijskem prostoru iz časa gradnje ter podatki o opazovanjih pri prvem polnje­ nju. Po letu 1966, to je po uzakonitvi opazovanja je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij izdelal projekte, vzpostavil sisteme in izvaja opazovanja na vseh slovenskih visokih jezovih, razen na dovodnem kanalu HE-SD 1 in jezu Vanganel. Opazovani objekti so težnostne in ločno težnostne betonske konstrukcije, na katerih smo uvedli enotni sistem kontrole, ki ob­ sega ugotavljanje deformacij, vzgona in filtracijskih hitrosti precejajočih se voda v podlagi in bokih ter spremembe fizikalno-mehanskih karakteristik mate­ rialov gradbenega dela objekta. Sl. 1. Jez v Žirovnici za HE M oste s podslapjem , kastami in sidranim opornim zidom . Gradbena višina jezu 54,70 m, dolžina krone 52,00 m skupna prostornina akum ulacijskega bazena 7,8 m iiij. m l 4.0 Deformacije Meritve deformacij smo razdelili v dve skupini: na vizualna in instrumentalna opazovanja. Vizualna opazovanja opravlja v skladu s časovnim načrtom skupina, katero sestavljajo statiki in geologi. Ekipa je najprej izdelala za vsak objekt kataster po­ škodb na jezu in brežin akumulacije, katerega pri vsa­ kem pregledu dopolnjuje. Na podlagi eventualno ugo­ tovljenih razlik komisija izdela zaključke o nadalj­ njem postopku. Avtentična so instrumentalna opazovanja, saj z njimi ugotavljamo tudi velikost deformacij in pomike posameznih elementov v prostoru. S preciznimi me­ todami in instrumenti je mogoče zasledovati smer in velikost izredno majhnih pomikov. Na opazovanih objektih smo uvedli naslednja opa­ zovanja: 1. Merjenje vertikalnih pomikov. Meritve služijo za ugotavljanje vertikalne translacije in rotacije. 2. Merjenje horizontalnih pomikov. Poleg hori­ zontalne translacije merimo po tem postopku tudi ro­ tacije. 3. Merjenje rotacije okoli horizontalnih osi. 4. Merjenje delovanja obstoječih razpok in dila­ tacij skih reg. Meritve nam omogočajo zasledovanje pomikov blokov ob razpoki oziroma dilataciji v rav­ nini ali celo v prostoru. 5. Merjenje vibracij. Spremembe vibracij pri kon­ stantnem delovanju turbin in konstantnem pretoku vode so namreč posledica sprememb v kontaktnih po­ vršinah in razpokah v konstrukciji ali pa sprememb v kvaliteti betona. 6. Merjenje višine zgornje in spodnje vode ter merjenje temperature vode in zraka v objektu in nje­ govi okolici. Posebej opozarjamo na merjenje vibracij. Precizno zasledovanje sprememb vibrogramov pri konstantnih obratovalnih pogojih daje možnost, da se opazijo že začetne, sicer še ne vidne spremembe na objektu. Dejanski vzrok teh sprememb (poškodbe) pa je potem seveda potrebno ugotoviti z drugimi metodami. Sl. 2. V ibrogram desnega turbinskega stebra na HE D ravograd z dne 16. II. 1972 A. — transverzalno B. — vertikalno Pri izbiri metod in instrumentarija nam je bil osnovni cilj doseči dovolj veliko točnost pri čim večji hitrosti meritev in obdelavi rezultatov. Metode z ve­ liko točnostjo in počasnim zbiranjem rezultatov so se namreč pokazale v praksi kot neučinkovite. Izbira metod in instrumentarija za merjenje ver­ tikalnih pomikov, rotacije, delovanja razpok in vibra­ cij ni predstavljala posebnega problema, saj so bile metode in instrumentarij v praksi že večkrat uporab­ ljeni in je zato tudi poznana njihova točnost (precizni nivelman, deformeter, klinometer itd.). Večji problem je bilo izbrati način za hitro in dovolj točno merjenje horizontalnih pomikov. V prvi fazi smo teren v okolici vsakega jezu de­ tajlno pregledali v geološkem smislu in na osnovi pre­ gleda določili področja za postavljanje nepomičnih (izhodiščnih) točk. V drugi fazi smo za vsak objekt opravili analizo najverjetnejših smeri pomikov. Pov­ sod tam, kjer obstoji velika verjetnost, da se pomiki dogajajo samo v eni smeri in kjer je položaj nepomič­ nih (izhodiščnih) točk ugoden, je bilo mogoče sistem meritev povsem poenostaviti. Ker so bili v času izde­ lave projektov za tehnično opazovanje instrumenti za precizno merjenje kotov mnogo bolj izpopolnjeni, kot instrumenti za precizno merjenje razdalj, smo se oslo­ nili predvsem na metode, ki temeljijo na preciznem merjenju kotov. Z ozirom na način merjenja horizontalnih pomi­ kov delimo jezove v Sloveniji na 4 skupine: 1. skupina Ajba (jez za Plave), Dravograd, Vuze­ nica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok in jez v Melju za SD-1; 2. skupina: Medvode, Podselo (jez za Doblar); 3. skupina: jez v Žirovnici za Moste; 4. skupina: Strojnica v Zlatoličju za SD-1. Sl. 3. Horizontalni pom iki, določen i z m erjen jem paralaktičnih kotov Pri 1. skupini smo uporabili metode, ki temeljijo na preciznem merjenju paralaktičnih kotov. Rezultat takega načina opazovanj so izmerjene komponente ho­ rizontalnih pomikov, ki potekajo pravokotno na os pregrade. Razlike v metodah nastopajo zaradi različ­ nih načinov orientacije oziroma različnih možnosti za izdelavo stojišča preciznega teodolita. Nekaj tipičnih primerov je prikazanih na sl. št. 3. Kot najprimernejšo za 2, skupino smo uporabili metodo presekov. V tem primeru izvedemo opazova­ nje iz dveh ugodno lociranih nepomičnih stebrov. Smer in velikost horizontalnega pomika dobimo na enosta­ ven način iz razlik kotov po analitično grafični poti (sl. št. 4). 3. skupina, v katero spada le jez v Žirovnici, zah­ teva najkompliciranejši sistem, to je mikrotriangu­ lacijo. Opazovanja opravimo iz bližnjih pomičnih in oddaljenejših nepomičnih opazovalnih stebrov. Za hitro obdelavo rezultatov meritev in izračun horizon­ talnih pomikov so potrebni elektronski računalniki. Oblika mikrotriangulacijske mreže je prikazana na sl. št. 5. Strojnica za SD-1 ima izdelan naj interesantne j ši način za merjenje horizontalnih pomikov, ki prav tako temelji na preciznem merjenju sprememb kotov. Lo­ kacija stojišča za teodolit je izbrana tako, da je mo­ goče z enega mesta absolvirati optimalno število mer- nih mest. Shema tega načina meritev je podana na sliki št. 6. MIKROTRIGONOMETRIČNA MREŽA HE MOSTE SITUACIJA S PROJEKTOM NOVE MREŽE *̂X»C ✓ \ tat SD-I STROJNICA V ZLA TO LIČ JU Sl. 6. Shema m erjen j horizontalnih pom ikov na strojnici HE SD-1 v Zlatoličju Metode 1., 2. in 4. skupine so take, da je mogoče v enem dnevu opraviti meritve in izračunati pomike. Sistem merjenja na jezu za HE Moste pa zahteva več časa, vendar je ob uporabi elektronskih računalnikov za obdelavo podatkov tudi dovolj hiter. Za opazovanje deformacij smo v časovnem pro­ gramu opazovanj predvideli pogostejša opazovanja v prvih dveh letih, in to pri različnih temperaturah in obtežbah tako, da nam je bilo na podlagi le-teh mo­ goče dobiti vpogled v normalno delovanje konstruk­ cije. (Se nadaljuje) Jože Boštjančič, dipl. ing. Vida Koprivec, dipl. ing. Vinko Koren, dipl. ing. PREDSTAVLJAMO VAM: »N O RM A « montažni strop Opekarna je v Jugoslaviji največji proizvajalec tovrstnih stropov. De­ lamo v kooperaciji z Opekarniškim podjetjem Gornja Radgona, Ope­ karnami Ljubečna — Celje, Grad­ benim industrijskim podjetjem »Monter« Dravograd in Kranjskimi opekarnami. Kakovost stropa sloni na dosežkih nivoja evropskih proizvajalcev, npr. Omnia, Filigran, Fert, Haslinger in drugih, ki so z dolgoletnimi razis­ kavami in tehnološkimi prijemi do­ segli izredne uspehe za ekonomič­ nost, kakovost in hitrost gradenj. Trenutna letna kapaciteta proizvod­ nje Opekarne Maribor — Radvanje je okrog 1 milijon kvadratnih me­ trov oziroma 2 milijona tekočih me­ trov nosilcev. Glede na doseženo kakovost in kapaciteto lahko krije­ mo potrebe po teh gradbenih ele­ mentih po vsej Sloveniji in delu Hrvatske. Podrobne informacije in strokovne nasvete dobite pri proizvajalcu, vseh kooperantih in prodajalcih. STROPOVE DOBITE V ZELO UGODNEM ROKU PRI: — Opekarna Maribor Radvanje — obrat GORNJA RADGONA — opekarna Ljubečna Celje — Kranjske opekarne Kranj — Veletrgovsko podjetje NANOS Postojna — in Nanos Koper PREDNOSTI NORMA STROPA STATIČNO KVALITETEN — LAHEK ZA MONTAŽO — SPODNJA STRAN JE V CELOTI OPEČNA — DOBRA ZVOČNA IN TOPLOTNA IZOLACIJA — MODULARNE MERE — KONKURENČNA CENA TEHNIČNI PODATKI os 40 os 50 za m2 stropa 2,5 m1 nosilca 2 m1 nosilca za m2 stropa 10 polnil 8 polnil teža nosilca 8 kg m1 8 kg m1 teža polnila 8 kg 9 kg višina plošče 19 cm 19 cm dopustna dolžina nosilca 6 m 5,4 m podpiranje pri montaži 2do'3m 2 do 3 m Opekarna Maribor Radvanje STRELIŠKA 16/a telefon: 32 412 INFORMACIJE DOBITE NEPOSREDNO PRI PROIZVAJALCU IN PRI VSEH KOOPERANTIH TER V TRGOVSKEM PODJETJU :»NANOS« POSTOJNA IN KOPER Intervencijska vrstna hiša tip »361« S P L O S N O G R A D B E N O P O D J E T J E NOVO 68000 NOVO MESTO, Kettejev drevored 3 7 ,'telefon: (068) 21826 telex: 33 710