VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Ktagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. H H H a H H H H H H H H H H H H H ! LETNtKXXXViii CELOVEC, PETEK, 4. MAREC 1983 ŠTEV. 9(2112) MOJSOV DELEGACiJi KOROŠKiH SLOVENCEV: „Pokaži kaj znaš" Uspela mladinska revija SPZ v Velikovcu Rešitev manjšinskih vprašanj bi pomenila doprinos k izboljšanju odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo Obisk deiegacije koroških Siovencev minuii teden v Beogradu, o katerem smo kratko poročati že v zadnji števiiki našega iista, je dobi) Posebno aktuainost brez dvoma zaradi tega, ker je zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Lazar Mojsov predstavnike siovenskih osrednjih organizacij sprejet takorekoč neposredno po svojem srečanju z avstrijskim zunanjim ministrom Pahrom na Brdu pri Kranju. Prvi so nastopiti otroci ii najbtiije okotice Velikovca — ix štrihotč in Vate vasi Že šestič je priredita Stovenska prosvetna zveza mtadinsko revijo z nastovom „Pokaži kaj znaš". Tokrat je bita pritjubtjena prireditev v Vetikovcu, kjer so tamkajšnji mestni očetje s tem, da v mestni dvorani niso dovotiti stovenskih kuiturnih prireditev, že ponovno manifestirati svojo evropsko nezretost. Upati je samo, da bo po izvedbi sedanje renovacije dvorane tudi v občinski sobi zavet svež duh strpnosti do soseda v dežeti, ki si iskreno žeti mirnega sožitja in enakopravnega sodetovanja, kakor je pokazata tudi nedeijska prireditev. O tej vsestransko uspeti prireditvi v dvorani veiikovške trgovske zbornice, kjer so mtadi akterji iz Podjune s petjem, giasbo, dektamaci-jami in drugimi nastopi pokazati svoje znanje, obširno poročamo na 4. strani. Sicer pa bo Stovenska prosvetna zveza v okviru svoje tetošnje 75-tetnice pripravita še več takih prireditev, ki so povsod detežne širokega zanimanja in množičnega obiska. Sedmi vrh neuvrščenih eden najpomembnejših dogodkov na svetovnem poiitiinem prizorišču O tem srečanju je Mojsov tudi seznani) predstavnike ZSO in NSKS. Povedal je med drugim, da mu je Pahr izrecno zagotovil, da Avstrija priznava Jugoslaviji legitimno pravico, da vodi skrb in račun o izpolnjevanju člena 7 avstrijske državne pogodbe (da torej njeno zanimanje za položaj slovenske m hrvaške narodne manjšine v Avstriji nikakor ne pomeni vmešavanje v notranje zadeve naše države, kakor to večkrat skušajo prikazovati pri nas — op. ured ). Mojsov ja tudi poudaril, da sedanji zakon ° narodnih skupinah bistveno omejuje pravice koroških Slovencev, kajti, kot je naglasil, človekove pravice — in manjšinske pravice so del splošnih človekovih pravic - se ne dajo meriti in odmerjati po odstotkih, marveč jih je treba prignati in izvajati ne glede na šte-vitčno moč prizadete skupine. In Prav z ozirom na nezadovoljivi zakon je Mojsov še opozoril, da imajo koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati v členu 7 državne pogodbe mednarodno in s tem najmočnejše Zagotovilo in jamstvo svojih pravic — ki pa jih Avstrija še ni izpolnila. Delegacija koroških Slovencev, k' sta jo vodila predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, je seznanila Mojsova s trenutnim položajem slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri tem mu je posebej tolmačila najbolj pereče probleme, kot so vprašanje predšolske vzgoje, ki še sploh ni urejeno; vprašanje slovenskega jezika v javnosti PREBERITE O pripravah na volitve str. 2 Zaključek pevskega srečanja „Od Pliberka do Trabcrka" str. 3 Poročilo o mladinski reviji „Pokaži kaj znaš" str. 4 Ob mednarodnem dnevu žena str. 5 Književni vestnik: Lipuš prejel državno Podporno nagrado str.6 v luči diskriminacijskih omejitev, ko pa bi morala rešitev veljati za vse Slovence na celotnem naselitvenem ozemlju; vprašanje radia in televizije in tozadevne zahteve po širšem in enakopravnejšem upoštevanju potreb Slovencev ter še raz- Zveza slovenskih žena vCetovcu vabi na občni zbor ki bo v torek 8. marca 1983 s pričetkom ob 13. uri v ceiov-ški Deiavski zbornici, Bahn-hofstraRe, 1. nadstropje — soba 4. Tudi letos bo občni zbor ob Mednarodnem dnevu žena — borbenem dnevu naprednih žensk vsega sveta. Ženske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju! Odbor na druga vprašanja. Prav tako je delegacija opozorila tudi na posledice, ki jih imajo omejitveni ukrepi Jugoslavije zlasti za obmejni promet; zavzela se je za čimprejšnjo ukinitev vseh takih ukrepov in s tem za poglobitev vsestranskega sodelovanja preko meje. Obe strani sta naglasili, da pozdravljata poživitev dialoga med pristojno avstrijsko vlado in pred- stavništvom manjšine. Zastopniki koroških Slovencev so menili, da je enakopraven dialog edina pot, ki lahko prispeva k razreševanju odprtih vprašanj, vendar niso dovolj besede, marveč morajo slediti dejanja - konkretne rešitve. In tudi Mojsov je dejal, da bi konkretni koraki v tej smeri pomenili doprinos k izboljšanju odnosov med obema državama ter je zagotovil vso podporo Jugoslavije v prizadevanjih za celovito uresničitev pravic manjšin v Avstriji. Med bivanjem v Beogradu je delegacija obiskala tudi Zvezno gospodarsko zbornico SFRJ, kjer sta jo sprejela član predsedstva Jovanovič (ki bo te dni izvoljen za predsednika) in generalni sekretar Molan. Dogovorili so se za poseben delovni razgovor, kjer naj bi sodelovali tudi predstavniki zveznega sekretariata za zunanjo trgovino in narodne banke. Prav tako je delegacija obiskala avstrijsko ambas do, kjer jo je v navzočnosti kulturnega atašeja dr. Inzka sprejel svetnik ambasade dr. VVinkler. V kratkem pogovoru so člani delegacije prikazali trenutni položaj koroških Slovencev, opozorili na pomanjkljivosti sedanje zakonske ureditve ter izrazili željo po nadaljnjem dialogu z vlado. Dr. VVinkler pa je dejal, da se zaveda, da nerešeni člen 7 predstavlja eno izmed odprtih vprašanj v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Pred povratkom domov je predstavnike koroških Slovencev sprejel še podpredsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije dr. Marjan Rožič. V Hiši cvetja pa se je delegacija ob Titovem grobu poklonila spominu velikega državnika in doslednega borca za mir in enakopravno sožitje v svetu. S pogovori funkcionarjev in veleposlanikov se je v New Delhiju te dni začel prvi del 7. srečanja neuvrščenih držav. Drugi del je konferenca zunanjih ministrov. Prihodnji teden — od 7. do tt. marca — pa bo srečanje doseglo višek s sestankom najvišjih predstavnikov, to je predsednikov držav in vlad članic tega širokega in pomembnega mednarodnega gibanja. Že na pripravljalnih sestankih so v temeljitih posvetih in dogovarjanjih začrtali smernice, po katerih bo potekalo delo sedmega vrha neuvrščenih. Veljalo bo vsem važnim problemom današnjega sveta ter prevladuje pričakovanje, da bo delhijski sestanek znova potrdil moč in enotnost neuvrščenih v boju za mir in za miroljubno razreševanje odprtih vprašaj. Poudarjajo, da pomen gibona raste, kar upravičuje tudi oceno, da bo sedanje srečanje eden izmed najpomembnejših dogodkov na svetovnem političnem prizorišču. Indija kot gostiteljica sedmega vrha neuvrščenih pa je za uvod v to srečanje poskrbela tudi za izredno počastitev spomina na umrlega predsednika Tita kot enega od pobudnikov in pionirjev gibanja neuvrščenosti: eno najpomembnejših ulic indijske metropole so poimenovali po Josipu Brozu Titu — kot izraz ljubezni in spoštovanja do osebnosti, .katere polno življenje in monumentalni dosežki so vtisnili globok pečat naši dobi", kot je na slavnosti poudaril indijski zunanji minister. V. zimski pohod „Arihova peč" V nedeljo 6. marca bo na Čemernici nad Šentjakobom v Rožu V. zimski pohod „Ari-hova peč" v spomin na padie borce pod Arihovo pečjo. Prvo nagrado — umetniško obiikovano spominsko piake-to — je tudi tokrat, kot že pri prejšnjih pohodih, prispeva) Siovenski vestnik. Podrobnosti o nedeijski prireditvi objavijamo na 8. strani. Še vedno gospodarska negotovost nad Pliberkom Medtem ko so Kmečko-gospodarska zadruga v Pliberku in druga podjetja ob meji občutila pozitivne učinke zadnjih jugoslovanskih ukrepov (prebivalci obmejnega področja lahko 12-krat na leto prestopijo mejo brez plačila pologa), se težaven gospodarski položaj v produkcijskem sektorju ni izboljšal. Še nadalje grozi 64 (od 84) delavcem tovarne Stefitz sredi marca odpust, v Celovcu se delavci steklarskega podjetja Willner bojijo za delovna mesta, z veliko negotovostjo pa morajo še vedno živeti delavci pliberške pivovarne, ki se upirajo šefom pivovarske inudstrije in direktorjem bank. Na neizprosnem stališču vodstva podjetja Steirer-Brau se do sedaj nič ni spremenilo. Do sedaj še niso pokazali pripravljenosti za nadaljnjo produkcijo pivovarne pri Štihu. Spremenilo se je le to, da bodo menda (!) opustili ZathrbUoni obrati t dobro obiskano p)ibcr4ke sejo sedanji termin odpusta (konec meseca marca). Kaj to pomeni, še ni jasno. Gotovo je le to, da sta se minuli ponedeljek mudila pri državnem sekretarju Lacini pli-berški župan Mikusch in predsednik obratnega sveta Peter Winkl, kjer so se eno uro dolgo razgovarjali o položaju pivovarne. Lacina jima je obljubil, da bodo točno pregledali podatke o pivovarni ter vse podvzeli, da podjetje ne bodo zaprli. Vsi pa pravijo, da je težko obdržati podjetje. Za )4. marca je napovedana tudi seja nadzornega sveta Steirer-Brau in sicer na Dunaju, na sedežu CA, ki ima v tej zadevi tudi odločilno besedo. To je potrdit tudi Peter Wink), ki sicer upa, da se bodo štajerski zastopniki delavcev odtočili v prid koroških delavcev, glede An-droscha, ki s tremi glasovi zastopa CA, pa je skeptičen. Predvsem zato, ker je Androsch pismeno odgovoril pli-berškemu županu Mikuschu ter se izrekel za ukinitev pivovarne pri Štihu. Kako neizprosno trdo ravnajo zastopniki Steirer-Brau s pliberškimi delavci so pokazali tudi v sledečem primeru: Peter Winkl je vprašal vodstvo podjetja, če dovoli, da snemajo v podjetju člani salzburške delavske zbornice. Položaj pivovarne pri Štihu jih je zanimal in hoteli so napraviti film. Vendar se vodstvo podjetja boji javnosti. Odločno je zavrnilo to prošnjo, in se sklicevalo na dosedanje poročanje, ki je menda škodovalo podjetju. Verjetno jim je tudi seja pliberškega občinskega sveta dala misliti, ki je zadnji teden odločno zavrnila hotenje štajerskih veljakov. Iz široke solidarnosti južnoko-škega prebivalstva, ki je tudi koristno za razumevanje med pripadniki obeh narodov, bo še nadalje mogoče črpati moči, ki jih potrebujejo ogroženi delavci pri Štihu. SLOVENŠČiNA V JAVNOST): Diskriminacijsko ravnanje dežeinega šolskega sveta za Koroško Kongres alternativcev v Celovcu Sestali so se tudi zastopniki manjšin V naših prizadevanjih za uveijavijanje siovenščine kot enakopravnega uradnega jezika v smisiu etena 7 avstrijske državne pogodbe do-živijamo prav čudne stvari. O raztičnih primerih smo v našem tistu že poročati. Ztasti tudi o tozadevnih ..izkušnjah", ki jih imamo predvsem z dežeinim šoiskim svetom za Koroško, torej z najvišjo šotsko obiastjo v dežeti, ki pa stovenščini v praksi dosiedno odreka v državni pogodbi zajamčeno pravico - čeprav je predsednik te obtasti isti dežetni gia-var, ki drugod Stovencem očita, da se premato postužujejo stovenščine v stiku z obtastmi. Deželni šolski svet pri tem svo jem odklonilnem stališču vztraja kljub temu, da je deželni glavar pred tedni v pogovoru s predstavniki ZSO izrecno zagotovil, da bodo upoštevali in obravnavali vse slovenske vloge, samo da bodo vložene. Toda iz najnovejšega časa spet primer, ki pa je še posebno značilen, ker pokaže, da vlada pri oblasteh popolna zmešnjava, kadar gre za slovenščino v javnosti. Slovenska prosvetna zveza je 30. novembra 1982 zaprosila deželni šolski svet za dovoljenje, da bi smel imeti Koroški partizanski pevski zbor svoje tedenske vaje v prostorih slovenske gimnazije v Celovcu. V svojem pismu je omenila, da zbor deluje že dve leti, da goji antifašistične pesmi slovenskega naroda in drugih narodov in da je medtem imel že številne nastope na Koroškem, na Dunaju in v Jugoslaviji. Svojo prošnjo je SPZ utemeljila v tem smislu, da ima zbor sedaj svoje vaje v neprikladnih prostorih, da v zboru sodelujejo tudi dijaki slovenske gimnazije in predvsem, da so prostori slovenske gimnazije na razpolago drugim kulturnim skupinam, med drugim pevskemu zboru „Gal!us". Ker po več kot dveh mesecih ni prejela nobenega odgovora, je SPZ 10. februarja 1983 ponovno pisala deželnemu šolskemu svetu; ur-girala je svojo prvotno prošnjo, ki jo je tokrat priložila v prepisu. In glej — na deželnem šolskem svetu se je končno le premaknilo: Dne 16. februarja 1983 je SPZ prejela odgovor na svojo prvo prošnjo. V pismu štev. 15-167/82 (datiranim s 1. 2. 1983, torej mora biti pot iz urada deželnega šolskega sveta v pisarno SPZ v Celovcu izredno dolga!) deželni šolski svet na prošnjo, pisano v slovenščini, zdaj v nemščini odgovarja, da prostorov v slovenski gimnaziji za zborovske vaje ne more dati na razpolago, ker so !e-ti v polni meri izkoriščeni. Vendar še ne dovolj — na deželnem šolskem svetu se premika še naprej: Dne 22. februarja 1983 je SPZ prejela nadaljnje pismo deželnega šolskega sveta. V tem pismu, ki nosi številko 15-14/83 in je datirano z 18. 2. 1983, deželni šolski svet sporoča, da pisma z dne 10. 2. 1983 (s katerim je SPZ urgirala svojo prvo prošnjo - op, ured.) ne more obravnavati. Utemeljitev pa je nam že iz številnih drugih primerov znana argumentacija: ker je pisano v slovenščini — to pa po mnenju deželnega šolskega sveta ne odgovarja določilom zakona o narodnih skupinah ter odredbe zvezne vlade z dne 31. 5. 1977, s katero je bila določena veljavnost slovenščine kot dodatnega uradnega jezika. Toda širokogrudno daje deželni šolski svet SPZ možnost, da vloži takšno prošnjo, ki bo odgovarjala tem določilom. Na teh dveh primerih torej vidimo, da vlada na deželnem šolskem svetu popolna zmešnjava glede upoštevanja slovenščine. Pri tem je treba poudariti, da je oba odgovora podpisal isti poslevodeči predsednik Kircher, ki je gotovo v obeh primerih (v kratkem časovnem razmaku dveh tednov) dobro vedel kaj dela. Ali bo morda tudi zdaj še kdo trdil, da je na Koroškem že vse najbolje urejeno in da se Slovencem ne dela krivica? In poleg jezikovne plati vsaj na koncu še ponižno ..stvarno" vprašanje: Ali ni očitna diskriminacija, če se enemu zboru odreka, kar se drugemu dovoljuje? Ali pa je partizanski zbor za deželni šolski svet in za slovensko gimnazijo ..nesprejemljiv" morda zaradi tega, ker goji antifašistično pesem? Odgovor na ta vprašanja bi brez dvoma zanimal tudi široko javnost. „Nikomur ne jemljemo glasov, nas volijo ljudje, ki začenjajo fundamen-talno drugače misliti." Taka je bila ena od osrednjih izjav na tiskovni konferenci ob izrednem zveznem kongresu Alternativne liste Avstrije (ALU), ki je bil v soboto in nedeljo v Celovcu. Delegati stranke, ki bo po različnih napovedih pri bližnjih volitvah dobila med enim in štirimi odstotki glasov in ki je skrajno federalistično strukturirana — tako daleč, da za volitve niti ne bo vseavstrijskih kandidatov, temveč bodo samo v posameznih zveznih deželah — so na kongresu v več delovnih skupinah razpravljali o volilnem boju, o možnostih parlamentarnega dela, pa tudi o vprašanju šolstva, tujih delavcev, tretjega sveta ter prometa in energije, kar kaže, da skušajo izdelati koncepte za vsa družbena področja. Gre jim za vsebine, ki jih zastopajo, zato jim tudi ne gre v prvi vrsti za to, da bi nujno prišli v parlament. Na kongresu so tudi sklenili, da bo ALd še pred volitvami priredila strokovni kongres o narodnih manjšinah. Narodne manjšine imajo znotraj alternativne liste toliko poseben položaj, da predstavljajo „deseto zvezno Pretekli četrtek se je v Celovcu srečala skupina slovenskih članov socialistične stranke, da bi kot pripadniki slovenske narodne skupnosti razpravljali o aktualnih vprašanjih predvsem v zvezi z bližnjimi volitvami. Zbrani, med katerimi sta bila dva župana, dva podžupana ter nekateri občinski odborniki in drugi funkcionarji socialistične stranke, so pliber-škemu županu Mikuschu in obratnemu svetu pivovarne pri Štihu poslali solidarnostni telegram. „S tem, ko hočejo pivovarno zapreti, škodujejo celotni regiji, ki je v zelo težkem gospodarskem položaju. Zahtevamo od vseh, ki nosijo politično in gospodarsko odgovornost, da podvzamejo vse, da ne pride do ukinitve pivovarne. Zahtevamo tudi, da južnokoroški prostor na gospodarskem področju močneje podpirajo. To bi prispevalo tudi k socialni in narodni enakopravnosti", je rečeno v telegramu. V dolgi in temeljiti razpravi so prišla do izraza zelo različna stališča, vendar je prevladovalo mnenje, da se morajo tudi slovenski socialisti kot socialisti oglasiti, kadar gre za vprašanja slovenske narodne skupnosti oz. politike, ki jo v tem pogledu vodi socialistična stranka. Nekateri glasovi deželo", torej imajo v manjšinskih vprašanjih avtonomijo. V petek zvečer pa je bil v Celovcu informativen sestanek zastopnikov manjšin, ki so organizirani pri alternativcih. Doslej so se pri alternativcih angažirali predvsem Slovenci, pri čemer so dominirali zastopniki Koroške enotne liste. Za nekatere je tako mogel nastati vtis, da hoče KEL monopolizirati alternativno gibanje med Slovenci, ker se Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij kot priznano zastopstvo manjšine ne potegujeta za članstvo pri ALd. Tako je tudi razumljivo, če se je v petek predsednik ZSO Feliks Wieser postavil proti mnenju, da KEL zastopa koroške Slovence. Zastopstvo koroških Slovencev sta še zmeraj priznani osrednji organizaciji, ti organizaciji pa nista volilni stranki. Zato tudi ZSO ne bo izdala nobenega volilnega proglasa za kako stranko. Seveda pa se posamezni člani ZSO tako kot pri drugih strankah angažirajo tudi pri Alternativni listi, ne nazadnje zaradi tega, ker ta grupacija skuša uresničevati dvojezičnost in priznava upravičene težnje manjšin. Prav zato pa so nekateri tudi zmedeni, če Slovenci svoje konflikte iznašajo ob takih prilikah. p. w. so bili zelo kritični do strankinega vodstva, predvsem proti logiki, ki sicer jemlje slovenske glasove, toda Slovenci naj bi bili tiho, da se ne bi zvedelo, da so volili stranko. Slišati je bilo, da je treba stranki povedati, da mora slovenskim socialistom dati priliko, da jo kot zavedni Slovenci podprejo in zagovarjajo. Na posvetu, na katerem je Teodor Domej predaval o aktualnem položaju s posebnim ozirom na tristrankar-ski protimanjšinski pakt, so se dogovorili, da se bodo še srečali in se posvetovali, kako bi kot socialisti najbolje delali v prid slovenskim narodnostnim pravicam. Komunisti in manjšinsko vprašanje V okviru volilnega boja je imela KPA minuli teden nekaj zborovanj tudi v krajih na južnem Koroškem, kjer je govoril predsednik stranke Franz Muhri. Poleg splošnih vprašanj notranje in mednarodne politike, ki jih govorniki obravnavajo na takih zborovanjih, je v naših krajih dal poseben poudarek seveda manjšinski problematiki. Muhri je poudaril, da se KPA kot edina avstrijska stranka od vsega začetka in dosledno zavzema za popolno uresničitev narodnih pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji — in bo to delala tudi v bodoče, je zagotovil. Kritično pa je ocenil zadržanje socialistov v manjšinskem vprašanju ter dejal, da SPU vedno popušča pritisku nemškonacionalnih sil, pri čemer je Muhri menil, da Wagner brez podpore Kreiskega take politike ne bi mogel delati. Še slabša pa je v tem vprašanju UVP, medtem ko je FPU s svojim programom sploh na nemškonacionalnih pozicijah. Drugo težišče Muhrijcvih izvajanj je bil protifašistični boj. Poudaril je veliki prispevek, ki so ga dali avstrijski komunisti v boju proti fašističnemu nasilju in ga dajejo danes v boju proti neonacistični nevarnosti. V tem okviru je omenil tudi ogromne žrtve, ki so jih v nacistični dobi utrpeli zlasti koroški Slovenci, ki so bistveno doprinesli tudi k protifašističnemu uporu — „česar pa ni mogoče trditi o vodilnih silah ALU, ki se zdaj trudijo za slovenske glasove," je v pravem predvolilnem žargonu naglasil Muhri in dodal, da je zato krepitev KPA pri bližnjih volitvah tudi v interesu narodnih manjšin. Nova „državna pogodba" med republiko Avstrijo in deželo Koroško Ravno pravočasno za sedanji votitni boj so dozorela tudi pogajanja za skienitev nove ..državne pogodbe" med dežeio Koroško in re-pubiiko Avstrijo. Prejšnji teden so se čiani koroške dežeine viade podati na Dunaj, kjer so se pogovarjati s predstavniki zvezne viade pod vodstvom kancierja Kreiskega, kateremu je dežeini giavar Wagner ob tej priiožnosti izroči) najvišje koroško dežeino odiikovanje - koroški dežeini red v ziatu, s katerim ga je dežeia Koroška odiikovaia za njegovo veiiko razumevanje za koroške težnje in potrebe. Nova ..državna pogodba", ki jo bodo svečano podpisati 14. marca na Dunaju, je v bistvu nadaijevanje sodeiovanja, o katerem sta se dežeia in repubiika dogovoriti že v prvem takem sporazumu i. 1979. Gre za vrsto koordiniranih akcij in skupnega financiranja pri projektih, ki naj stužijo utrjevanju gospodarskega poiožaja na Koroškem, zagotovitvi deiovnih mest, razvoju infrastrukture, pospeševanju tujskega prometa, izgradnji avto ceste (samo v ta namen naj bi iz zveznih sredstev pri-tekii dodatni dve miiijardi šiiingov), pospeševanju gorskega kmetijstva in drugim ukrepom. V koiikšnem obsegu bodo sredstva, ki bodo viožena na podiagi tega dogovora, za Koroško res dodatna, trenutno še ni mogoče povedati. Eno je vsekakor gotovo: naiogam, ki jih obsega ..državna pogodba", sta se tako dežeia kot država doižni posvetiti tudi brez posebnih obvez. Toda v voiiinem boju so take stvari naravnost dobrodošie in jih je v voiiini propagandi moč zeio dobro vnovčiti, tn te priiožnosti se stranke tudi izdatno postužujejo, ko zdaj medsebojno tekmujejo v dokazovanju, katera ima več in katera manj zasiug, da bo Koroška dobiia novo ..državno pogodbo", ki bo za našo dežeio menda prinesia pravo popiavo miiijard. Tudi umetniki v votitnem boju Ro/) se ztto$rr%)c vo/i/n/ Ro), Ro/) prZRgjg t/o Zz-rgzg tnt/Z spozngnje, t/g tgRor neot//očenZR N /z rgznZR fzroRov nezgt/ovo/jniR vo/Z/cev pret/s/gv/jg moč, R/ )c nc gre zgnemgrjgtZ. V te) zvezi je treRg v/t/etZ pr/zgt/evgnjg treR /wD?wfMtarf:ZR strgnR, t/g RZ rgzng g/terngtZvng, ze/eng Zn pot/oRng gZ-Rgnjg pr/Rgzg/e v č/m s/gRšZ /nčZ, Rer se pgč zg-vet/g/o, t/g prgv tgRe /iste /gRRo prZtegne)o večje g/Z mgnjše števZ/o vo/Z/cev, RZ so se Ros/e) ot//očg/Z zg eno g/Z t/rngo strgnRo. PoseRno oster postgjg Ro) zg g/gsove /ev/čgrsRo ttsmerjen/R vo/Z/cev. TnRgj Me gre /e zg g/terngtZv-ce, RZ )ZR v tZsRg sp/ošno ozngčnjejo zg /evicgrje. Prgv tgRo titt/i ne sgmo zg RomunZste, RZ se pot/ vo/Z/n/m ges/orn „Več /ir