/iMERlSk/t DOMOVINA ___________fOtKIOH IN UMOUAC« OW-Y________________________ MORNlWtt N«WSFAf-l®lte pred argentinskimi civilni oblastmi Važno kulturno nalogo si je '^tavila Slovenska kulturna cija, ki je izdala poleg li-PV že okrog 100 samostoj-b knjižnih del ter z me-Chimi predavanji, po svo-teološkem, filozofskem, erarnem in glasbenem ter k^ališkem odseku skrbi za burno vzgojo rojakov, zadnjih letih so se tem ^avanjem pridružila pre-v VaHja Zenske zveze, Slo-dJ^kega katoliškega aka-^^skega starešinstva ter tj predavanja za mladi- ob’ v ^veb letnih krogih Ravnava sodobna versko-vjalna vprašanja. Ta preda-^ la so zbudila veliko zani-^l6 in udeležbo, p^j^bkega versko-kultumega ena za slovensko emigra- cijo po drugi svetovni vojni je bila teološka fakulteta, kateri je bilo pridruženo semenišče, najprej v Italiji, nato v Argentini v Adregue. - Od tedaj je izšlo 50 slovenskih duhovnikov v 15 letih; delujejo med slovenskimi izseljenci po svetu ter po škofijah v Južni Ameriki V Argentni je ostal do nekaj let nazaj še Rožmanov zavod za srednješolce, njemu ob strani Baragov zavod, ki ga v Lanusu vodijo lazaristi. Oba sta imela namen skrbeti za duhovniški naraščaj in za katoliške laične izobražence. Ko so se starši gospodarsko opomogli, so čim več svojim otrokom omogočili študij na argentinskih srednjih in visokih šolah, da mnogi od njih že zavzemajo vidna mesta v argentinskem življenju. Delež duhovnikov Prispevek Cerkve k ohranitvi verske in narodne zavesti naših naseljencev v Argentini je bistven. 2e v skupini po prvi svetovni vojni so duhovniki odločilno vplivali pri razvoju verskega in narodnega življenja, kar se je pokazalo ob oddaljitvi med verniki in duhovnikom ob drugi svetovni vojni, ko je kljub številnim kulturnim in socialnim središčem zelo opešalo kulturno življenje In se prav v skupini “staronase-Ijencev” ni obnovilo do današnjega dne. Uvidevnost a r g e n t i nske Cerkve, ko so škofje sprejeli toliko slovenskih duhovnikov ter jim omogočili delovanje med' rojaki, je odločilno vplivalo na versko in narodno ohranitev skupine, ki je prišla v državo po drugi svetovni vojni. Posebno je treba omeniti uvidevnost že imenovanega nadškofa v Buenos Airesu, ki je svetoval župniku sv. Julije Romanu Fi-gallu, naj odstopi nekaj župnijskih prostorov za prvo slovensko versko, kulturno in socialno središče. Te prostore smo uporabljali do zgraditve lastnih prostorov v Buenos Airesu, ki jih označujemo s skupnim imenom Slovenska hiša. To so rojaki zgradili prav na pobudo slovenskih dušnih pastirjev ter tako ustvarili trdno središče in oporo vsega slovenskega udejstvovanja v Argentini. Ustanove in krajevne organizacije sicer delujejo povsem samostojno, toda brez tega središča bi jim manjkalo mnogo moralne o-pore. Slovenski duhovnik v Argentini je užival zaupanje rojakov v prvih kritičnih letih. Zaradi posebnega pojmovanja vsega življenja in duhovnika v Argentini je bil duhovnik tudi tisti, ki je našel in ohranil stike z argentinskimi verskimi ter tudi civilnimi oblastmi ter tako zagotovil varnost razvoju slovenskega življenja. Ob slovenskih duhovnikih so se začeli šolski tečaji ter pobude za gradnjo in ohranitev krajevnih domov. Najmočnejša opora narodni ohranitvi so poleg kulturnih posebej verske manifestacije, kjer se zbere največ ljudi: vsakoletna romanja, osrednja obhajanja verskih praznikov v slovenskem jeziku ter skupne šolske proslave. S svojo Vincencijevo konferenco za Slovence skrbi Cerkev tudi za rojake, ki so zapuščeni ali zaradi gospodarske stiske v družini navezani na pomoč skupnosti. Za oskrbo oslabelih in o-tarelih sta med nami dva domova: Na iniciativo bivših borcev se je zgradilo “Zavetišče škofa dr. Gregorija Rožmana” v San Justu, ki ima sedaj prostora za 13 oseb, ima pa še možnost zidave. Lazaristi pa so v Slovenski vasi zgradili “Dom sv. Vincencija”, ki ga oskrbujejo Marijine sestre pod njihovim vodstvom. V njem je zaenkrat 23 ostarelih rojakov, ko bo zavetišče dozidano, bo pa prostora za 50. Prikaz, koliko prispeva Cerkev k razvoju in ohranitvi slovenskega življa v Argentini. ne bi bil popoln, če ne bi omenili vloge katoliških Laikov pri teh prizadevanjih. Njihovo nesebično zavzetost pri delu za slovensko skupnost moramo oceniti kot vzp-ren izraz globoke vernosti. Kot odločilen korak k ohranitvi slovenskega življenja v Argentini je dovršilo 1. 1974 slovensko dušno pastirstvo zgraditev osrednje slovenske cerkve Marije Pomagaj ob Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ta je poleg že zgrajene cerkve Marije Kraljice v Lanusu druga slovenska cerkev v tej deželi. Sodelovanje Slovencev z drugimi izseljenskimi skupinami v Argentini Za i z s e Ijensko vprašanje skupaj s turizmom je v okviru argentinske škofovske konference postavljena skupina štirilf škofov, katerim predseduje škof iz Mar del Plata msgr. Romulo Garcia, hkrati z njim so še škofje msgr. Rodolfo Bufano iz San Justa, msgr. Miguel A. Aleman. škof iz Rio Gallegos, ter msgr. Miguel E. Hesayne, škof iz Viedme. Ob tej komisiji je organiziran Argentinski katoliški izseljenski odbor, v katerem je že 32 let član tudi delegat slovenske skupnosti msgr. A. Orehar. Nekajkrat na leto se sestanejo delegati dušnih pastirjev posameznih narodnostnih skupin in škofijski delegati argentinskih škofij za obravnavanje pastoralnih problemov izseljenstva, posebej še za organizacijo izseljenskega dneva, ki ga bomo odslej praznovali skupaj z državno vsakoletno izseljensko proslavo 4. septembra. Cerkvena nabirka v korist izseljenskemu dnevu pa ostane še vedno na 1. adventno nedeljo. Anton Orehar Škof Pevec na obisku pri starih CLEVELAND, O. — Preteklo sredo, 2. marca tl., je obiskal kuhinjo za ostarele (Goodrich-Gannet Center) na oglu E. 55. ceste in St. Clair avenije naš clevelandski krajevni škof dr. Edward Pevec. Prišel je okrog enajste ure dopoldne v spremstvu ge. Jožefine Bilicic, članice našega posvetovalnega odbora (Senior Advisory Council). Med nami je potem ostal skoraj do druge ure popoldne. Tako je z nami tudi obedoval, kakor vsak drugi izmed nas. On je vzel v roke tudi pladenj in se v vrsti z drugimi bližal kuhinjskemu okencu, kjer je dobil kakor vsak drugi izmed nas kosilo. Ob prihodu v našo obedni-co ga je lepo pozdravila ga. Pe6gy Condon, upravnica naše kuhinje za stare in one: mogle, na kar je naš častni gost prevzvišeni škof šel od mize do mize in se z vsakim odnosno vsako od nas rokoval in se kratko pogovarjal. On je bil tudi tisti, ki je tisti dan opravil skupaj z nami molitev pred jedjo. Na vsakega izmed nas je napravil izredno prijeten vtis. Skrajno je ljubezniv in prijazen gospod. Z mnogimi izmed nas se je bil že od prej poznal, z drugimi pa se je seznanil ob tej priložnosti. Ko smo se poslavljali od njega, smo se mu priporočali v molitev in ga prosili, naj še kdaj pride med nas. Obljubil je eno in drugo. Hvala mu za obisk in kmalu spet na svidenje! J. S. Pevski zbor Zarja bo pozdravil pomlad EUCLID, Ohio —V širšem Clevelandu in okolicise vrstijo prireditve, kar je seveda zelo razveseljivo, saj je to najboljši dokaz, da pevci in pevke vneto gojijo slovensko kulturo in nadaljujejo tradicije. Kar težko se je uvrstiti v koledar prireditev, da ne škodujemo drug drugemu. Pevski zbor Zarja vsako leto pripravi pomladansko prireditev, ki je nekak pozdrav pomladi. Letošnja prireditev bo v soboto, 20. marca, v SDD na Recherjevi ulici v Euclidu. Najeli smo obe dvorani za to priliko; v spodnji dvorani bomo od petih do sedmih zvečer servirali okusno večerjo, ob pol osmih bo na odru v zgornji dvorani začetek programa, ki bo vključeval znane domače ljudske pesmi. Povabili bomo občinstvo, da se pridruži petju, skupno bomo zapeli pesmi, ki so jih peli že naši starši in stari starši in so vedno znova priljubljene. Vsak obiskovalec prireditve bo pb vhodu prejel seznam pesmi, seveda z besedilom in melodijo; to bo olajšalo petje, hkrati bo lep spomin na prireditev. Po programu bodo Vadnalov! fantje igrali za ples. Vstopnice za omenjeno prireditev so v predprodaji pri vseh članih Zarje, lahko si jih nabavite pri Tony’s Polka Village na 185. cesti, v trgovini Tivoli, v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair; cena je ista kot lani; $10 po osebi. Na žalost moram poročati, da nas je zelo prizadela vest, da je našega vnetega predsednika Andyja Turkmana dne 2. februarja zadela kap; zdravi se v bolnišnici, zdravje se polagoma izboljšuje; vsi mu od srca želimo, da bi kmalu okreval in da bi se mu moči povrnile. Zelo se bo razveselil bodrilnih kartic;/ naslov: Andy Turkman, c/o Euclid General Hospital, 101 E. 185 St., Euclid, Ohio 44119. V imenu Andyja in vseh Zarjanov vljudno vabim vse, ki ljubijo pristno in lepo slovensko petje, da pridejo in pomagajo v naši družbi proslaviti pričetek pomladi; to je naš tradicionalni “Spring Frolic” ali pomladansko veselje. Ni treba posebej pripominjati, da bo večerja izvrstna, program bo zanimiv, ob veselih zvokih se boste vsi prijetno vrteli. Nasvidenje v soboto, 26. marca, v SDD v Euclidu! Jennie Fatur Zatočišče v Švici Od lani je za 80 odstotkov naraslo Število ljudi, ki so prosili za politično zatočišče v Švici. Leta 1982 je bilo 7.135 prošenj, medtem ko jih je bilo leto poprej 4.226. Lani so dali zatočišče le 1907 ljudem. Od Evropejcev je prosilo za zatočišče največ Turkov, za njimi Cehoslovakov, Romunov, Poljakov in Madžarov. Z Bližnjega vzhoda je prispelo največ prošenj iz Irana, Iraka in Afganistana. Med drugo svetovno vojno je dala Švica zatofšče 300.000 beguncem, po vojni pa le 55.000. , Se ena zanimivost: od 6,3 milijona prebivalcev je v Švici 900.000 tujcev, njih število jc enako že od leta 1970. Fuji izpodriva Kodak Znana japonska družba za izdelovanje filmov in fotomateriala Fuji, druga svoje vrste na svetu, napoveduje ostro konkurenco svojemu glavnemu tekmecu, ameriškemu Kodaku. Na trg namreč pošilja novo vrsto barvnega negativnega filma, katerega slika bo za 100 odstotkov ostrejša, barve pa mnogo kvalitetnejše. Film se imenuje HR (visoka ostrina). Da bo tekma huda, lahko sklepamo po ceni novega izdelka: stane enako kot standardni filmi. Sporočajte osebne in krajevne novice! Ob dvajseti obletnici ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine GORICA, It.—Letos poteka dvajset let od ustanovitve samostojne dežele Furlani j e-Julijske krajine. Zato je umestno, da se tu nekoliko zaustavimo ob njeni zgodovini in ob samem pomenu deželne avtonomije. Podelitev avtonomije naši deželi je že ob njenem nastanku vzbudila veliko upov in pričakovanj, zato je prav, da jih tu vsaj bežno obletimo. So se ti upi uresničili? So se pričakovanja izpolnila? Kaj čaka deželo v naslednjih letih, skoraj na pragu novega tisočletja? Znano je, da je italijanska republika začrtala v svoji ustavi potrebo oz. nalogo za ustanovitev dežel. To pa zato, da bi državo, ki je bila tradicionalno centralistična (kot vse latinske države!), nekoliko decentralizirala. 2e ustava pa je dežele (19 po številu) razdelila med one s posebnim in one z rednim statutom. Prvih je pet: Sicilija, Dolina Aosta, Tridentin-ska-Južna Tirolska (Gornje Poadižje) in Furlanija-Julijska krajina (Benečija). Vidi se, da je hotela s tem dati otoškim oz. obmejnim deželam nek poseben “status”, hotela je dati njim neko določeno mero avtonomije. Prve štiri so bile usta- novljene že v prvih povojnih letih, medtem ko je naša čakala do leta 1963, ko je italijanski parlament 31. januarja izglasoval ustavni zakon o ustanovitvi naše dežele. Zakaj pa tako pozno? Gotovo je tu igralo svojo vlogo več dejavnikov. Bili so to tako mednarodnega kot notranjepolitičnega značaja. Med prve nedvomno sodi problem Svobodnega tržaškega ozemlja, ki se je rešil šele leta 1954 s podpisom Londonskega memoranduma in sporazuma med Italijo in Jugoslavijo s priključitvijo dveh con, A Italiji in B Jugoslaviji. Ta rešitev pa je bila še ne popolnoma zaključena in juridično zadovoljiva. Šlo je še vedno za vprašanje zlasti bivše cone B in italijanskih zahtev po njej. To je šele leta 1975 rešil Osimski sporazum. Notranjih dejavnikov je bilo tudi več. Med njimi prav zahteva italijanskih nacionalističnih sil in zadeva slovenske manjšine. Tako je prišlo celo v ustavi do prehodnega določila, ki je zaenkrat zavleklo ustanovitev samostojne dežele, čeprav je zahtevalo vseeno zaščito manjšin. V deseti prehodni normi ustave je zapisano, da se deželi Furlaniji-J.K. zaenkrat priznajo le splošna določila za ostale dežele, pri čemer pa je treba spoštovati načelo o zaščiti manjšin. Ustanovitev nove dežele Tako je potem počasi le prišlo do ustanovitve naše avtonomne dežele. V obeh domovih parlamenta je več let tekla dolga debata o osnutkih statuta, saj so posamezne velike stranke predlagale svoje osnutke. Bilo je tudi veliko debat o manjšinskem problemu, same slovenske politične sile so tudi poslale svoje zadevne predloge (o tem kasneje). Znano je tudi, da so bile že v ustavodajni skupščini hitro po vojni med razpravo o novi ustavi velike debate o pomenu dežele s posebnim statutom. Razni vplivni parlamentarci so že takrat posebej poudarjali prisotnost slovenske manjšine kot enega glavnih razlogov za ustanovitev dežele s posebno avtonomijo (kot je npr. obveljalo za Dolino Aosto in Južno Tirolsko). To so predlagale, resnici na ljubo, levičarske stranke, medtem ko druge niso hotele o tem nič slišati. Zelo huda je bila na sploh opozicija, posebno novo-fašistov. Na koncu je prišlo do izglasovanja statuta, ki. ga sestavlja 70 členov in daje deželi določene pristojnosti, ki pa v marsičem ne presegajo onih od dežel z rednim statutom, ki so bile ustanovljene kasneje. Že kmalu po ustanovitvi dežele pa je prišlo do prvih konfliktov med deželo in državo. Slednja ima namreč zadnjo besedo pri odobritvi deželnih zakonov, kar seveda močno omejuje pravo zakonodajno avtonomijo dežele. Ustavno sodišče je večkrat poseglo vmes tudi kar zadeva problematiko slovenske manjšine. V glavnem je deželi osporavalo vsako pristojnost, češ da je to zadeva osrednje vlade oz. parlamenta. Dežela in Slovenci Že republiška ustava narekuje v svojem šestem členu, da “republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine”. To je torej prvo in najvišje načelo, Id obvezuje državo, da zaščiti svoje narodne in jezikovne manjšine. Zato je bilo pričakovati, da bo prav deželna ureditev to upoštevala in v svoj statut zajela vprašanje manjšinske zaščite (saj je podobno naredila za francosko in nemško manjšino v Dolini Aosti in na Tirolskem). Pa temu ni bilo tako. Edino, kar jo o tem v našem deželnem statutu, je člen 3, ki pravi: “V deželi je zajamčena enakost pravic in ravnanja z vsemi državljani, kakršna koli naj bo jezikovna skupina, ki ji pripadajo, z zaščito njih etničnih in kulturnih značilnosti.” To pa je tudi vse! Gotovo je temu botrovala tudi prisotnost furlanske jezikovne etnične skupnosti, za katero ni bil še čas razpravljanja, pa seveda tudi absolutno pomanjkanje politične volje za resno obravnavanje slovenskega problema. Kaj potem? Dežela je začela s svojim zakonodajnim delom. Slovenski izvoljeni predstavniki v deželni skupščini, zlasti svetovalci Slovenske skupnosti, so vedno odločno iznašali zahteve in predloge za večjo vlogo dežele pri našem vprašanju. V začetku je bilo zelo težko. Deželna zakonodaja sploh ni smela uporabljati izraza “Slovenec”, ampak le “nosilci posebnih interesov”, sicer bi država zakone zavrnila! Taka je bila zaslepljenost državnih forumov in osrednje vlade! (Dalje prihodnjič) Novi grobovi Frances Ann Svete Umrla je Frances Ann Svete, sestra Jeanne ter že pok. Mary Strauss, Louisa in Josepha, teta in prateta, zaposlena pri American Greeting Card Co. več kot 30 let, faranka pri Sv. Vidu in članica ADZ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak-Cosic na 28890 Chardon Road (vzhodno od Bishop Rd.) v četrtek, 10. marca, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, zvečer od 6. do 9. Joseph F. Hočevar V nedeljo, 6. marca, je v Charity bolnišnici umrl Joseph F. Hočevar, mož Frances T. (Terry), roj. Vidervol, oče s. Rosemary Hočevar OSU, Lawrencea J., Thomasa P., Joann M. in Kathleen M. (N.J.), sin Josepha in Frances, roj. Trtnik (oba že pok.), brat Louise Rettger (Mantua, O.), Rose Jeram (Ashtabula, O.) ter že pok. Augustine Perhavec in Franka, član Društva Martha Washington št. 38 ADZ in ustanovni član SNPJ društva Spartans. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Zak na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 10, dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Marcella Medveš V petek, 4. marca, je v St. Vincent bolnišnici po dolgi bolezni umrla 78 let stara Marcella Medveš z 1012 E. 63. ceste, rojena Gosgnach v mestu Udine, Italija, od koder je prišla v ZDA !. 1925, vdova po 1.1948 umrlem možu Tilliu, mati Richarda, Franka in Florence Faraone, 5-krat stara mati, sestra Bernadette in Simone, zaposlena pri Lamson Sessions Co. 20 let, Odkrivanje niti v svetovni zločin (Nadaljevanje z 2. stranil morilec uglednega časnikarja, skrivnostno iz turške ječe pobegli terorist, nemoteno živel v glavnem bolgarskem mestu Sofiji in od tam svobodno potoval po Zapadni Evropi s polnim žepom denarja, dobljenega iz skrivnih virov. Kdor bi dejal, da bolgarske tajne policije zanj ni vedela, bi ga bilo treba proglasiti za tepca. Nedokazano pa je do sedaj vprašanje, ali je bila ta policija zapletena v načrt za umor papeža Janeza Pavla H., ki je poljskega rodu in se živo zanima za dogodke v svoji domovini. Če je bolgarska Čeka sodelovala pri načrtu za umoi* svetega očeta in bi kdo trdil, da je to delala na svojo roko, ne pa na odredbo Moskve, bi ga morali proglasiti za super-tepca. Kdor ima namreč le nekaj pojma o inteligenčni službi in o tajni policijski mreži komunističnega vzhodnega bloka, ne more in ne sme prav nič dvomiti, da drži informativna nit iz Bolgarije, najzvestejšega in najbolj pokornega zaveznika Sovjetije, naravnost v Kremelj. Tam so domneva, da bo mogoče odkriti vozel. Dejstvo, da je v času, ko so se opisani dogodki razvijali in so padli streli na papeža, vodil sovjetsko tajno policijo K.G.B. tovariš Juri Andropov, sedaj vrhovni diktator Sovjetske zveze, celotno zadevo močno komplicira. Svetovno javno mnenje je obšel hud tresljaj ob misli, da bi utegnil sum pasti na samega Andropova, tedanjega šefa KGB. Posledice bi mogle postati nevarne za sam mir na svetu, ker, se ne more vedeti, kako bi reagiral mož s svojim prstom na petelinu atomskega orožja. Zato je razumljiva opreznost druge atomske velesile — Amerike —, katera se uradno vzdržuje vsakega zapleta v to afero. S tem pa ni rečno, da se preiskave do dokončnega vira tega svetovnega zločina ne bodo nadaljevale in ga — verjetno — našle. Šle pa bodo, in morajo iti, po kanalih, ki ne bodo ogrožali razmerja med USA in ZSSR in ne svetovnega miru En tak kanal so zasebne obveščevalne ustanove, kot so časopisi, zlasti pa informativne mreže raznih televizijskih postaj. Omenili smo že ameriške televizijsko ustanovo NBC. Ta se je že zdavnaj vključila med tiste medije, ki stvar zasledujejo in raziskujejo. Je že dobila od sovjetskega zunanjega ministrstva opozorilo, naj preneha, a šef NBC News, Reuven Frank je odgovoril: “Mi vztrajamo pri svojem opisu. Zaupamo svojim virom. Bil je odgovornosti poln žumalizem”. Ves proces pojde naprej, dokler se ne odkrije vsa resnica. L. P. vse do svoje upokojitve 1. 1971, članica Oltarnega društva Pr' Sv. Vidu in SNPJ. Pogreb je bil iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti včeraj, v ponedeljek, ob 10. dopoldne na Kalvarijo. Anthony J. Smolič V nedeljo, 6. marca, je v Veterans bolnišnici v Brecksvillu po dolgi bolezni umrl 56 let stari Anthony J-Smolič s 700 E. 157. ceste, rojen , v Clevelandu, sin Josepha ta (pok.) in Elizabeth, roj. Vidmar, Smolič, brat Josepha in Betty Novak (pok.), 6-krat stric, veteran druge svetovne vo- to jne, zaposlen pri Conrail v Col-linwoodu 25 let, doklet ga ni bolezen prisilila, da je Šel v ^ pokoj, član SNPJ št. 142 in American Legion št. 999. Sr Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152. lo cesti jutri, v sredo, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marij® Vnebovzete ob 9. Na hi mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 5. h1 zvečer od 7. do 9. MALI OGLASI^ BRICK RANCH Euclid e* elusive 3 bdrm home. Formal dining room, very large kitchen,W.B. fireplace, huge rec room. Secluded big lot. Prima location. Price greatly reduced. $76,500. BRICK 6 SUITER and 1 store, on St. Clair & E. 64 St. area. Excellent condition. Great investment. $60,000. Cameo Realty 261-3900 Ask forAnton Matic 531-678? (FX) FOR RENT Upstairs. E. 158 St., Waterloo. $200 a montgh. Call 486-7213 after 7 p.m. FOR RENT Three room apt. with bat*1, 1148 E. 63 St. „ (I8-211 Live-In Housekeeper Good salary and good aC comodations. Call 486-777 daytime and 464-8971 after 7 p.m. (I8-I91 -71 T,K. General Contractor® We do all carpentry, painting wall covering, electric3’ plumbing, carpeting, roofi*1®' and driveway jobs. TONY KRISTAVNIK OW«1® 831-6430 FOR SALE Kitchen, bedroom dining r0°^ & living room furniture and pliarices. 889 E. 75 St. *e' 88,-72n- - T. MARK & ASSOCIATE Income Tax and Accounting Services 656-2739 Timothy M. Petrie, , Public Account«*! ^ j Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta OPOZOBILO “TEMU SVETIT Mogoče ne bodo odveč in bodo v duhu te postne dobe, v ^teri živimo, nasledne misli. "Ta svet misli, da vse ve, pa ne ve ničesar. Misli, da vse razume, pa ne razume ničesar. Misli, da more vse povedati, pa je vse, kar reče, neum-tost. Misli, da more vse razložiti, pa ne razloži ničesar. Dim in veter prihaja iz njegovih ust, kar ustvarja zmedo h zaskrbljenost. Zapovedi so pa v zapostavljanju in v pozabljenju igno-irane. Vendar so pa še vedno veljavne in bodo veljavne ostale ‘° konca dni. Nečimumost sveta nima meja. Ker pozablja Boga, se vdaja brezskrbnemu uživanju, ki ^ v pogubo. ®°8 pa na svet ni pozabil; razblinil bo njegov napuh. Iz knjige MESSAGE Vabilo na koncert “FANTJE NA VASI” TORONTO — CLEVELAND, vabimo na spomladanski koncert, ki bo na Cvetno soboto, 26. marca 1983, ob 7.30 uri zvečer, v dvorani Marije Brezmadežne na 739 Brown’s Line v Torontu. 4S!BRISKA DOMOVINA” ‘‘-Ameriška Domovina” zveni tako domače, prijetno ^vensko, nič vsiljivo, nič J^Padalno, nič prevzetno, j v Po naše se prileze ušesu srcu. Ce rečemo, da je ^»Oieriška Domovina” slo-spski časopis na Severn o-J^ziškem kontinentu, še ni-povedali vsega, nismo «110 ^eli bistva. , Ameriška Domovina” je r*kor velika okrogla miza, j j^njena s prtom V treh izraza ier prusiu po iasuu i-: f^vah-beli, modri, rdeči. Na nicijativi ustvarja in ohranja 3 mizi stoji križ. Cez pa narodno dediščino in z njo razprta mavrica svobode, mizo sedajo in morejo vsi, ki ljubijo naše in vse, kar te barve J^dstavljajo, sedajo oni, ki gle mize in ustvarjajoč “SLO-r Priklanjajo križu in ki pri- VENIJO V SVETU”. na svobodo pod kanad- Za tak list pa ni dovolj, da t ? in ameriško zastavo. K ima za vse dobro vnetega (^..^izi sedajo in morejo se- lastnika; tudi ni dovolj nov, izoK ^udie z univerzitetno moderen stroj, ki lepše tiska; ij razbo in službo, ljudje niti ni dovolj odličen ured-'^Ukega businessa, iz pi- nik in urejena uprava; tudi . in uradov, iz to\ arn in vse to skupaj je premalo. s P0^ ** obrtni- Glavna je VOLJA SLOVEN-i0.. delavnic. Vsakdo lahko CEV v Kanadi in Ameriki tq jedei pri tej mizi. Na IMETI TAK ČASOPIS! Kjer )) 86 zbirai0 iz je volja, tam je pot, kjer je ^bridge-a v Alberti, uvod- voija) tam so sredstva in 1 'Vii New Yorka’ pisma iz lastnik in urednik in upn Tto^Stona, poročila iz slov. m0rejo uspešno delovati obvestila in komen- Ustvarjanju te in take volje 1 ChLU Cl£Velanda> dopisi 12 naj služijo prireditve, kot je *’ ^ Milwaukeeja ter bila sobotna v Clevelandu, ^u^ala in še in še. ge verujemo, da živi svobod- •r i J no slovenstvo, a prebujenja ^ zmogli rmzi se de- Z(jaj ^ časi! “Ameriška Do- *?kajo razJične »°* movina”, čaka te še velika ^ K b 1 ter težnje in naloga v bodočnosti. Na delo, !H*1Pa1 pred omenjenlmi z božjo pomočjo! . slovenstva, kršcan-.svobode zgubijo vse 1,1 ^ L ? V1 Vso napadalnost in P' Xw^kujejo v en glas, v §las slovenskih svo- n. "A^S?V’ ^ Sa P016111 ^ ^ Po v S^a Domovina” pone-\ L; Seiil še svobodnem sve- vest slovenstva. Tako postaja “Ameriška Domovina” svetovna vez slovenstva, ki povezuje raztresene ude v eno slovensko družino, v družino “Ameriške Domovine”. In kako prijetno mora to dejstvo vplivati na zavest slovenstvu še zvestih rojakov doma, ko vidijo, da tej slovenski družini v morju tujstva se bije slovensko srce, da se ta slovenska družina svobodno izraža ter prosto po lastni i- seznanja širni svet. “Ameriška Domovina je torej glas in vez slovenske svobode izhajajoč z velike okro- II. ZBOROVANJE ŽUPNIJSKEGA OBČESTVA PRI MARIJI POMAGAJ Vodstvo župnije Marije Po-^.. -'-“i se svobodnem sve- magaj je s pomočjo Župnij-f ^fi^koli se skozi življenje skega pastoralnega sveta povabilo župljane na drugo zborovanje (prvo je bilo pred dverhi leti), ki je bilo v ne- v Qfl8kih*OVenSka kld’ Y m^‘ ; deželah jo berejo, alskib naselbinah, jo ^ v južno Ameriko in ® v®hi^°- zahaia in cel0 v 3° nekateri berejo. « .dviga’ informira, piva , ^ prinaša novega °Venskim plamenom a 2a seboj utrjeno za- deljo, 20. februarja 1983. Začelo se je v cerkvi ob 3h popoldne z molitvijo križevega pota. Tako so z mislijo na kri in rane in trpljenje in smrt Odrešenika, verniki opravili prvo točko zborovanja. Sledila je druga v dvorani, kjer je ob veliki mizi v ospredju zavzelo proatore 20 članov in članic 2.P.S. Program je spretno vodila in napovedovala točke ga. Agata Žoldoš. S pozdravom vsem je prešla na poročila, ko je 12 predstavnikov župnijskih organizacij govorilo o delu teh. 1. Za Slovensko šolo je poročal ravnatelj g. Vilko Ce-kuta. V izbranih besedah je opisal pomen šole, ki otroka oblikuje in človeka končno spremlja do groba. Pred desetletji je v slovenski šoli mrgolelo otrok. Temu pa danes ni več tako. Lani je bilo vpisanih še 52, letos pa 58 učencev, ki od meseca oktobra do maja prihajajo k slovenskemu pouku. Otroci tudi izdajajo svoj listič “Rast”, ki ga sami pišejo. 2. S skavti se ukvarja g. L. Jakopin. Zbira jih v sobotah po slovenski šoli. Trenutno ima še tri sovoditelje in vsi imajo na skrbi 15 skavtov, med katerimi jih je osem še volčičev. Njihova delavnost je v športu, taborenju in v drugih majhnih delavnostih, ki jih vključujejo v slovensko skupnost. 3. Gospodične Šircelj, Škulj in Žejen so lani začele z zabavno liro za male otroke. Učijo jih igranja, petja, medsebojnega obnašanja in postrežbe bližnjemu. 4. Bolj močna organizacija je Mladinski klub. Predseduje mu gdč. Martina Erjavec. Člani kluba skrbijo za mesečno mladinsko mašo, za kavo v dvorani po nedeljskih mašah, za filmske predstave, za duhovne obnove mladine in podobno. Gredo tudi skupaj na smučanje in na silvestrovanje, kamor pride do 500 mladih. 5. Gdč. Flegar je poročala, da v fari deluje tudi Marijina družba za dekleta. 6. G. J. Kvas je govoril o delu Vincencijeve konference. Člani obiskujejo bolnike in podpirajo potrebne. Sredstev v ta naiften ne manjka, potreb tudi ne, le delavcev je premalo. 7. Zelo delavna organizacija v fari je Baragov Misijonski Krožek. Poročal je predsednik g. Janez Marentič. Krožek ima sestanke vsak prvi četrtek v mesecu. Na sestankih člani najprej molijo desetko rožnega venca. ,poslušajo duhovno misel, berejo pisma misijonarjev, sprejmejo poročilo blagajnika in odločajo o podporah, ki naj se pošljejo v misijone. Vsak župljan ima možnost, da pristopi. 8. Poročilo finančnega pododbora je podal g. župnik. Povedal je, da so podrli hišo poleg cerkve, da bo večji prostor za parkališče; osvetlili so ta prostor; v cerkvi so napeljali nove ventilatorje; kupili so nove mize in prebarvali klopi v cerkvi. Priredili so tudi dva banketa, ki sta bila dobro obiskana. 9. Gospa Hočevar je povedala, da predstavlja faro pri škofijskem odboru za prizadete. 10. Cerkveni pevski zbor. “Njegove sadove slišite”, je povdaril poročevalec g. Dušan Klemenčič. Klical je po novih pevskih močeh in prosil, naj bi ljudje vzeli cerkveno petje kot del bogoslužja. Pesem je molitev, in če bo pesem utihnila, bo umrla tudi vera v srcih. 11. Katoliška Ženska Liga je pa brez dvoma najmočnejša in najbolj delavna organizacija v župniji Marije Pomagaj. Ima mesečne sestanke, skrbi za duhovno plat ne samo članic, ampak tudi župljanov, je aktivna v dvorani in kuhinji, pelje žene in dekleta na romanje, skrbi za butarice na cvetno nedeljo in je vedno pripravljena pomagati tako z navzočnostjo, z darovi, z delom in z molitvijo. O vsem tem je lepo poročala ga. Anica Mikolič. 12. Da bo slika popolna, je treba omeniti še “Škrjanč-ka”, to je mladinski pevski zbor, ki ga vodi in vadi g. Drago Ložar od sv. Katarine. Ko je bilo poročanje o organizacijski delavnosti izčrpano, je stopil pred mikrofon g. F. Habjan, predsednik Ž.P.S. On je v svojem referatu poskusa! analizirati skoraj 30-letno življenje in delovanje Marije Pomagaj. Nakazal je na kratko sedanje stanje, ki naj pokaže ali vsaj nakaže, kako bo v bodoče. Tudi g. župnik Ivan Plaz ar je imel podoben, a zelo razse-žen referat. Iz obeh poročil bi se dalo sklepati, da slovenska prafara v Kanadi ne raste. Kažejo se problemi, ki to nerast povzročajo. O njih je treba razmišljati in jih reševati. Zakaj n. pr. dekle, katere starši so v župniji zelo delavni in tudi sama poučuje verouk,- a ne hodi ob nedeljah k slovenskim mašam” Zakaj je čedalje več obrobnih faranov, ki se poročijo v tej župniji, a ji pozneje ne pripadajo, ki dajo krstiti otroka v slov. cerkvi, a se ji, potem oddaljijo, ki jo obiščejo za Veliko noč in na sveti večer samo in podobno. Ko bosta referata objavljena, se bomo k njuni vsebini še povrnili. O liturgičnem delovanju je poročal v F. Pajk. To delovanje se nanaša na laično pomoč pri obredih v cerkvi: Kdo bo bral berila, nosil darove, pobiral po cerkvi, delal red in sprejemal ljudi. Ko so govorniki pri glavni mizi opravili svoje delo, je voditeljica zborovanja dala besedo ljudem v dvorani. Bilo je nekaj vprašanj, nekaj predlogov, a samo glede nebistvenih stvari. Debata ni prav nič posegla v bistvo farnega življenja in ni prav nič prispevala k reševanju problemov, ki se stavljajo na pot farni bodočnosti Zgle-dalo je, da so bili ljudje na to premalo pripravljeni. Ura je bila že pozna, ko je bil program izčrpan. V akcijo so stopile članice KŽLige in so postregle s prigrizkom, čajem in kavo. Ob dobri volji se je razgovor nadaljeval in postal celo še bolj živahen in verjetno še bolj odkrit. Bil je lep in koristen nedeljski popoldan. Le škoda, da jih je bilo toliko odsotnih, ker niso “utegnili” priti; kakor je že v sv. pismu zapisana Por. NA ROBU Budget Budget, ki ga je za prihodnje leto predložil Reagan, bo znašal 848 bilijonov dolarjev. Ali veste, koliko je to? Recimo, da bi potrošili od Kristusovega rojstva vsak dan en milijon dolarjev, bi nam danes še vedno ostalo 127 bilijonov. Če bi 848 bilijonov položili po dolarjih v vrsto, bi bila ta vrsta dolga 80 milijonov milj in bi segla v vsemirju skoraj do sonca. In z njimi bi mogli tlakovati več kot eno miljo široko cesto od New Yorka do San Francisca. In da bi se pri tej ogromni vsoti ne dalo nekaj bilijonov prihraniti? Kontrola nad Sovjeti Generali trdijo, da ne morejo kontrolirati, ali se Sovjeti držijo dogovorov o atomskem oboroževanju ali ne. G. George Zabelka, ki je bil vojaški kaplan tistih katoliških vojakov, ki so bombardirali Hirošimo, pa je nedavno v Washingtonu odkril, da so fotografije naših satelitov tako točne, da moreš z njih čita-ti tablice na avtomobilih, parkiranih na ulicah v Moskvi. Dr. Z. Kalan KOLEDAR društvenih prireditev 26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 26. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop. potem kosilo in zabava s plesom. JULIJ 12. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi pomladanski koncert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair A ve. Igrajo Veseli Slovenci. 12. — Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo s plesom ob praznovanju 20-letnice svojega obstoja. Prireditev bo v SDD na Waterloo Rd. 19. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v Slovenskem delavskem domu nn Waterloo Rd. Začettek ob 7. zv. Po koncertu pies in za bava. 20. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. 20. — Federacija slovenskih narodnih domov priredi vsakoletni “mož in žena leta” banket v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Serviranje ob 3. popoldne. 26. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 26. — Torontski “Fantje na vasi” prirejajo koncert v farni dvorani Brezmadežne na Brown’s Line cesti, Toronto. Začetek ob 7.30 zvečer. Sodelujejo “Fantje na vasi” iz Clevelanda. 26. iii 27. — Balincarski klub na Waterloo Rd. priredi ba-lincarsko tekmovanje. Vpisnina za ekipo je $30. Prva nagrada bo $300. Zadnji rok za prijavo je 15. marca. APRIL 9. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 10. — Zveza oltarnih društev priredi kosilo za pomoč mesečniku Ave Maria. Kosilo bo v avditoriju pri Sv. Vidu, serviranje bo od 11.30 dop. do 2. pop. MALI OGLASI NEEDED Good cook with ethnic background, for Easflake Restaurant. Flexible hours. 951-8892. (16-21) FOR RENT 3 rooms and bath, up. Prefer middle-aged working woman. Call 481-6628. (16-19) 16. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. 17. — Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. priredi kosilo in ples v SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3. popoldne. 23. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem domu na Maple Hts. Začetek ob 7. zvečer. Za ples igra. Eddie Bueihner orkester. 30. — Slovenian National Art Guild priredi večerjo s plesom ob 10. obletnici svojega obstoja v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30., 1. maja — Slovenski folklorni inštitut v Ameriki priredi samostojni folklorni program v novo preurejenem gledališču Ohio Theater na Playhouse Square v središču Clevelanda. MAJ 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 8. — Ženski odsek SNPJ farme na Heath Rd. priredi kosilo s piknikom. 15. — S.K.D. Triglav Milwaukee, Wis. priredi materinsko proslavo v Parku. Začetek ob 2: popoldne. 21. — Mladi harmonikarji prirede koncert v avditoriju pri Sv, Vidu. Začetek ob 7.30 zvečer. Za ples igra ansambel Jasmin. 29. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd. 30. — S.K.D. Triglav Milwaukee, Wis. priredi spominsko svečanost v svojem Triglavskem parku. Sv. maša ob 11. dop., potem govor pesem in kosilo. JUNIJ 4. — American Slovene Club priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico klu-bovega obstoja. 5. — Otvoritev Slovenske pristave. 18. in 19, — Tabor DSPB Cleveland podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo ter 40-letnico Turjaka in 40-letnico ustanovitve slovenskega domobranstva. Sipominska proslava bo pri kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi. 2. in 3. — Slovenski folklorni institut v Ameriki priredi svoj tretji Festival slovenske folklore v Ameriki. 10. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 17. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — Misijonski piknik MZA za Milwaukee s sv. mašo ob 11. dop. v parku Triglava; sledijo kosilo, žrebanje in prijateljsko srečanje. 31. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi piknik na lovski farmi. AVGUST •v 7. — Belokranjski klub priredi piknjk na Slovenski pristavi. 21. — S.K.D. Triglav Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi poletni piknik, zopet s sv. mašo ob 11. dopoldne, kateri sledijo kosilo, zabava s plesom in športne tekme. SEPTEMBER 10. —Plesna skupina Kres priredi Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 11. — Ženski odsek SNPJ ' farme na Heath Rd. priredi kosilo s piknikom. 18. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo z juho, govejo in kurjo pečenko in prikuhami, v farni dvorani. Servirale bodo od 11.30 dop. 'do 2. pop. 18. — Odbor Slovenske pristave priredi vsakoletno Vinsko trgatev na SP. 25. — Plesna skupina Kres ponovi program “Večer slovenskih narodnih in umetnih plesov” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne. 25.— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. Kosilo ob 12. uri opoldne, potem zabava. OKTOBER 1. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Gostujejo Fantje na vasi iz Toronta. Po koncertu ples in, zabava, igra Alpski sek-stet. 15- — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 15. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi vsakoletni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vidu. Igra Veseli Slove®-ci orkester. 16. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Ansambel “Veseli Slovenci” praznuje 20. oblet-nico'obstoja s samostojnim koncertom in večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. NOVEMBER 12. — Belokranjski klub pri' redi martinovanje v Sb venskem narodnem doc® na St. Clair Ave. . Veseli Slovenci. “CC 12. — Pevski zbor Jadran K] priredi koncert z večerjo i1 ^ plesom v Slovenskem rie eje^ lavskem domu na Waterl^gpj Rd. S serviranjem večeri* jggj bodo začeli ob 5. popoldne v Proi 5. — Štajerski klub priredi svoje tradicionalno marti- lova no van j e v dvorani pri Sv. Sporočajte osebne in ^ ' krajevne novice! ^ 'Vost Površnost in goljufije v Social Security sistemu Washington, D.C. — Ob koncu lanskega leta so uradno poročali, da je Social Security sistem porabil vsako minuto 17.000 dolarjev več kpt jih je sprejel, kar nakopiči za 50 do 100 milijard dolarjev primanjkljaja na leto. Social Security administracija pravi, da so zašli v tak položaj, da je bilo lansko jesen prvič v 47 letih, odkar izplačujejo pokojnine, da si je Social Security administracija morala izposoditi denar za izplačevanje pokojnin. Pokojninski sklad si bo moral izposoditi 10 do 12 milijard dolarjev iz Medicare sklada, da bodo izplačevali pokojnine do junija. Sam predsednik Reagan je o finančnih težavah Social Security fonda že ponovno izjavil, da je najprej treba v Social Security sistemu odpraviti zlorabe in goljufije, pa tudi površnost, toda nekateri ljudski zastopniki v Washing-tonu iz zgolj političnih razlogov takoj na ves glas zavpijejo, da hoče vlada oškodovati siromake. Prav pred kratkim pa so ameriški časopisi poročali, da so uradne preiskave v 11 zveznih državah, v New York City in Veterans Administration odkrili 1.411 skučajev, v katerih je Social Security urad izplačal mrtvim osebam več kot 6 milijonov dolarjev pokojnin. Social Security komisar John Swahn pa pravi, da je to le majhen del odkritih goljufij. Sumijo, da je Social Security urad izplačal okrog 100 milijonov dolarjev pokojnin mrtvim osebam. Napačno izplačane pokojnine mrtvim osebam znašajo v' Ki leta ne ton. vit«, letni posameznih slučajih o?cCC5pod $5.000, v enem slučaju p® ceUjar 10 $50.000 tekom več let. je, s Resnici na ljubo pa Security urad tudi prizna je lastne pomote ali zmeš®!® ve pri zapletenem reto#^/ P1 ranju smrti oseb. Na 6v Medicare in državni zap*s^^f so nekatere še žive osebe i®5® 11 zabeležene kot mrtve, katere žive pa da so že Ko so lansko leto s koropi1«^ «a terji primerjali podatke, ugotovili, da je bilo 3.200 čajev napačno registrira®5"* ^ kot mrtvi. P8h< V 1.411 slučajih,' v kat^; so odkrili goljufije, je okrog 500 pokojninskih ček® ki so jih najbrž vnovčili | rodniki še po smrti up0^ jenca. Od tega so z urai®^ postopkom dobili vrnj6^^1 čekov v vrednosti $382.000 L $47.000 VTEiioEiiVi tr Toda vrnjenih v gotov ^ v mnogih slučajih ** svojci umrlega ponovno i® obveščali Social d. da iA HrvHčna 0S*\,»i novno ty urad, da je dotična že umrla, a Social čeki so kar naprej še !L J Zvezna vlada v Washingt®^^ in Kongres ter Social administracija se v polni ^ zavedajo, da je ves Social curity sistem v resnih čnih težavah, ki ga s9® ■ ljudski predstavniki det\r g goško izkoriščajo v svoj® L litične namene. Vlada P3 * , postavila poseben odbor’ katerem so demokrati i® j a publikanci, ki bodo J®0*^ j ugrizniti v kislo jabolkOi.^ rešijo Social Security pred polomom in zagot® ostarelim upokojencem re° •an j prejemanje pokojnine. j>n, i GRDINA POGREBNA ZAVOD^ 531-6300 431-2088 17010 Lake Shore 1053 E. 62nd GRDINA TRGOVINA S POHIŠTVOM 531-1235 15301 Waterloo Rd' V V Vesti iz Slovenije Jedrska elektrarna Krško obratuje e KRŠKO — Prva jedrska .elektrarna v Sloveniji in, , SPRj, Id je od 2. oktobra f 1981, ko se je prvič vključila v jugoslovansko omrežje, * Proizvedla 3,3 milijarde ki-‘°vatnih ur električne energije. dela vse od zadnje ustaštva na začetku lanskega decembra s polno zmogljivostjo. Kljub temu, da bo sredi teta zaradi popolnitve tretji-d® iztrošenega goriva — ob ^menjavi ga bodo vložili 16 71 —potrebna daljša usta-štev, računajo na izpolnitev J®tnega plana, ko naj bi go-'Jodarstvu SFRJ dali 3,4 mi-.jerde kilovatnih ur energi-3e' samo v letošnjem janu-c^u pa so je proizvedli že milijonov kilovatnih ur. ij* ^ jedrski elektrarni Krško Pospešeno pripravljajo na objekta ter končno jjPanstituiranje v delovno or- [C«mi2acijo. ^ Vgradnji JE Krško je tf^deJovala ameriška firma »j^tinghouse, obe strani pa sprti zaradi nekaterih K^fričakovanih stroškov, nfšenda v Sloveniji niso bili r?em zadovoljni z West-/Shousom. ^isterne namesto avtomobilov ni^SMPETER PRI GORICI— J^L^storih bivše Cimosove 9 bo stekla redna pro- °dnja specialnih cistern • Prevoz posebnih tovorov Pjj®hničnih plinov. To je ^Program podjetja Vozila ^jvečjega proizva-Priključnih vozil v a' faSL ^re za najP°mbnejšo jj^^rsko naložbo v zad-rfbfa? 3etih v novogoriški 1' Po proizvodnih zmog-^Ih bo med večjimi na svetu. Letno bodo namreč v eni izmeni izdelali 800 specialnih cistern. Novi telefoni za 80 kmetij DRAVOGBAO — I*to» bo dobilo telefo—lrr pHhljerke novih osemdeset kmetij v obmejnem hribovskem območju na levem bregu Drave. Pri graditvi telefonskega-omrežja bodo sodelovali prebivalci, vojaki, mladina in delavci PTT promet iz Slovenj Gradca. Pričakovati je, da bodo letos telefoni zazvonili na domačijah na Viču, Goriškem vrhu, Kozjem vrhu, na Vei-Id in v drugih zaselkih. Slovani zgodaj v dolini Rižane PIRAN —- Arheološke izkopanine v vasi Predloka v dolini Rižane potrjujejo, da so Slovani živeli tam že v začetku 9. stoletja. V piranski Mestni galeriji so odprli razstavo arheoloških izkopanin iz te vasi. Arheologi in drugi muzejski delavci so začeli kopati že pred 11 leti, torej približno 1400 let potem, ko so Slovani prvič stopili na ta tla, in sicer v bližini cerkve v vasi Predloka. Elica Boltin-Tometova, višji kustos v piranskem muze-ju, je omenila zapis o rižanskem zboru, ki je bil v tej dolini že leta 804. V tem zapisu so Slovani omenjeni prvič kot naseljenci v teh krajih. Z arheološkimi najdbami so samo še potrdili pisan vir, namreč da so Slovani najkasneje v 9. stoletju že živeli ob reki Rižani. Doslej so izkopali 110 grobov, tri srednjeveške grobnice in odkrili 121 predmetov. Našli so pravzaprav dve Ut YOUR UFE INSURANCE WORK FOR YOU > d^r Mutual has a new concept which combines '^is e insurance with an exciting new benefit program. includes low interest certificate loans, low TTl0rtgage loans, scholarships, social activities, and ' ■an j^°nai facilities provided by one of the largest Slove-\ ;,r°':ernal Associations in Ohio. For further informa- c°Yr'plete and mail the coupon below flaoQflttaopaoQQooQnoooQooQOQooBQ ^>Tiencan Mutual Life Assoc. 424 So Walerloo Rd. leveland, OH 44119. Tel. 531-1900 p of birth is 'ame City .................State.........Zip.... ^TnnnnnnroTTBTTnrinnrBTTnrinnroTroTnnnnnri skupini grobnic. V prvi skupini gre za grobove iz 7. in 8. stoletja, kjer so našli predmete domorodnega prebivalstva. Med temi predmeti je tudi nekaj takih, ki so slovanskega izvora, vendar ti še niso dokaz o stalni naseljenosti prednikov današnjih Slovencev ob reki Rižani. Našli so koščen glavnik, železno zapestnico in uhan. Verjetno je šlo za tiste Slovane, ki so služili v bizantinski vojski. Drugi del grobišč pa je v zemlji skrival precej uhanov in prstanov, ki pripadajo ket-laški skupini — alpskim Slovanom. (V tistem času je krščanstvo prepovedalo dajati v grobove pridatke — orodja, orožje, zato so arheologi prisiljeni sklepati predvsem po nakitu). Ketlaška skupina Slovanov se je v Rižani naseljevala kot poljedelska skupina. Gre za nakit iz brona in srebra. Pri odkopavanju so bili zanimivi tudi sami grobovi, obloženi s kamni, Id so namesto krst ščitili pokopane. Prešernove nagrade LJUBLJANA — V tem mestu so podelili letošnje Prešernove nagrade. Prejeli so iih pisateljica Mira Mihelič, a življenjsko delo, skladatelj Primož Ramovš za življenjsko delo in akademski kipar Slavko Tihec za kvalitetne inovacije v kiparstvu. V Sloveniji so umrli: Iz “Dela” 7. februarja: Borut Hribar (Maribor); Franc Mordej, železniški u-pokojenec (Beograd); Frančiška Čepon roj. Rupnik (Hotedršica); Frančiška Dimic (Ljublja- na); Minka Ilovar roj. Spendov (Jesenice); Jože Krušič (Ljubljana); Anton Podboj, Podbojev ata (Žužemberk); Jože Sečnik (Ljubljana); Anton Pirkovič (Velike Lašče). Iz "Delo” 8. februarja: Lucija Lenarčič roj. Zajc p.d. Jerečeva mama (Ljubljana) ; Frančiška Pogačnik roj. Mravlje (Kranj); Franc Žitko (Vrhnika); Marija Lenče por. Zalesak, doma iz Kleč pri Ljubljani; Mihael Gomboc (Murska Sobota); Jože Prešeren (Lesce); Marija Bregar roj. Demov-šek (Ljubljana); Marija Hrovat, Hrovatova mama (Rumanja vas); Marija Zaman-Turkova (Češnjica v Selški dolini); Jani Hočevar (Ljubljana); Mirko Avsenak, prof. v pokoju (Ljubljana); Gdč. REZKA JAREM prodaja stare klišeje, ki so jih pred dobavo novega tiskarskega stroja uporabljali pri Ameriški Domovini, na banketu v pomoč temu slovenskemu listu preteklo soboto zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Gdc. Jarem in g. MILAN RIBIC sta tudi pripravila zanimivo razstavo starih izvodov Ameriške Domovine. Na sliki vidite Olgo Petek, Alenko Mišmaš in Mileno Stropnik, ko si ogledajo klišeje. Ivan Baškovič (Ljubljana); Stanko Roškarič (Ljubljana); Franc Grjol-Tači (Ljubljana) ; Alojz Širca (Litija); Marija Križman roj. Stiber-nik (Ljubljana); Frančiška Gostenčnik roj. Leskovec (Vrhnika); Rudolf Zupančič (Ljubljana); Ludvik Praprotnik, upokojeni železničar (Ljubljana). Iz “Dela” 9. februarja: Marija Matjan roj. Strajhar (Kamnik); Anica Kajžer roj. Kramar (Tržič); Marica Lubejeva, operna solistka v pokoju (Maribor); Joža Hojan roj. Casennan (Ljubljana); Stanko Arnuš (Črnuče); Janez Kuhelj iz Šmarja pri Šentjerneju; prof. dr. Jože Slivnik, dipl. kemik in redni profesor na univerzi v Ljubljani (Ljubljana); Rudi Roglič st (Domžale); Milan Stele (Kamnik); Slavka Legiša, upokojena učiteljica (Maribor); Ria Ogrizek roj. Gajšek (Ljubljana); Alojzij Janežič (Grosuplje); Štefanija Simčič (Ljubljana): Zora Kajfež roj. Uršič (Ljubljana); Marija Planinc, upokojena prodajalka sadja in zelenjave (Ljubljana); Franc Polončič (Kranj); Julijana Potokar roj. Praznik (Ljubljana); Jure Horvat (Ljubljana); Jože Pirc (Ljubljana); Angela Pogorelc (Goriča V8S) y Frančiška Bricelj (Ljubljana). Iz “Dela” 10. februarja: Igor Omersa (Ljubljana); Dorči Turšič-Dorotej a, profesorica tujih jezikov (Kranj); Marija Soroszy roj. Plevnik (Ljubljana); HMarij Frančeškin st. iz Bilj 188; Ciril Homar (Domžale); Marija Kozmelj-Mici (Ljubljana); Nada Strehar (Trbovlje); Antonija Pečnik roj. Brečko (Rimske Toplice); Dušan Bezlaj (Kranj); Jožefa Prevodnik roj. Roblek (Moravče); Valentin Ostrež (Litija); Matija Petek (Ljubljana); Ivan Lesjak, gostinec v pokoju (Rogaška Slatina); Janez Bučar, upokojeni pravnik (Ljubljana); Josipina Kramaršič roj. Bučar (Ljubljana); Pavel Smrtnik (Vrhnika), Alojz Marušič (Sevnica); Marija Sterk roj. Suhodolčan (Sevnica). Iz “Dela” 11. februarja Janez Seme (Trbovlje) ; Anton Cekuta (Novo mesto); Jakob Kompan (Maribor); Sonja Lazar roj. Lapuh (Idrija); Alojz Pucihar (Ljubljana); Joža Hojan (Ljubljana); Ivan Skopec (Drenov grič); Josip Dolinšek (Ljubljana); Ivanka Tekavec roj. Bavdek (Ljubljana); Franc Remec (Koper); Frančiška Groznik roj. Keber, p.d. 2rudarjeva mama (Sostro); Marija Vrtačnik (Piran); Marija Šmid (Kranj); Ivan Imperl (Sevnica); Rosana Bajc (Ljubljana). Iz “Dela” 12. februarja: Ivo Škerlj (Ljubljana); Stane Jemc (Ljubljana); Jože Lokar (Višnja gora); Jožica Ribarič (Ljubljana); Franc Kelenc (Postojna); Anton Zgonc, Ledarska 28; Jožef Cvek, Nogar z Lo-garšč; Mara Oblak roj. Stanj ko (Ljubljana); Anton Gabrijelčič (Ljubljana); Franc Rojc (Celje); Boris Germek (Ljubljana); Robert Klenovšek (Novo mesto); Vladimir Kraut (Kamnik); Anton Kovačič (Ljubljana); Davorin Blažon (Kranj); Karolina Bila roj. Borko (Ljubljana); Marjanca Gerželj roj. Jenko. ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Moje razlaganje je bilo nekaterim znanstvenikom novost, po njih načelih neverjeten način obnavljanja vlad, ki so se v mednarodni propagandi tedaj oglašale kot demokratične. Vtis o takem razvoju v državah vzhodne Evrope je bil posplošen, ko sta delegata iz Romunije in Madžarske povedala natančno isto povest. Iz našega doprinosa se je torej razvilo tolmačenje, da so Rusi za okupirane dežele imeli vnaprej pripravljen model zavladanja v okupiranih deželah in jih tako prikrojiti svojemu sistemu. Omenim naj še, da sem dve leti po konferenci v Frankfurtu bil dvakrat povabljen na Harvard univerzo in Tehnološki institut države Massachusetts. Pri tem se je ustanovil pod zaščito zvezne vlade obsežen urad za znanstveno raziskovanje načina, kako se je sovjetske vrste režim uvedel v državah vzhodne Evrope. Povsod se je dokazalo, da ljudstva niso v nobeni deželi odločala ali prostovoljno izbirala nove vlade. Za vsako državo je izšla posebna študija pod imenom The Pattern of Soviet Takeover (Model sovjetskega zavladanja). To ogromno dokumentirano študijo je vodil profesor, ki se je udeležil konference v Frankfurtu. Z njim sem se često posvetoval na sestankih v Bostonu in Wash-ingtonu. Moje doprinose je vključil v knjigo o uvedenju bolgarskega režima. * * * Dvakrat sem iz Bolgarije potoval v Atene, enkrat za nadaljnji polet v Kairo in Nairobi v vzhodni Afriki, drugič za obisk Carigrada. Polet je bil obakrat služben do Aten, odtod pa največ le za kratke počitnice na oddih. Omenil sem krajo, ki je prizadela člane naše delegacije v Sofiji. Tatovi so se našli med Bolgari, a v enem primeru so okoliščine kazale, mi. V zgradbi za nižje oficirje je bil nekega dne ukraden iz sobe kapetana. An-dreponta dragocen fotografski aparat, iz denarne listnice pa zavojček s tristo dolarji. Odgovornost za preiskavo in najdenje tatu je padla name. Po poizvedovanju, kdo je bil v poslopju, da bi lahko ukradel, in po zaslišanju vseh bolgarskih uslužbencev sem izključil možnost, da bi bil krivec med njimi. Zoprno mi je bilo misliti, da bi se med oficirji našel tat, a izpraševati sem moral tudi te. V poslopju jih je bilo nastanjenih pet. Štiri sem izpraševal in zaključil, da med njimi ni krivca. Petega ni bilo. Pomožni pilot, poročnik, je prejšnje jutro odletel v Italijo in se mogoče zaradi slabega vremena ni mogel vrniti v Sofijo. Mislil sem tudi, da je morebiti porabil priložnost poleteti z letalom v Atene, kot je to po lastnem pripovedovanju storil enkrat poprej. Stopajoč skozi hodnik sem našel vrata v njegovo sobo odprta. Na steni je visela slika Akropole, na mizi je bila kopičica grških spominkov. Vstopil sem in ne posebno rad brskal po mizi in predalih. Med papirji sem odkril večjo trgovsko vizitno karto z reklamo o prodaji in nakupu starih in novih fotografskih aparatov. Poročnika sem poznal kot molčečega, ne posebno bistrega farmarskega mladeniča iz Nebraske; takoj se mi je čudno zdelo, kakšne stike bi mogel imeti s trgovcem fotografskih aparatov v Atenah. Ime in naslov trgovca sem zapisal in vizitno karto pustil v predalu. Poročnik se je vrnil v Sofijo naslednji dan. Glavnemu pilotu se je opravičil, da ga je zadržalo slabo vreme. Nič ga nisem izpraševal, a kapetan Andrepont, kateremu .— AMURtSIvV’ ^domovin’ 'VINA m % 7. AMUmSKA'* MX'-MCYINA & 4» •WlttlSKV da je krivec najbrž med na- sem omenil začetno sumni- V blag spomin OB PETNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NASA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAWA, SESTRA IN TETA ROZI CHANDEK rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca_lS68. Kje si moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki je delala za nas. Petnajst let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživaj. Žalujoči: DRUŽINA Cleveland, O., 8. marca 1983. Mnogi rojaki, ki so se udeležili banketa v pomoč Ameriški Domovini preteklo soboto zvečer, so se ustavili nekaj časa tudi pri zanimivi razstavi starih izvodov Ameriške Domovine. Razstavo sta pripravila gdc. Rezka Jarem in g. Milan Ribič. Na sliki vidite TONETA in REZKO RUS ter JOŽETA RUSA, ki so opazili sliko mladega kaplan* ameriški vojski Louisa B. Baznika. Poročil*11 odhodu takratnega kaplana Baznika M Clevelanda je bilo objavljeno v Ameri® Domovini pred 39 leti. Na banketu pretek soboto pa je bil mons. Baznik glavni govori | skupaj s sen. Frankom Lauschetom. čenje, mi je dejal, da je v poročnikovi sobi videl velik glinast krožnik z Vdelano sliko klasičnega grškega atleta. Po tem bi sodil, da je moral poročnik spet biti na poletu čez Atene in tam pristati. Polkovnik, naš glavni pilot, me je večkrat vabil, da bi z njim potoval na kratek oddih v Kairo in mogoče v Kenyjo. Čas ni nikoli dopuščal, tudi ne ob tej priložnosti, a dognati sem moral, če je bilo moje sumničenje opravičeno ali ne. “Kako da si se končno premislil?” me je vprašal, ko sem mu nepričakovano predložil polet v Atene ter v Afriko, kot je želel Resničnega povoda mu nisem povedal, samo to, da bi rad videl Atene in imel nekaj dni oddiha. Pet se nas je podalo na pot v obsežnem letalu: polkovnikov prvi pomožni pilot, dva druga oficirja in jaz. Leteli smo do Jadrana, čez Krf in Patras. Prvi dan je skupina brez mene ogledovala razvaline. Hotel sem predvsem “kupiti” fotografsko kamero. Prodajalec mi je pokazal vrsto aparatov, a jaz sem hotel kaj boljšega. Končno mi je iz ozadja trgovine prinesel, kar sem iskal — Andrepontove- ga. (Se nadaljuje) £5unssHaus FAMILY STYLE RESTAURANT at Nordic Village 7480 Warner Road, Route 307 Madison, Ohio 44057 ■ Exit 212 I 1 II Sine* 1914 *.. “I f I MIKANE DIIVB kJOUETi IL 604S4 the Hoi; Family Society of the U.S.A. has been dedič*** I to the service of the Catholic home, family and commune I For half-a-century your Society has offered the fines* j insurance protection at low, non-profit rates to Catholics o*1* LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historic*! Facts us!* I The Holy Family Society is a Society of Catholics mut united in fraternal dedication to the Holy Family of J«*1* Mary and Joseph. Society’s Catholic. Action Programs are: L Schola* ships for the education of young men tsp1*’1 to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become 1. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of ^ America. f. Bowling, basketball and Uttle league baseball t. Social activities. T. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družin^ Officers President ................... Joseph J. Konrad First Vice-President ........ Ronald Zefran Second Vice-President ....... Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer ................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ......... Nancy Osborne First Trustee ............... Joseph Šinkovec Second Trustee .............. Frances Kimak Third Trustee ............... Anthony Tomazin First Judicial .............. Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial .....-........ Frank Toplak Social Director ............. Mary Lou Golf Spiritual Director............. Medical Advisor ----------- Joseph A. Zalar, M.D. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! f Sporočajte osebne in krajevne novice! let ko