Danes jubilejni občni zbor Kmečke zveze ob 60-letnici ustanovitve. Predsednik Fabec: Vloga KZ se je spremenila /i 4 Vpogled v načrt za reureditev prostorov TK, NŠK in ZSKD Predsednik SDGZ Niko Tenze o težavah in načrtih združenja pred jutrišnjim občnim zborom /2 Primorski dnevnik NEDELJA, 27. JUNIJA 2010_ št. 151 (19.858) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € V Trstu včasih težje kot v Sarajevu SandorTence Novinar Paolo Rumiz ima prav, ko pravi, da je koncerte prijateljstva in sprave lažje prirediti v Sarajevu kot v Trstu. Za nekatere pri nas in v Ljubljani so vojne rane še žive, kljub temu, da se je vojna končala leta 1945 in ne nekaj let od tega, kot v Bosni in Hercegovini. Zgodba o treh predsednikih v tržaškem Narodnem domu je tipična medijska zgodba s klavrnim in žalostnim priokusom. Ni važno, kdo je začel to polemiko, pomembno je, kako se je razvila in kam vse skupaj pelje. V osrednjem slovenskem dnevniku smo brali napade na predsednika Danila Türka in oceno, da je tržaški Koncert prijateljstva dirigenta Riccarda Mu-tija še ena prevara italijanske politike do Slovenije in Hrvaške. Bistveno ni, da so se hoteli predsedniki treh držav pokloniti Narodnemu domu, bistveno je, če bosta v Trstu 13. julija odmevali tudi slovenska in hrvaška himna in po kakšnem vrstnem redu. Zrcalno s temi ljubljanskimi stališči sta se pri nas oglasila Roberto Menia in Mas-similiano Lacota. Prvi se zgraža, da Napolitano sploh lahko razmišlja o Narodnem domu, ezulski voditelj pa poziva italijanskega predsednika, naj sploh ne pride v Trst. Kakšna žalost članki v osrednjem slovenskem časniku in seveda kakšna žalost (a to smo že vedeli) stališča tržaške desnice. Ostaja upanje, ki je žal majhno, da bodo trije predsedniki vseeno prišli v Trst in se skupaj poklonili simbolu Narodnega doma. TRST - Polemike o pobudi treh predsednikov Obisk v Narodnem domu pod velikim vprašajem Muti in Dipiazza še računata na prihod državnikov doberodb - Včeraj slovesnost na županstvu Jaka in Branko Lakovič častna občana Doberdoba DOBERDOB - Jaka in Branko Lakovič sta častna občana Doberdoba. Naziv so jima slovesno podelili včeraj na doberdobskem županstvu, kjer je prisotne nagovoril župan Paolo Vizin-tin. Po njegovih besedah sta oba La- koviča, Jaka s košarko, Branko pa s pisanjem, ponesla ime Doberdoba v svet, zato pa si nedvomno zaslužita visoko priznanje doberdobske občine. Jaka Lakovič je na Doberdob vezan po sorodstvenih vezeh, saj se je v kraški vasi rodil njegov dedek, ki se je nato preselil v Ljubljano. Branko Lakovič je v Doberdobu preživel otroštvo, zatem pa ga je študijska pot vodila v Trst. Na 9. strani TRST - V dvomu ni le skupen obisk Narodnega doma ob 90-letnici požiga, ampak tudi navzočnost predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške na julijskem Koncertu prijateljstva, ki ga bo v Trstu dirigiral slavni Riccardo Muti. Diplomacije Rima, Ljubljane in Zagreba se še pogovarjajo, polemike v Trstu in v Ljubljani pa žal dajejo malo upanj za srečanje Giorgia Napolitana, Danila Türka in Iva Josipovica. Da bodo trije državniki 13. julija skupaj poslušali koncert, še upata dirigent Muti in tržaški župan Ric-cardo Dipiazza. Na 3. strani Molinariju izročili nagrado Tomizza Na 5. strani EZTS dobil zeleno luč slovenske vlade Na 9. strani Iz Gorice pozabljeni prvak boksa z genom samouničenja Na 9. strani Množica kolesarjev preizkusila nove kolesarke poti v Brdih Na 11. strani Slovenija toplo sprejela svoje nogometaše Na 25. strani BRI&CO VSE ZA DOM ¡35,1 jI hišne potrebščine |es Za ObdelaVO vrtnarstvo bliki poletel prav do Laukampa Concordia Base. še elektronsko dopisova-elila naše pošte in tudi sar nam v zameno skozi ce-nimivega slikovnega gra-; pri nas zavrtelo naokrog i smo se lotili novih vse-vni letos ukvarjamo s po-im projektom, ki nosi na->ližnji okolici. Na to temo vali več različnih tematik lobili smo predvsem take > dodatno obogatili z obi-kurzijami pod vodstvom je Purič ter v sodelovanju nim centrom gozdnih ču- / Bazovici že nestrpno ča-i je bila ona še na Antark-ob njeni vrnitvi v Trst obi-;n sva vzgojiteljici ustvari-lanskim in letošnjim pro-)omočjo fotografij, ki nam i raziskovalka. Na letošnjo še posebno s skupino pet-embini vlogi, ki jo ima zrak Io vsebino smo izbrali med s je najbolj vezala na delo a opravljala na Antarktiki. i zelo radi spoznavajo svet, n preko opazovanja nara-itanja poučnih revij, knjig hko seznanimo tudi najm-nanstvenega raziskovanja. odbujali k razmišljanju o ben in prisoten v vsakdane moremo videti. Lahko lo sapico na laseh in obra-:o travo ali veje dreves ozi-otroki smo se pogovarjali vetrov oziroma o tem, da i zelo koristen pojav, saj ga ■ir čiste energije. Predvsem emu onesnaženosti zraka oci lahko skrbimo in pri-ašega okolja in ozračja. S mo pripravili nov izdelek, in sicer prav posebno raziskovalno postajo, sestavljeno iz odpadnih zgoščenk, v kateri preko risb in fotografij razlagamo zakaj je zrak pomemben za življejne in kako moramo ravnati zato, da bo ta naš čudoviti zrak tem manj onesnažen tudi v prihodnosti, saj je vse od nas odvisno kakšno okolje bomo za seboj pustili prihodnjim generacijam. Z izdelekom smo obenem tudi tekmovali na natečaju Kugy, ki ga vsako leto prireja za šole Pokrajina Trst. In že je prišel dan, ko je Laura res obiskala naš vrtec in osnovno šolo. Oblečena je bila v rdeč kom- binezon, ravno v tistega, ki ga je nosila na Antarktiki v poletnem obdobju, ko je tam temperatura okrog -5 stopinj. S seboj je imela prenosni hladilnik z koščkom čistega ledu, ki ga je prinesla iz Atarkti-ke ter prenosni računalnik s pomočjo katerega nam je pokazala toliko zanimivih fotografij, da so otroci iz vrtca in učenci prvega in drugega razreda osnovne šole Trubar-Kajuh kar dve uri začarano strmeli v fotografije in zbrano poslušali njeno potopisno pripovedovanje. Vzgojiteljici Ester in Rossana Sem Laura Genoni, geologinja z veliko strastjo do Antarktike ki jo z izo-topsko geokemijo že deset let preučujem na tržaški univerzi. 4. novembra sem uresničila ene izmed svojih največjih sanj, ko sem odpotovala na Antarktiko, z namenom, da tam ostanem več kot leto dni v italijan-sko-francoski bazi Concordia. Med tem časom, ki se mu pravi»winter over«, sem se ukvarjala s projekti preučevanja ledu (zbiranje in opzovanje padavin, ocenjevanje snežne mase in meritve atmosfere) kakor tudi s fiziko atmosfere in meteorologijo (meritve ozona v troposferi, meritve sončnih sevanj, sondaže ozona in radiosondaže). Živeti na Antarktiki, sredi nedotaknjene narave preko petnajst tisoč kilometrov oddaljena od doma in vseh vsakdanjih stvari (prenosni telefoni, televizija, časopisi itd.) je bila priložnost, da se na najboljši način cenijo stvari, ki so v življenju res pomembne. Naravni pojavi: sončni zaton in vzhod z vmesnimi tremi meseci teme, zvezdnato nebo, ki izgleda takšno, da v njem ni dovolj prostora za množico zvezd, tišina, kakršne doslej nisem doživela. Odnosi z ljudmi: vedno prisotna ljubezen mojih bližnjih, nastanek novih prijateljstev in izjemna solidarnost, ki jo doživiš s strani neznancev (ljudje, otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol), ki so mi delali družbo v trinajstih antarktičnih mesecih. Povratek sonca 11. avgusta 2009 Prvi izhod iz baze, panorama z meteorološke postaje »Torre Američana« Bliža se polarna noč, sonca ni več naobzorju noč, baza Concordia, nad njo Rimska cesta Skupina petega »winter over« s tehničnim in znanstvenim osebjem 16 Nedelja, 27. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V tem času prehoda v poletje se lahko na sadnem drevju v naših krajih pojavi več značilnih škodljivcev. Izpostavljenost je letos lahko tudi večja, glede na doslej dokaj muhasto vreme. Vendar je škropljenje potrebno le v primerih, ko je dejansko ugotovljena škoda. NAPOTKI ZA ŠKROPLJENJE V PRIMERIH ŠKODE Varstvo sadnega drevja ob prehodu v poletje Svetovalna služba Kmečke zveze v sodelovanju z ZKB Podajamo pregled pogosteje prisotnih bolezni in škodljivcev na sadnih vrstah, ki so pri nas najbolj razširjene. V prvem delu bomo prikazali posege za varstvo pečkarjev, prihodnjič v drugem delu pa koščičarjev. Koristnike napotkov opozarjamo, naj opravijo škropilne posege le v primerih škode, ki jih opravičuje. JABLANE: Bolezni: Jablanov škrlup (Venturia ina-equalis): Bolezen lahko povzroča na listju in na plodovih veliko škodo in ji zato posvečamo posebno pozornost. Sredstva za zatiranje: Penkona-zol (Wind), Tebukonazol (Folicur WG, Domark 40WG), Tetrkanazol (Concorde 40WG), Dodina (Dodina 65WG), Mankozeb (Dithane M, No-spor, ipd). Za biološko zatiranje uporabljamo bakrena sredstva. Jablanova plesen (Podosphaera leucotricha): Tudi ta plesen je zelo nevarna glivična bolezen, ki se pojavi v tem času na listih in poganjkih, na katerih opazimo moknato belkasto prevleko. Uporabljamo sredstva, ki vse- bujejo Penkonazol, Tebukonazol in Tetrakonazol, že navedena za jablanov škrlub ter Bupirimate (Nimrod 250), Quinoxifenon (Arius). Za biološko zatiranje uporabljamo močlji-vo žveplo. Škodljivci: Listne uši (Aphis pomi ipd): jablane napada več vrst listnih uši, ki so zlasti v toplih letih zelo škodljive, zato so po navadi upravičeni posegi proti njim. Za zatiranje uspešno uporabljamo Imidakoprid (Confidor), Acetamiprid (Epic), Tiametoksam (Actara 25WG), Deltametrin (Decis). Biološko zatiranje opravimo z Azi-darktino (Oicos). Jabolčni zavijač (Carpocapsa pomonella): povzroča tako imenovano črvivost jabolk in spada med najbolj razširjene škodljivce jablan. Proti njemu uporabljamo Klopirifos (Dursban 75WG), Fosmet (Faster 200EC, Spiderkill), Tiakloprid (Ca-lipso). Za biološko zatiranje uporabljamo Spinosad (Success ali Laser) ali Granulovirus (Madex in Virgo). HRUŠKE Bolezni: Hrušev škrlup (Venturia piryna): Tudi pri tem škrlupu opazimo pege na listju ter na mladih plodičih, ki so zaradi krast močno izmaličeni in razpokani. Uporabljamo sredstva navedena za jablanov škrlup. Bakterijski ožig (Erwinia amy-lovora): V primeru napada te nevarne bolezni, odstranimo okužene dele, ter opravimo poseg z bakrovimi pripravki, kar velja tudi za biološko zatiranje. Škodljivci: Hrušev zavijač (Carpocapsa po-monella): Uporabljamo sredstva že navedena za zatiranje jablanovega za-vijača. Hruševa bolšica (Cacopsyilla pyri): ob močnejših napadih povzroča ta bolšica kot tudi ostale zmanjšanje količine in kakovosti pridelka, zato jih ne gre podcenjevati. Uspešno jo zatiramo, kot tudi ostale bolšice, z mineralnim oljem ali mešanico Abamektina in mineralnega olja. Hruševa uš (Dysapsis Pyiri): zatiramo jih s sredstvi navedenimi za listne uši. KORISTNA NAVODILA Poletna opravila v vinogradu (1. del) Kot vsako leto bomo tudi letos nudili našim vinogradnikom navodila o važnejših poletnih opravilih v vinogradu, kjer so v teku zelo važni biološki procesi, ki se nadaljujejo do trgatve in ki močno vplivajo na zorenje grozdja in na njegovo kakovost. Danes bomo posvetili pozornost pletvi in vršičkanju trt, v nadaljevanju pa odstranjevanju zalistnikov, povezovanju, redčenju grozdov in listov. Pletev: pletev je prvo pomembno opravilo v vinogradu. Opraviti ga moramo temeljito, pravočasno in strokovno. Najbolje je, če trto oplevemo zelo zgodaj, takoj, ko na poganjkih opazimo bodoče grozdiče. Lahko to opravimo tudi pozneje, s tem da oplevemo: jalovke na starem lesu, z izjemo tistih, ki jih ne bomo uporabili kot nadomestek za pomladitev debla; nerodne mladike (jalovke) in mladike na šparonu, ki so pognale iz sobrstov; vse drobne, slabo razvite poganjke na deblu in drugem starem lesu, ki so pognali iz spečih očes; izjemoma bomo odstranili tudi rodne mladike, če smatramo, da je nastavek glede na moč trsa preobilen. Vršičkanje: vršičkamo, tedaj ko preneha močna rast mladik, po navadi pred koncem julija. Opravimo ga tako, da vršičkamo mladiko, s tem da ji odstranimo končni del. Vršičkanje nujno opravimo v vinogradih z bujno rastjo. Če ta poseg opravimo v teku tega meseca, kot je priporočljivo, trta lahko razvije močne zalistnike, ki s svojimi svežimi listi učinkovitop pripomorejo k debelitvi in zorenju jagod. Če so zalistniki premočni in prebujni, jih primerno pinciramo (prikrajšamo). Pri vršičkanju pazimo, da mladik ne prikrajšamo preveč. Vršičkamo tako, da ostane nad grozdjem 12 do 15 listov, njena dolžina pa ne sme biti izpod metra. Nemalokrat opažamo, da vinogradniki pustijo na mladiki premalo listov, kar onemogoča da pride do grozda zadostna hrana, to pa negativno vpliva na njegov razvoj. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB STROKOVNI NASVETI Siva grozdna plesen ali »botrytis cinerea« Posebno ob vlažnem in deževnem vremenu je možno, da se v vinogradnikih širi SIVA GROZDNA PLESEN ali BOTRITIS, ki jo povzroča gliva Botritis cinerea. Botritis napade tudi nekatere druge gojene rastline. Bolezen se včasih začne širiti že spomladi, največkrat pa jo opazimo pozneje, ko se kožica grozdnih jagod začenja barvati. Značilni bolezenski znaki se pojavljajo vse do zrelosti grozdja. Širitev sive grozdne plesni pogojuje predvsem visoka vlaga. Povzročitelj bolezni prezimi pod lubjem ali v brstih vinske trte kot mice-lij. Gliva lahko prezimi tudi v obliki majhnih temnih organov, ki jih imenujemo sklerociji in ki jih opazimo na rozgah. Sklerocije je mogoče opaziti tudi s prostim očesom, saj merijo 2 do 3 mm. Spomladi povzročitelj bolezni gre na cvetove, kjer čaka ugodni trenutek za napad grozda. Vršički mladic se lahko ob vlažnem vremenu prekrijejo s sivo plesnijo, ob suhem vremenu pa le potemnijo. Včasih lahko plesen napade cvetne poganjke še pred cvetenjem. Bodoči grozdiči ali le del teh potemnijo in se posušijo. Pozneje opazimo na listih svetle klorotične madeže, sčasoma slednji postanejo usnjene barve. Listi se nato lahko posušijo in upognejo proti tlom. Le ob vlažnem vremenu se na listih pojavi značilna siva plesen. Najpogosteje pa plesen napade grozde, še posebno bele sorte s strnjenimi jagodami, kot na primer chardonnay in sauvignon. Botritis napade le zrele ali skoraj zrele jagode. Bolezen se namreč pojavi le na rastlinskih delih, ki vsebujejo veliko vode. Jagode pozneje gnijejo. Ob suhem vremenu se grozd posuši, ob vlažnem vremenu pa je mogoče opaziti značilno sivo plesen, ki se lahko zelo naglo širi, posebno če je grozd kompakten. Bolezen se bolj širi takrat, ko so na jagodah prisotne rane, razpoke (zaradi toče, napada oidija ali drugih razlogov) in ko je kožica bolj tanka. Če bolno grozdje predelamo v vino, se rado oksi-dira in potemni. Oškodovana je tudi aroma, zmanjša se vinska kislina. Skratka, ob večjem napadu sive grozdne plesni grozdje in pozneje vino izgubita na kakovosti. Strokovnjaki menijo, da za zagotavljanje kakovosti vina odstotek poškodovanega grozdja ne sme preseči 20% pri belem grozdju, 10% pa pri rdečem. Proti bolezni lahko preventivno ukrepamo tako, da upoštevamo nekatera pravila. Z dušikovimi gnojili ne smemo pretiravati. Dušik namreč pospešuje bujno rast trte, kot posledica temu pa je vlaga v notranjosti krošnje, ki tvori ugodne pogoje za razvoj bolezni. V primeru bujne rasti je priporočljiva zelena poletna rez: vršičkanje, odstranjevanje za-listnikov in listov. Pri zimskem obrezovanju ne smemo pustiti preveč očes. Po- leg tega moramo pozimi odstraniti šibke in slabo olesenele veje, na katerih se nahajajo sklerociji. Če so naše trte posebno podvržene bolezni ali v primeru, da smo imeli prejšnje leto močnejši napad botritisa, ali pa tudi, če opazimo bolezenske znake, bolezen zatiramo s specifičnimi fungici-di. Škropljenje je preventivno, saj ne moremo predvideti, ali bo vreme predvsem ob zorenju vlažno in če bo bolezen res napadla trte. Zato moramo upoštevati verjetnost napada. Na bolezen moramo biti pozorni že ob koncu cvetenja. Za škropljenje proti sivi grozdni plesni upoštevamo najbolj razširjen kriterij na podlagi fenoloških faz trte. Prvič škropimo proti koncu cvetenja. Tej pravimo tudi faza A. Takrat gliva včasih živi na cvetovih in čaka na ugoden trenutek, da napade mlade jagode. Pri tem lahko uporabljamo pripravke na podlagi folpeta, ki deluje tudi proti peronospori. Drugič škropimo nekoliko pred fazo, ko se jagode v grozdu strnejo (faza B), in sicer enkrat v juliju, odvisno od sorte in lege. To je najvažnejša faza, ko moramo škropiti. Tretjič škropimo, ko grozd začenja menjati barvo (faza C). Tudi to škropljenje je važno. Včasih je potrebno še zadnje škropljenje 3 ali 4 tedne pred trgatvijo, a le v nujnih primerih (faza D). Zelo važno je, da v tej fazi strogo spoštujemo ka-renčno dobo pripravka. Gnitje grozdja zmanjšujejo tudi pripravki na podlagi bakra, ki okrepijo jagodno kožico. Drugi kriterij škropljenja je pravilo «dveh petnajstic», to se pravi, da škropimo vselej, ko je deževalo vsaj 15 ur zaporedoma in ko je srednja dnevna temperatura višja od 15o C. Pripravkov proti botritisu je kar precej. Na ta način lahko izbiramo vedno različne pripravke, da ne bi postala bolezen na pripravek odporna. Zato moramo določen pripravek uporabljati največ enkrat v isti vegetacijski dobi. Nekateri antibotritični pripravki so na podlagi fenexamida, mepani-pirima, pirimetanila, diclofluanida, iprodiona, procimidona in drugi. Škropljenje je bolj učinkovito, če škropimo posebej, ne skupaj s sredstvi za zatiranje ostalih bolezni. Še posebno dobro moramo zmočiti grozde. Za vinogradnike, ki kmetujejo na biološki način, obstaja biofungicid na podlagi glive Trichoderma harzia-num, s komercialnim imenom Tric-hodex. Pripravek deluje preventivno tako, da glivi odvzame hranilne snovi in prostor. Karenčna doba biofungici-da je 7 dni. Še enkrat omenimo, da škropimo le takrat, ko je res potrebno in se pred morebitnim posegom raje posvetujmo s strokovnjaki. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. junija 2010 17 Na slikah, pod naslovom članica delegacije Sveta Evrope Lidija Basta Flajner in njen predsednik Rainer Hofmann; spodaj predstavniki manjšinske zveze Confemili SREČANJE ZDRUŽENJA CONFEMILI S PREDSTAVNIKI SVETA EVROPE Zakon 482 pomemben za manjšine, vendar bi ga morali dosledno izvajati n v nekaterih delih dopolnit Bojan Brezigar Po obisku v Trstu, Gorici in Vidmu, kjer se je seznanila s stanjem manjšin v deželi Furlaniji Julijski krajini, se je delegacija Sveta Evrope, ki v Italiji preverja izvajanje okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, v Rimu sestala s predstavniki drugih manjšin v Italiji. Srečanje je organizirala zveza Confemili, ki povezuje številne organizacije manjšin, namenjeno pa je bilo predvsem tistim manjšinam, s stanjem katerih se predstavniki Sveta Evrope še niso srečali oziroma z njim niso bili seznanjeni. Srečanje je uvedel predsednik zveze Confemili prof. Domenico Morelli, ki je podal okvirno poročilo o stanju manjšin v Italiji s posebnim poudarkom na izvajanju zakona 482 iz leta 1999; Confemili je od začetka sodeloval pri pripravah zakona in je po svojih močeh prispeval k njegovi odobritvi, tudi s predlogi, ki pa so bili med parlamentarno razpravo le delno upoštevani. Zakon 482 vzbudil občutljivost do manjšin V zvezi s tem zakonom je Morel-li poudaril, da je prišlo z njegovo odobritvijo v Italiji do spremembe odnosa do manjšin oziroma njihovih jezikov in kultur. Povečala se je občutljivost za to vprašanje, ki so ga prej obravnavali zelo površno in folkloristično, zakon pa je tudi spodbudil številne pobuda na krajevni, deželni in državni ravni, pri katerih sodelujejo tisoči ljudi vseh starosti in ki so zagotovile prestiž jezikom, ki so bili dolgo diskriminirani ter vrnile ponos tisočem italijanskih državljanov. Poleg tega je zakon sprožil vrsto deželnih pobud, med katerimi je Morelli omenil zakon tridentinske pokrajine iz leta 2008 o Ladincih in zakon Furlani-je Julijske krajine iz leta 2007 o Furlanih, pri čemer je opozoril, da je ustavno sodišče delno razveljavilo ta zakon z ute- meljitvijo, da presega določila zakona 482, ki ga torej ustavno sodišče ocenjuje kot temeljni zakon o zaščiti manjšin, ki ga dežele v okviru svojih pristojnosti ne smejo presegati. To je ustavno sodišče potrdilo tudi z zavrnitvijo deželnega zakona dežele Piemont iz leta 2009; ta zakon je zadeval zaščito, vrednotenje in promocijo jezikovnega izročila Piemonta. Ustavno sodišče je že leta 1960 v svoji razsodbi zapisalo, da je samo država pristojna za zaščito narodnih manjšin, ki jo določa 6. člen ustave, kasneje pa je postopoma pristajalo na pristojnosti dežel na tem področju. S sprejemom zakona 482 pa je ustavno sodišče očitno ocenilo, da gre pri tem zakonu za splošno določilo izvajanja ustave, ki ga posamezne dežele ne morejo presegati. Tako je v razsodbi zapisalo, da je uvajanje pie-montskega jezika v uradih dežele in drugih javnih ustanov v nasprotju z zakonom 482, ki tega jezika ne vključuje med jezike manjšin. Dežele lahko sprejemajo določila o zaščiti manjšin, vendar samo če sta izpolnjena dva pogoja: da gre za manjšine, ki so vključene v seznam v 2. členu zakona 482 in da je bilo na osnovi tega zakona določeno ozemlje njihove zaščite. Ocena dela ministrstev Morelli je svoje poročilo nadaljeval z oceno dela posameznih ministrstev. Pohvalil je Urad za deželne zadeve pri predsedstvu vlade, ki je s pomočjo posvetovalnega odbora izdelal kriterije za delitev sredstev in financiral projekte, ki so jih predlagale krajevne uprave, organiziral je tri pomembne posvete o manjšinah in vzdrževal odnose s krajevnimi upravami. Poudaril je, da je bilo treba pri tem premostiti veliko birokratskih ovir in da so postopoma nadoknadili zamudo, ki se je nakopičila v prvih letih izvajanja zakona. Delovanje ministrstva za šolstvo je ocenil kot zadovoljivo. V zadnjih petih letih se je povečalo število šol, ki vključujejo jezike manjšin v svoje programe; številne šole so oblikovale posebne učne načrte za poučevanje jezika, veliko pa so tudi naredile za ohranjevanje kultur, ki so eden bistvenih elementov manjšin. V letošnjem letu so otroški vrtci ter osnovne in nižje srednje šole predstavili 52 skupnih projektov, pri katerih sodeluje 166 šol kot partnerjev, skupno pa je bilo vključenih 218 šol. Letos je ministrstvo za šolstvo priredilo posvet ob 10. obletnici zakona, na katerem so udeleženci nakazali prednostne naloge: gre za izobraževanje oziroma usposabljanje učiteljev, za vključitev zadostnega števila učiteljev v sta-lež, da bo mogoče zagotoviti ustrezno raven pouka in za oblikovanje nekakšnega poklicnega seznama učiteljev, ki so usposobljeni za poučevanje jezikov manjšin, iz katerega bodo šole lahko črpale potrebno osebje. Morelli pa je opozoril tudi na te- žave, ki jih za poučevanje manjšin vnaša reforma ministrice Gelminijeve. Govoril je predvsem o določilu, ki ne dopušča več dvojnega učitelja v razredu in tu omenil predvsem dvojezično šolo v Špetru, ki temelji na prisotnosti dveh učiteljev kot najbolj izrazitem sredstvu za učenje obeh jezikov, italijanščine in slovenščine. Reforma Gelminijeve je problematične tudi zato, ker ukinja šole s premajhnim številom učencev; to pomeni združevanje šol, ki pa je za manjšine zelo problematično. Številne manjšine v Italiji živijo v majhnih odročnih občinah, kjer pomeni združevanje šol nujno združevanje s šolami v krajih, kjer manjšina ni prisotna. V tistih krajih pa zakon 482 ne predvideva možnosti učenja jezika manjšine, kar pomeni, da se otroci tega jezika ne bodo več učili. Po Morellijevem mnenju gre za pravo psihološko nasilje, za nekakšno smrtno obsodbo najšibkejših manjšin. RAI ne izvaja zakona Zelo negativno oceno je Domenico Morelli podal o delovanju ministrstva za komunikacije in o državni radiotele-vizijski družbi RAI. Dejstvo je, da se za manjše manjšine sploh ne izvaja 12. člena zakona 482, ki določa, da mora RAI zagotoviti radijske in televizijske sporede v jezikih manjšin. Morelli je predvsem poudaril zahtevo po takojšnjem imenovanju mešane komisije, kjer bi morali predstavniki družbe RAI in ministrstva razpravljati o načinu izvajanja tega zakonskega določila. Dejal je, da so bili potrebni veliki napori, da je končno prišlo do poskusnega sporeda RAI v furlanskem jeziku ion da je bila furlanšči-na šele letos po velikih naporih vključena v pogodbo med državo in družbo RAI. Te pogodbe zadevajo že nemščino, francoščino, slovenščino in ladin-ščino, ostalim manjšinam pa niso zagotovljene nobene televizijske oddaje in nobeni radijski sporedi. Vlada bi morala za ostale manjšine slediti zgledu, ki ga je uveljavila za deželo Furlanijo Julijsko krajino, kjer bodo z digitalizacijo na razpolago sporedi v slovenščini in forlanščini ter bodo ti sporedi vidni na celotnem ozemlju dežele. O družbi RAI pa je Morelli dejal, da ima »omejeno vizijo« svoje vloge javnega servisa. Prav zaradi tega prihaja marsikje do drugih pobud, tudi zasebnih postaj, ki jih sofinancirajo deželne uprave, kar se dogaja v Kalabriji, v Pie-montu in na Sardiniji. Ob koncu je Morelli še opozoril na delo, ki ga opravlja notranje ministrstvo, ki je izdalo že več poročil o manjšinah v Italiji, pripravljalo gradivo v zvezi s postopkom ratifikacije Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike ter pripravilo poročilo za Svet Evrope v zvezi z izvajanjem Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Pomanjkanje sredstev je velik problem V nadaljevanju se je Morelli zaustavil pri problemih, ki jih manjšine najbolj občutijo. Opozoril je, da živijo najšibkejše manjšine v odročnih, pogosto gorskih krajih, kjer močno upada število prebivalstva. Te manjšine potrebujejo največjo podporo in pogosto so prav za te skupnosti postopki za predložitev prošenj za financiranje zelo preveč kompleksni. Treba bi bilo te postopke poenostaviti, obenem pa bi morali vsem zagotoviti ustrezno raven financiranja. Žal pa je sredstev čedalje manj. Zakon je v začetku predvideval 10 milijonov evrov letno, od leta 2006 do danes pa so se ta sredstva krčila in leta 2009 je bila na razpolago le še slaba četrtina, točno 2.274.425 evrov. Tako krčenje izdatkov ne omogoča izvajanja projektov krajevnih uprav in tako prihaja do izničenja učinkov zakona, Res je sicer, da je v Italiji v teku proces federalne ureditve države, kar pomeni, da bodo številne pristojnosti prenešene na Dežele. Dežele že sedaj po svojih močeh pomagajo manjšinam, vendar je sedanje krčenje sredstev prehud udarec in Confemili zato na ta problem opozarja tudi mednarodno javnost. Vsekakor pa bi bilo treba zakon 482 nekoliko posodobiti in Morelli je tu omenil dve vprašanji: treba bi bilo zagotoviti ustrezno financiranje tudi organizacijam, ki povezujejo manjšine in ki sedaj ne morejo prejemati nobenih sredstev z zakona 482. Te organizacije, ki so izrecno omenjene v zakonu, bi morale imeti možnost, da opravljajo svoje poslanstvo: zakon jim to nalogo poverja, ne zagotavlja pa nobenih sredstev za to dejavnost. Drugo vprašanje zadeva Rome, ki niso bili vključeni v zakon 482 z utemeljitvijo, da njihove zaščite ni mogoče izvajati na teritorialni ravni. Vlada je sicer takrat sprejela obvezo, da bo vprašanje Romov kasneje obravnavala v posebnem zakonu, kar pa se ni zgodilo. V parlamentu je bilo sicer vloženih nekaj zakonskih osnutkov, razprava pa se sploh ni začela. Vprašanje Romov je treba po Mo-rellijevem mnenju rešiti z zakonom. Pri problemu Romov je treba še opozoriti, da vsi administrativni ukrepi in tudi številni deželni zakoni temeljijo na predpostavki, da so Romi nomadi; dejansko pa je 90 odstotkov Romov, ki živijo v Italijo, stalno naseljenih, čeprav bivajo v zelo težkih pogojih in na tej osnovi bi bilo treba obravnavati njihova vprašanja. Ratificirati Evropsko listino V zadnjem delu svojega posega se je Domenico Morelli dotaknil še treh vprašanj splošne narave. Najprej je opozoril, da Italija še ni ratificirala Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike, čeprav je bil v eni prejšnjih zakonodajnih dob postopek izpeljan skoraj do konca in je manjkalo samo še zadnje glasovanje v senatu. Confemili skupaj s Svetom Evrope pripravlja manifestacijo, na kateri nameravajo opozoriti na nujnost ratifikacije te mednarodne listine. Glede okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin je Morelli opozoril, da je bilo poročilo italijanske vlade sestavljeno zgolj na osnovi podatkov, ki so jih posredovale prefekture ter da je vlada prosila za mnenje samo zvezo Confemili in paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Glede na delo, ki ga na tem področju opravljajo dežele, pokrajine in občine bi po njegovem mnenju v prihodnje kazalo vključiti v poročilo tudi podatke, ki bi jih zbrali pri teh institucijah. Ob koncu pa je predsednik zveze Confemili opozoril, da je pred leti takratni minister La Loggia promoviral ustanovitev stalne konference države, dežel in predstavnikov manjšin, po njegovem odhodu pa je ta pobuda zamrla. Morelli je prepričan, da bi jo bilo koristno obnoviti, ker bi tako posvetovalno telo lahko veliko prispevalo k izboljšanju stanja manjšin v Italiji. KULTURNI Št. 207 u IM. Dogajalo se je Ob morju Da, prav ob morju, tam v Benetkah, je na pevski reviji Venezia in coro, na kateri je letos 13. junija sodelovalo kar 42 zborov, naša beneška pesem močno odmevala po ulicah in trgih. Zato je poskrbel MoPZ Matajur pod vodstvom Davida Klodiča ... Pot do Benetk je bila dolga: za veselo vzdušje zbora, prijateljev in ostalih sopotnikov v vlaku sta poleg petja še posebej poskrbela Roberto in Cristopher Čižuj s harmoniko in trombonom. Po Beneških ulicah pa sta jima pomagala še Marco in Anna, tako da nekaterim so začele vrteti tudi pete. Lepo in prisrčno je bilo slišati beneško pesem in glasbo, ki ni bila trn v peti nikomur ... kot se pogosto dogaja na domačih tleh! Spodaj: na trgu Svetega Marka; na vlaku ...; Roberto in Cristopher; »Uradni« zaključni nastop po gorah. V KANALSKI DOLINI Skupaj s Planinsko družino Benečije je MePZ Pod lipo zapel 6. junija mešani na Višarjih ob priliki obiska Marije Device, pa tudi našega velikega domačega prijatelja škofa »monšinjorja« Dionizija Mateučiča. Ob tej priložnosti je zbor Pod Lipo pripravil najlepše Ma-rijnine nediške piesmi, ki jih je tako zbrano in lepo zapel, da je bil pevovodja Nino Špehonja prav res zadovoljen, kar ni tako enostavno ... Domače pesmi so ganile tudi škofa, ki je v pridigi priporočil zboru Pod Lipo in Planinski družini Benečije naj naprej delata in naj se borita, da bi tudi mladi sprejeli našo kulturo, naše pesmi in naše navade. Dogajalo se bo V Rečanski dolini Postaja topolove 2010 Projekt Koderjana Italijanski pesnik Fabio Franzin je sodeloval pri četrti izvedbi Projekta Koderjana, poimenovan po potoku, ki teče pod vasjo Topolovo (Nadiške doline), kjer vsako leto poteka Postaja Topolove, ena najpomembenjših in res karizmatičnih kulturnih pobud v naši deželi. V okviru manifestacije že dosti let obstaja pesniški kotiček Glasovi iz čakalnice, ki ga vodi Michele Obit. Projekt Koderjana organizirata Društvo To-polouove in Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada. Z njim želita dati pesniku, ki se ponavadi zadrži v vasi le za kratek čas, možnost, da »prejme« sugestije vasi in njenih ljudi - tako, kot se dogaja za druge umetniške zvrsti na Postaji - in jih potem »umesti« v svoj poseg. Vsako leto izberejo organizatorji pesnika in ga povabijo v eno izmed hiš na počitnice v Topolovo. Pesnik pokloni ob priložnosti spis, ki je obljavljen v elegantni brošuri z omejenim številom izvodov in predstavljen v naslednji izdaji Postaje. Tako je leta 2007 izšla knjiga pesmi 111 ur / 111 ore pesnika Iztoka Osoj-nika, leta 2008 Zapiski iz Schiavonie - Appunti dalla Schia-vonia Draga Jančarja, leta 2009 Piccoli animali selvatici delle valli del Natisone / Zverince iz Nadiških dolin Iztoka Gei-stra Plamna. Letos bo na vrsti italijanski pesnik Fabio Franzin s svojo pesniško zbirko Rosario de sihenzi/Rožni venec iz tišine, ki jo je v slovenščino prevedel Marko Kravos in ki jo bodo predstavili v Topolovem 16. junija proti večeru. Ena sama sekunda V Topolovem bo v četrtek, 15. julija 2010, proti večeru v raznih krajih vasi zvočni projekt Davida Klodiča in BK Evolution »Ena sama sekunda«. Celotni program Postaje pa se nahaja na: www.stazio-neditopolo.it V Reziji Kulturno društvo Rozajanski Dum je začel pripraviti drugo številko glasila »Naš Glas - La nostra voce«, ki je letos postal štirimesečnik med drugim s pomočjo zakona 38/2001. Kot v navadi bodo imeli bralci tudi v prihodnji številki, ki bo izšla avgusta, možnost spoznati enega od strokovnjakov, ki se ukvarjajo z Rezijo in njeno kulturo. Tokrat bo na vrsti prof. Matej Šekli, ki poučuje na univerzi v Ljubljani in je posvetil veliko zanimanja in študij slovenskim narečjem, ki se govorijo v Reziji. Društvo se pripravlja tudi na Koledar za leto 2011, ki bo izšel decembra. Tema koledarja bo prvo Sveto Obhajilo v stari časih. Zato bo tudi na straneh glasila obvestilo, da, če si kdo želi sodelovati pri pripravi koledarja, lahko prispeva s kako svojo staro fotografijo. Avgusta pa bo kot vsako leto društvo Rozajanski Dum organiziralo izlet. Letos bodo imeli člani in prijatelji društva možnost spoznati staro srednjeveško mesto - Škofjo Loko. Prvo sveto obhaijlo. Otroci rojeni okoli leta 1933 z duhovnikom Massimom Macorjem. (foto:severnonegro) po dolinah V RECANSKI DOLINI Tudi letos je KD Rečan ponovno vabil na prireditev Zapuojmo jo na sred va-si,...petje, gledališce, muzika an veseje ..., ki jo vsako leto prireja v drugi vasi v občini Garmak. Letos je prireditev potekala v soboto 19. junija. Zaradi slabega vermena pa je potekala, namesto v Dolenjem Bardu, v bivši mlekarni v Platcu (Garmak). Kultuni program so oblikovali: zbor Rečan (Liesa), ženska vokalna skupina Breginj (SLO), Anna Iussa (Beneško gledališče) s skečem »An ist bi se rada oženila« in Franco Cernotta, ki nam je s svojo kitaro zapel in povedal kakšno smešno. Franco nam jo je zagodel, zapel, in kako smešno povedal; Anna je tudi na pobudi Zapuojmo jo na sred vasi v Platcu ponovila škeč An ist bi se rada oženila; Ženska vokalna skupina Breginj in pevski zbor Rečan sta zapela skupaj NA KAMBRESKEM Beneško gledališče je 12. junija na Kambreškem, v okviru 8. Kulturnih dnevov pod Globo-čakom, ki jih prirej a Turistično rekreacijsko društvo Globočak, predstavilo gledališko igro Vsega nomalo. agenda- agenda - agenda ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra 2010, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na bazoviški gmajni. Poleg združenih mešanih pevskih zborov bo ob priliki nastopal mladinski priložnostni pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješol-cev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Vaje združenih mešanih pevskih zborov in mladinskega pevskega zbora bodo 2.9., 3.9., 8.9., 9.9. in 10.9. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Letos bodo združeni mešani pevski zbori zapeli pesmi Žrtvam, Vstajenje Primorske in Lipa. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. MEDNARODNI NATEČAJ POEZIJE »SLEDI-TRACCE« Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. E intercampus hHHT/tfi 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 bo letos potekal v Kopru od nedelje, 11. do sobote 17. julija 2010. Zbor udeležencev je v Dijaškem in študentskem domu v Kopru 11. julija ob 8. uri zjutraj. Predvidena sta dva koncerta in sicer v petek, 16. julija ob 19. uri na Tartinijevem trgu v Piranu in v soboto, 17. julija 2010 ob 18. uri na Trgu Marconi v Miljah. Da bo zmogel orkester celoten program in da bo bolj popoln bi bilo potrebnih še nekaj štrumentov. Vseh, ki jih ta izkušnja zanima, pozivamo k prijavi do ponedeljka 28. junija. JUBILEJNA 40. LIKOVNA KOLONIJA MLADIH se bo letos odvijala v Vuzenici od 22. do 28. avgusta 2010. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu HI Št. 98 i.podlistek ^ M* ^ qorlca@ssorq.eu ■OWMK l"' ' 27. 6. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA SKPD Frančišek Borgija Sedej Jubilejni 40. Festival narodno-zabavne glasbe od 2. do 4. julija v Števerjanu Matej Pintar, predsednik SKPD F.B. Sedej Števerjan je poznan po vrhunskem vinu, šočno rdečih češenj, živahne enogastronomske ponudbe in vsestranskem kulturnem delovanju. Ni pa mogoče mimo Števerjana brez omembe Festivala na-rodno-zabavne glasbe, ki je letos dosegel zavidljivo 40. izvedbo in bo potekal od 2. do 4. julija 2010. Kaj je števerjanski Festival je lepo nakazal, ob lanski 39. izvedbi, Niko Klanjšček, z naslednjimi mislimi v uvodniku brošure: »Tako kot v prvih letih mi tudi sedaj zvestoba Šte-verjanskemu festivalu predstavlja neposredno navezanost na svoj rojstni kraj, privrženost glasbenemu izročilu slovenskega naroda, boj za obstoj na tem koščku zemlje, vedno bolj pod vplivom večinskega naroda. Z mislijo, da bi ta navdušenost in opora ter zavzetost, ki jo Festivalu domače glasbe daje štever-janska mladina ... zaključujem kratko razmišljanje in kličem Števejanskemu festivalu »Bog te živi, še na mnoga leta!« V duhu misli Nika Klanjščka, ki je na prvem Festivalu leta 1970 nastopil z nasamblom MI-NI-PE, nato pa z ansamblom Lojzeta Hledeta, smo z Matejem Pintarjem, sedanjim predsednikom SKPD F. B. Sedaj, nekoliko poklepetali. Prišli ste do 40. izvedebe Šte-verjanskega festivala, kako bo to izgledalo? 40. obletnico bomo obeležili na vsakem od treh večerov. V petek 2. in na nedeljo 4. julija, po uradnem delu, bo nastop ansamblov, ki so enkrat ali večkrat zmagali. Spet nam bodo zaigrali njihove zmagovite viže, dolgoletna voditelja Festivala, Jasna Kuljaj in Janez Dolinar, pa bosta poskrbela za povezovanje. V soboto 3. julija zvečer, po tekmovalnem delu, pa bomo predvajali video posnetek, ki ga je pripravila državna RAI, z režijo časnikarke Marije Brecelj. Kaj pa glede same izvedbe letošnjega Festivala? Kot za stavo se je letos na Festival vpisalo prav 40 ansamblov iz vse Slovenije, ki nam bodo zaigrali lepe vi-že. Videli bomo komu bo to uspelo najboljše, saj imamo dve kakovostni komisiji, ki bosta ocenjevali glasbo in besedila. Veseli smo nastopa edinega vpisanega zamejskega ansambla Times iz Opčin pri Trstu, za katerega upam, da se bo čimboljše odrezal. Upešnost in popularnost Festivalu pa daje polnoštevilna prisotnost občinstva. Večina prihaja iz Slovenije, kjer je priljubljenost narodno-zabavne glasbe večja. Želeli bi, da bi bilo več zanimanja tudi na naši strani. ž û Festival je prav gotovo velik projekt iz finančnega vidika. Ali nam lahko kaj poveš tudi o tem? Ja, to je kar velik zalogaj, za naše društvo, ki deluje izključno na prostovoljni ravni in iz pripadnosti do lastne Koliko je vaš praznik narodno-zabavne glasbe poznan? Moram reči, da je Števerjanski festival zelo poznan, na kar smo ponosni in nam daje veliko zadoščenja ter volje do dela. Vsako leto slovenski oddelek RAI posname celotno prireditev in jo potem predvaja na slovenskem programu. RTV Slovenija pa bo letos že tretjič posnela celoten Festival, ki bo predvajan na prvem programu, običajno z visoko gledanostjo. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it gorica PD Štandrež - oderski odsek bo v nedeljo, 27. junija 2010 ob 17.00 nastopalo v Lokovcu nad Novo Gorico z veseloigro »Gugalnik«. trst MOSP in Slovenski kulturni klub vabita na 20. Drago mladih, ki bo od 9. do 11. julija v Mariboru. Tema letošnje Drage mladih je ŽIVI IN PUSTI SLED. Strokovnjaki in prostovoljci iz Slovenije, Koroške in Italije bodo 9. jul. ob 18.15 ter 10. in 11. julija ob 10.00 govorili o revščini in socialni izključenosti v današnji družbi. Na programu bodo tudi izleti, delavnice in slavnostno praznovanje 20.letnice Drage mladih (10. jul. ob 20.00). Prijave so možne preko spletne strani www.dragamladih.org. Informacije nudita tudi MOSP in Slovenski kulturni klub (Neža Kravos -nez90@live.it). narodne ter vaške skupnosti. Veliko nam pomagajo Zveza slovenske katoliške prosvete, Občina Števerjan, Gorska skupnost Terskih, Nadiških dolin ter Brd, RAI-Trst A, slovenska Občina Brda in številni podjetniki, ki so tako ali drugače vezani na naš kraj. Kako poteka organizacija letošnje 40. izvedbe? Letos bomo Festival pripravili v parku Formentini, kjer je prostor za šotor, ki sprejme do tisoč sedežev. To smo pripravili zaradi izkušenj iz prejšnjih let, ko nam je vreme včasih ponagajalo. Tega si letos ne moremo dovoliti. Ob tem bodo na glavnem Števerjanskem trgu delovali dobro založeni kioski, da ne bodo obiskovalci šli domov s praznim trebuhom. Vaša prireditev je zelo pomembna tudi za teritorij Števerjana in goriških Brd? Ne bi moglo biti drugače. Bodisi zaradi množičnega obiska, kot preko medijske vidljivosti je naš dogodek pomemben za razpoznavnost kulturne in gospodarske dejavnosti naših ljudi. Mogoče bi se to lahko še bolj izkoristilo. Kakor koli že, hvaležni smo našim vinogradnikom, ki nam darujejo vina za pokušnjo. Ker je za briško vino vedno veliko zanimanja, nam pa se gre za primerno in zdravo pitje, smo določili simbolično ceno za vsak kozarec. Izkupiček, ki iz tega nastane, dodelimo v dobrodelne namene. Lani smo ga namenili onkološkemu inštitutu CRO iz Aviana. Torej vse najboljše za letošnji 40. Festival in hvala za pogovor. Občni zbor ŠC Melanie Klein Posebna skrb za otroke in družine »Obsežen program društvenega delovanja priča, da Študijski center Melanie Klein iz leta v leto bogati svojo ponudbo, jo stalno dopolnjuje in se obrača še posebno na mlajše generacije, pa čeprav gre velika pozornost tudi odraslim. Pri društvu smo še posebno pozorni na potrebe mladih družin. Uspešno delovanje je tudi odraz mladega in strokovno podkovanega odbora, ki se prilagaja potrebam novega časa in sledi novim izzivom.« Tako je svoje poročilo na nedavnem občnem zboru sklenila predsednica ŠC Melanie Klein Francesca Simoni. »V središču društvenega delovanja je človek, kot posameznik ali del skupine,« je poudarila Simoni. Veliko skrbi pa nemenijo za mlade družine. Med temeljnimi nalogami je pozornost do slovenskega jezika in kulture. Poleg že utečenih tečajev slovenščine za otroke in odrasle, gre omeniti dvoletno sodelovanje z Občino Trst za poučevanje slovenščine v italijanskih vrtcih. Tretji veliki sklop delovanja sega na področje psihofizičnega razvoja najmlajših s tečajem motorike, ki ga v sodelovanju z ZSŠDI prirejajo po slovenskih vrtcih in osnovnih šolah že devet let zapored, za odrasle pa so na voljo tečaji dobrega počutja. Zadnji trud je poletni center Pikapolonica, ki gre letos v dvanajsto izvedbo. Od julija in avgusta bo vsak teden gostoval okoli 50 otrok. Zadnja leta se pri društvu posvečajo tudi dobrodelnim akcijam, pri katerih sodelujejo z javnimi ustanovami in tržaškimi prostovoljnimi organizacijami. »Skrbimo za mlajše generacije, posredujemo jim vrednote slovenstva in smernice skladnega razvoja, slovensko kulturo in identiteto širimo tudi pri večinskem narodu v zdravem medkulturnem duhu. Skupni imenovalec vsega našega delovanja je torej pozitivna misel, s katero moramo začeti vsakdan in jo tudi skrbno gojiti, pozitivno mišljenje je namreč prvi korak do uspeha,« je na občnem zboru ŠC Melanie Klein še poudarila Frances-ca Simoni. Mladinski dom - Gorica Izzivi 2010: začetek v znamenju filma Z videodelavni-co so se v ponedeljek, 14. junija, v Mladinskem domu v Gorici, začeli tritedenski Izzivi 2010. Vodil jo je Ciril Murnik, pedagog in mentor mladih video ustvarjalcev, iz KUD Marnie film iz Ljubljane. Murnik je predstavil filmske zvrsti in različne tehnike snemanja. Sledil je ogled filma Družina ježkov, s katerim je letos Mladinski dom dobil drugo nagrado na filmskem natečaju Hrovatin-Ota. Po bogatem uvodu so se otroci lotili dela. Pod mentorstvom vzgojiteljice Martine Šolc in animatork so si najprej izbrali zvrst filma, vsebino in scenarij ter se veselo podali v raznolik "filmsk svet". Nekateri so se preizkusili kot igralci, drugi kot režiserji, odkrivali so tehnike in skrivnosti snemanja, ter skrbeli za montažo. Na koncu jih je Branko Lenarčič, ki se pri KUD Marnie film ukvarja z montažo posnetkov, popeljal skozi postopek, od montaže posnetkov in zvočnih efektov, do dokončanega filma. Za delavnico gre zahvala pokroviteljem, ki so podprli letošnje Izzive 2010. To so Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Fundacija CARIGO, Zadružna Banka Doberdob in So-vodnje ter CRA iz Ločnika, Ko-privnega ter Farre. SD Sončnica in AŠD Olympia Poletno središče »Srečanja 2010« V parku ob Zavodu sv. Druži ne se je zaključil že drugi teden le tošnjega poletnega središča »Srečanja 2010« v organizaciji SD Sončnica in AŠD Olympije. Otroke od vrtca do petega razreda osnovne šole spremlja lepa skupina voditeljev in animatorjev, ki se z njimi igrajo, rišejo, opravljajo razne delavnice in zanimive poučne izlete v naravo ter po mestu. Na voljo je tudi velik bazen za kopanje in prijetno ohladitev ter številna šport- na udejstvovanja. Letošnje poletno središče »Srečanja 2010« bo delovalo od ponedeljka do petka, od 7.45 do 15.00 ure, do vključno 30. julija. 20 Nedelja, 27. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Na fotografiji pod naslovom: Hipatija, kot jo je v filmu upodobila igralka Rachel Weisz; Spodaj: Angleški slikar Charles William Mitchell je leta 1885 upodobil Hipatijo pred oltarjem, tik preden so jo živo odrli. ZGODBA O OČARLJIVI ŽENSKI, SIMBOLU SVOBODNEGA DUHA Sv. Ciril Aleksandrijski in filozofinja Hipatija Aleksandrijska Sergij Premru Na današnji dan, 27. junija, Cerkev praznuje sv. Cirila Aleksandrijskega. Papež Benedikt XVI. mu je izkazal posebno čast na splošni avdienci na Trgu sv. Petra oktobra 2007, ko je, kot je poročal vatikanski radio, svetnika iz Aleksandrije postavil »za zgled škofom in duhovnikom, ki naj tako kot sv. Ciril branijo, posredujejo in pojasnjujejo verski nauk«. Med drugim je papež poudaril, da je bil aleksandrijski škof goreč branilec vere in eden največjih cerkvenih učiteljev iz 4. in 5. stoletja, še posebej znan po svojih pismih, v katerih je ugovarjal carigrajske-mu patriarhu Nestorju. Benedikt XVI. je zbrane vernike tudi spomnil, da je Ciril leta 412 »bil izvoljen za škofa vplivne aleksandrijske Cerkve, ki jo je 32 let vodil zelo energično« (che governo con grande energia). Kako to, da pišem o sv. Cirilu Alek-sandijskem? Tisti, ki radi zahajajo v kino, so verjetno že razumeli, da zaradi filma Agora, ki je bil zadnje dni aprila končno na sporedu tudi v italijanskih kinodvoranah. Končno, ker je film španskega režiserja Alejandra Ame-nabarja izšel lani in so ga maja predstavili na festivalu v Cannesu; z razliko od drugih držav pa ga v Italiji dolgo ni bilo na spregled. V ljubljanskem Koloseju so ga na primer predvajali že novembra lani, na polotoku pa noben distributer ni hotel prevzeti odgovornosti za film, ki je očitno nekoga motil. Predhodna cenzura je vzbudila številne proteste, protestniki so zbrali okrog 10 tisoč podpisov, med katerimi najdemo tudi številne ugledne osebnosti, predvsem iz sveta znanosti in kulture. Šele potem, ko so tudi nekateri mediji začeli javno kampanjo proti nesprejemljivemu poskusu cenzure, je film Agora priromal v italijanske kinodvorane, torej z več kot polletno zamudo v primerjavi z ostalo Evropo. O čem pa pravzaprav govori Agora in kaj ima opraviti s sv. Cirilom Aleksandrijskim? Španski film je posvečen eni izmed najbolj svetlih osebnosti obdobja, ko se je antika pogrezala v srednjeveški mrak, prikazuje namreč življenje - in smrt! - filozofinje, astronomke in matematičarke Hipatije Aleksandrijske. Priznam, da pred ogledom filma nisem imel poj- ma o ženski, katere lik in zgodba kljub vsemu nista zaviti v meglo pozabe. Renesančni Raffaello jo je upodobil v freski Atenska šola, kjer Hipatija stoji zraven Platona, Aristotela, Diogena, Pitagore in drugih velikanov antične misli. Konec 19. stoletja je zveza astronomov poimenovala novo odkriti asteroid 238 Hypatia. »Več kot poldrugo tisočletje je Hipatija bila edina znana matematičarka« je o tej izredni ženski zapisala Nobelovka Rita Levi Montalcini. Hipatija se je rodila okrog leta 370 v Aleksandriji, ki je takrat bila za Rimom drugo največje mesto cesarstva in je veljala za najpomembnejše kulturno središče. Prav v Aleksandriji je stala znamenita knjižnica, kjer je bilo v stotisočih svitkih papirusa zbrano celotno znanje klasične kulture. Poleg knjižnice je bil v Aleksandriji tudi Museion, nekakšna filozofska in znanstvena univerza, poimenovana po muzah, mitoloških varuhinjah znanosti in umetnosti. Museion je takrat vodil Teon Aleksandrijski, priznan filozof, matematik in astronom. In Hipatija je bila njegova hči. Skrbna vzgoja pod vodstvom očeta in najboljših učiteljev, zbranih v Museionu, vsestranska izobrazba, obiski kulturnih središč Italije in Grčije, stroga delovna disciplina, s katero se je lotevala študija, ter seveda njena prirojena nadarjenost in bistrost so sestavine izrednega intelektualnega uspeha Hipatije. Cerkveni zgodovinar Sokrat Shola-stik je napisal, da je »svojega očeta presegla na vseh znanstvenih področjih, predvsem na področju opazovanja zvezd. S svojo nadarjenostjo, naporom in inteligenco je dosegla takšno širino, da je daleč presegla vse filozofe svojega časa«. In očeta je nasledila na samem vrhu Museiona. Bila je predvsem filozofinja, kar je v takratnih časih bil širok pojem, in je približno dve desetletji preučevala in obenem poučevala matematiko, geometrijo in astronomijo, kot tudi medicino, predvsem pa logiko in filozofijo. Bila je bila med najvidnejšimi predstavniki aleksandrijske novoplatonske šole in so jo zaradi njenih izrednih predavanj poimenovali kratkomalo - Filozofinja. Njena predavanja so obiskovali slušatelji z vsega ta- kratnega rimskega cesarstva. Še najbolj priznana je bila njena sposobnost pri preučevanju krivulj, saj je natančno opredelila krožni-co, elipso, hiperbolo in parabolo. Iznašla in izpopolnila je več fizikalnih in astronomskih pripomočkov, kot so astrolab za določanje položaja zvezd, hidroskop in anemometer za merjenje tekočin in vetra, pa tudi napravo za destiliranje vode. Nekateri njeni izumi so z malenkostnimi spremembami bili v rabi do nedavnega. Pričevanja tistih časov so soglasna: bila je tudi izredno lepa ženska, kljub temu pa se ni nikoli poročila: kot nekakšna predhodnica feministk se je želela uveljaviti kot človek in ne kot ženska, zasledovala je uveljavljanje ljubezni do svojih idej, ne do svoje lepote. Imela je sicer številne občudovalce in prijatelje, pa tudi sovražnike, za katere ni bila samo poganka, pač pa tudi izobražena in neodvisna ženska, in oboje je bilo graje vredno in nevarno v očeh predstavnikov nove državne vere, ki je nasledila dotedanje poganstvo. Rimsko cesarstvo je namreč prej preganjalo kristjane, še najhuje v drugi polovici III. stoletja in predvsem pod cesarjem Dioklecijanom na začetku IV. stoletja, preganjanje pa se je končalo s tolerančnim ediktom, ki ga je leta 311 izdal rimski cesar Galerij v Ni-komediji in potrdil cesar Konstantin leta 313 v Milanu. Verska svoboda in tolerantnost pa ni trajala dolgo: leta 380 je s solunskim edik-tom krščanstvo postalo državna vera in kmalu zatem se je s Teodozijevim ediktom leta 382 začelo preganjanje poganov. Kar se je poznalo tudi v Aleksandriji in kar je občutila tudi sama Hipatija. Leta 412 je aleksandrijski patriarhatski sedež prevzel sv. Ciril. Bili so hudi časi medsebojnega obračunavanja in vsaka stran je obtoževala nasprotno, da je začela z nasiljem. V verskih spopadih so žrtve utrpeli tudi na krščanski strani, ki pa ni svetopisemsko ponudila drugega lica, pač pa se je uveljavila »zelo energično«, kot je dejal Benedikt XVI, tako da »kri prelita napolnila bi jezero«, kot je zapisal Prešeren o pokristjanjevanju Slovanov. Prva žrtev je bila judovska skupnost, ki so jo zdesetkali in izgnali iz Aleksandrije, potem so bili na vrsti pogani. In nasilje kristjanov ni prizaneslo niti Hipatiji, kljub prijateljstvu in prizadevanjem njenih krščanskih kolegov iz Mu-seona, ki so medtem postali vplivni politični in cerkveni predstavniki. Marca leta 415 jo je na ulici napadla skupina verskih skrajnežev. Šlo je zmes menihov in verske straže, ki bi jim danes rekli ta-libani, takrat so jim pravili parabalani, in ki so bili neposredno odgovorni škofu. S tem ni rečeno, da sv. Ciril nosi odgovornost za to, kar se je zgodilo: morda ni osebno ukazal umora Hipatije, morda ni niti vedel, kaj bodo njegovi vojščaki počeli s filozofinjo, prav gotovo pa je zvedel, da so jo umorili. Šlo je namreč za odmeven dogodek, o katerem so poročali številni takratni krščanski pisci, ki so zločin obsodili, kot n.pr. istodobni Sokrat Sho-lastik, ki je v svoji cerkveni zgodovini (Historia Ecclesiastica) zapisal, da je umor »izzval nemajhno grajo Cirilu in Aleksandrijski cerkvi.« Sv. Ciril pa ni nikoli obsodil ali vsaj komentiral krvavega dogodka: ostalo je veliko njegovih zapisov, a niti besedice obsodbe ali vsaj obžalovanja, iz česar bi se dalo sklepati, da ga umor ni posebej razburil. V filmu je prikazano, kako menihi odvedejo Hipatijo v nekdanji poganski tempelj, ki je medtem postal krščansko svetišče, z namenom, da jo kamenjajo. Njen zvesti služabnik pa jo zadavi, kot skrajno dejanje ljubezni, da ji prihrani okrutno smrt pod kamenjem. V resnici ni šlo tako, in o tem so soglasni vsi takratni pisci. Hipatijo so namreč slekli do golega, jo gnali po aleksandrijskih cestah in jo nato živo odrli. V istodobnih dokumentih je zabeležena srhljiva podrobnost, da so ji kožo sneli z ošiljenimi školjkami in jo razkosali, nato so ostanke sežgali in porazgubili. Tako se je končalo življenje Hipatije, ene največjih predstavnic takratne filozofije, znanstvenega razumništva in svobodne misli nasploh. Kmalu po njenem umoru so požgali tudi Museon, ki ga je cesar Teodozij stoletje pozneje ukinil, in porazgubili oz. uničili dragocene rokopise aleksandrijske knjižnice. Nastopila je nova doba, mračna stoletja, ko so vrline, ki jih je predstavljala Hipatija -svobodna misel, intelektualna raziskava, enake možnosti za ženske - veljale za pregrešne in postale predmet najhujšega preganjanja. Vendar spomina na Hipatijo niso popolnoma izbrisali. O njeni osebnosti in tragični smrti je poročalo več takratnih piscev, med katerimi tudi priznani krščanski avtorji, tako da se je njena zgodba lahko prenesla skozi stoletja. In njena figura je znova zaživela z renesanso in razsvetljenstvom, še posebej v času romanticizma, ko so ji posvetili več literarnih del. Najbolj znan je feljton Char-lesa Kingsleja z naslovom Hypatia or New Foes with an Old Face (Hipatija oz. novi sovražniki s starim obrazom) iz leta 1853. Anton Aškerc pa je leta 1909 v zbirki Akropolis in Piramide objavil daljšo pesnitev prav z naslovom Hipatija, ki se začenja tako-le: Devica, filozofinja! Hipatija ti lepa, mlada, al veš, da v Aleksandriji poslednja si Helenov nada? Poslednji cvet, najlepši cvet ti naše stare si kreposti! Ti vzor si naš v teh težkih dneh, učiteljica si modrosti. O tragičnem koncu nesrečne filozofinje iz Aleksandrije pa je Aškerc napisal: Z voza jo sune truma besna, obleko strga ž nje ta hip... In glej, v deviški vsej nagoti stoji med njimi kakor kip... Prekrasna kakor Afrodita, oka-menela od sramu ozira se po pomočnikih in vzdiha k svojemu bogu... Ko v živo boginjo pa-gansko stooka zije vanjo zver pohotna, blazna... Kaj nobene ni zanjo pomoči nikjer ? »Smrt, smrt! Ubijte jo, kristjani!« menihi sre-pi vpijejo. In kamenja se vsuje toča na njo. In kri oblije jo. Velja zabeležiti, da je tudi Aškerc zašel v isto netočnost kot španski režiser filma Agora glede okoliščin Hipatijne smrti s kamenjanjem. Nad pesnitvijo so se takratni slovenski katoliški krogi zgrozili in Aškerca ostro napadli v mesečniku Dom in svet: »Težko bi bilo pa mogoče zgodovinsko resnico bolj pokvariti kot je storil Aškerc v Hipatiji... Ciril je bil pri vsem tem popolnoma nedolžen. Aškerc je pa naredil iz njega grdega hinavca in okrutnega ubijavca, iz poulične, sirove drhali redovnike in duhovnike, nedolžnega Cirila tudi za ubijavca.« Za Cerkev je Ciril seveda nedolžen, kar je povsem samoumevno, sicer ne bi bil svetnik, ki ga še danes postavljajo za zgled škofom in duhovnikom, ki naj tako kot sv. Ciril branijo, posredujejo in pojasnjujejo verski nauk, kot je dejal Benedikt XVI., ali pa za cerkvenega očeta, ki se je boril proti tistim, ki so izprijali pravo vero, in pri tem uporabljal vsako sredstvo, da jih je odstranil iz črede, ki mu je bila zaupana, kot je Piji XII. zapisal v enci-kliki Orientalis Ecclesiae. Mimogrede: enci-kliko je razglasil ob 1.500 letnici smrti alek-sandrijskega škofa, in sicer aprila 1944, torej prav v času, ko se je po Evropi dogajal holo-kavst, katerega korenine segajo do krvavega preganjanja Židov v Aleksandriji. Kot laik nimam kaj presojati glede Ci-rilove svetosti in moje prepričanje o svetni-kovi vpletenosti v umor je samo nepomembno osebno mnenje. Prepričano pa trdim, da med soigralci aleksandrijske drame izpred tolikih stoletji izstopa svetla, čista in očarljiva Hi-patijna figura. Z njenim umorom je sicer začasno ugasnila luč velikih idej klasičnega sveta in predvsem grške filozofije, ki je znova zaživela šele po premoru srednjeveškega ob-skurantizma, ko je s prenovljeno močjo bistveno prispevala k razcvetu razsvetljenstva in uveljavitvi evropske laične civilizacije. Naša sodobna kultura pa sloni prav na vrednoti, ki jo pooseblja filozofinja iz Aleksandrije: svoboda duha in pravica, da pri iskanju resnice razum prosto preverja dejstva in zavrača dogme, ki slonijo na avtoriteti, ne pa na dokazih. Njen lik je še toliko pomembnejši, ker gre za človeka, ki je dolgo veljal, in za nekatere še danes velja, za manjvrednega - ženska namreč. In tudi zaradi tega so jo umorili. Smrt Hipatije Aleksandrijske je navsezadnje tudi opomin, ki velja tako za včerajšnji čas kot za današnjega, da nobeno prepričanje, vera ali ideologija ne opravičujejo nestrpnosti in da v preganjanju drugačnih ni nikoli prav nič junaškega ali svetniškega. / DNEVNE NOVICE Nedelja, 27. junija 2010 21 kanada - V kraju Huntsville se je včeraj zaključil vrh najbolj razvitih držav sveta Voditelji držav G8 okrcali Iran, Severno Korejo in Izrael Brez dogovora o gospodarstvu, s katerim se bo ukvarjal vrh držav skupine G20, ki se je včeraj začel v Torontu TORONTO - Izrael se je včeraj znašel v družbi Severne Koreje in Irana, saj si je prislužil kritiko v sklepni izjavi vrha G8, ki se je včeraj zaključil v kanadskem kraju Huntsville. Potem ko glede gospodarstva oziroma nadaljnjih ukrepov za okrevanje svetovnega gospodarstva skupina G8 (ZDA, Nemčija, Japonska, Rusija, Francija, Velika Britanija, Kanada, Italija) ni dosegla soglasja, so se voditelji držav raje osredotočili na mednarodno in razvojno politiko. V petek so se tako dogovorili, da povečajo razvojno pomoč za zdravje nosečnic in dojenčkov v nerazvitih državah, včeraj pa so v skladu s pričakovanji v sklepni izjavi okrcali Iran in Severno Korejo. Glede Irana G8 v sklepni izjavi poziva k večjemu spoštovanju človekovih pravic ter izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja preglednosti iranskih jedrskih dejavnosti. Severno Korejo so voditelji G8 omenili v zvezi s potopitvijo južnokorejske vojaške ladje konec marca. Neodvisna preiskava je ugotovila, da je potopitev ladje povzročil torpedo s severnokorejske podmornice in G8 »v tem kontekstu« obsoja napad. Zanimiva pa je bila odločitev, da se v sklepno izjavo vključi tudi posredna kritika Izraela zaradi njegove blokade območja Gaze, saj v izjavi G8 piše, da je sedanja politika Izraela nevzdržna. Voditelji G8 se tudi strinjajo glede strategije umika tujih vojakov iz Afganistana v roku petih let. Konferenca, ki bo julija v Ka-bulu, bo pomembna za oceno napredka pri uresničevanju zavez, sprejetih na konferenci januarja letos, da do konca naslednjega leta usposobijo več kot 100.000 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil, ki bodo lahko v petih letih prevzeli večjo odgovornost za varnost. Glede gospodarstva na vrhu G8 ni bilo dogovora in se bo s tem ukvarjala skupina G20, v kateri se državam G8 pridružijo še gospodarsko pomembne hitro razvijajoče se države, kot so Kitajska, Brazilija, Južna Koreja, Indija in druge. Svet tako sedaj čaka na izjavo držav skupine G20, katerih vrh se je začel prav včeraj v Torontu. Potrebno se bo predvsem dogovoriti, kako zagotoviti, da se kriza, kakršna je bila zadnja, ne ponovi nikoli več. Prav tako pa tudi, kako nadaljevati sedanje gospodarsko okrevanje, potrebno pa se bo tudi uskladiti, ali je treba še naprej s proračunsko porabo vzpodbujati rast, ali pa v prvi vrsti ustaviti naraščanje dolga. Pod vprašajem je tudi dogovor, ali bankam naprtiti poseben davek, s katerim naj v prihodnje same plačevale za svoje napake, pa tudi dogovori o drugih reformah svetovnega in nacionalnih finančnih sistemov. (STA) Voditelji držav skupine G8 so se posvetili bolj političnim temam, gospodarske pa prepustili vrhu držav skupine G20 ansa politika - Javni tožilec proti ministru za decentralizacijo Fusco: Minister Brancher nas ima v resnici za norca RIM - »Minister za decentralizacijo Aldo Brancher nas ima vse za norca in sploh ni jasno, kakšne so v resnici njegove pristojnosti.« To je poudaril javni tožilec na milanskem sodišču Eugenio Fusco, ki je včeraj zavrnil Brancherjevo zahtevo po preložitvi procesa zaradi upravičene zadržanosti. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi pa je medtem iz Kanade na novinarsko vprašanje problem označil kot »majhna notranja zadeva«. Na milanskem sodišču se je namreč včeraj nadaljeval proces proti novopečenemu ministru za izvajanje federalizma. Brancher in njegova žena Luana Maniezzo sta na zatožni klopi v Milanu, ker ju bremenita obtožbi nezakonitega prilaščanja in prikrivanja v okviru sojenja o nezakonitem poskusu prevzema banke Antonveneta s strani banke BPI. Ministrovi odvetniki so zahtevali, naj se proces na podlagi Alfanovega zakona prekine do oktobra. Javni tožilec Fusco ni samo zavrnil te zahteve, tem- Aldo Brancher več je poudaril, da ima vtis, da se Brancher iz njega norčuje. »Iz uradnih dokumentov, ki nam jih je posredoval generalni tajnik ministrskega predsedstva ni namreč sploh mogoče razumeti, kakšne so Blancherjeve pristojnosti,« je na-glasil Fusco in dodal, da »skratka ni znano, minister česa je«. Fuscove besede so le potrdile trditve predsednika republike Giorgia Napolitana. Kot smo že poročali, je Kvirinal v petek v uradni noti opozoril, da Brancher ne more biti zaposlen z organizacijo ministrstva, saj je minister brez listnice. Zato tudi organizacija ministrstva ne more biti razlog za upravičeno zadržanost glede udeležbe na procesu. Opozicija, ki je Branchera že tako ostro kritizirala, češ da je postal minister, da bi ubežal roki pravice, in to sklicujoč se na že tako sporen zakon, je že po posegu državnega poglavarja takoj zahtevala njegov odstop. Fuscovo stališče pa je zdaj potrdilo Napolita-nove besede, je poudaril včeraj Leoluca Orlando v imenu Italije vrednot in napovedal, da bodo v parlamentu vložili nezaupnico. Zahtevo po takojšnjem odstopu je ponovil Filippo Penati v imenu Demokratske stranke. Podobna stališča je zavzela tudi stranka UDC, nezadovoljstvo z obnašanjem novega ministra pa so izrazili tudi v bazi Severne lige in Fi-nijevi privrženci znotraj Ljudstva svobode. Li-gaški minister Roberto Calderoli pa je bil mnenja, da mora o odstopu odločati sam Brancher. prizren - Srečanje predsednikov Poglobitev sodelovanja med Kosovom, Albanijo, Makedonijo in Črno goro PRIZREN - Z vrsto dvostranskih pogovorov se je včeraj v bližini Prizrena na Kosovu pričelo srečanje predsednikov Kosova, Albanije, Makedonije in Črne gore. Glavna tema srečanja je bila poglobitev sodelovanja med štirimi državami, še posebej v luči njihovega približevanja evroatlantskim integracijam. Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu kot organizator srečanja se je najprej ločeno sestal z vsemi tremi gosti - z albanskim kolegom Bamirjem Topijem, Gjorgjeom Ivanovom iz Makedonije in črnogorskim predsednikom Filipom Vujanovicem. Sejdiu je v teh pogovorih ocenil, da je bilo včerajšnje srečanje »dokaz zelo dobrih odnosov med državami in je prispevalo k nadaljnji širitvi sodelovanja na vseh področjih skupnega interesa.« Ob tem je še posebej izpostavil potrebo po krepitvi sodelovanja na področju gospodarstva, liberalizacije gibanja državljanov, vladavine prava in boja proti organiziranem kriminalu, sogovornikom pa je predstavil tudi predlog o oblikovanju »mini schen-genskega območja« na Zahodnem Balkanu. Na srečanju z Ivanovom sta poleg tega ocenila, da med Kosovom in Makedonijo ni nobenih odprtih vprašanj in da so odnosi odlični. V pogovoru z Vujanovicem pa je Sejdiu kot zelo pomembno izpostavil podporo Črne gore za Kosovo pomembnim procesom in tudi podporo Kosovu pri njegovi evropski integraciji in prizadevanjih za vizumsko liberalizacijo. Dvostranskim pogovorom je sledilo še skupno srečanje, srbskega predsednika Borisa Tadica, katerega država vztrajno zavrača neodvisnost Kosova, pa v Prizrenu ni bilo. (STA) kirgizistan - Po ugotovitvah organizacije HRW Sistematično in dobro • • «v organizirano etnično nasilje BIŠKEK - Etnično nasilje v Kirgizistanu, v katerem je v minulih tednih življenje izgubilo do 2000 ljudi, okoli 400.000 pa jih je zapustilo domove, je bilo sistematično in dobro organizirano, so prepričani v nevladni humanitarni organizaciji Human Rights Watch (HRW), ki je zato pozvala k mednarodni preiskavi nemirov. Začasne kirgiške oblasti v Biškeku odgovornost za izbruh nasilja sicer pripisujejo nekdanjemu predsedniku države Kurmanbeku Ba-kijevu, ki je po aprilskih nemirih zbežal iz države, in njegovim sorodnikom. Kot med drugim opozarja HRW, so napadalci ob vdorih v kraje in soseske, kjer živijo etnični Uzbeki, za podiranje barikad uporabljali celo oklepna transportna vozila. To so priznale tudi kirgiške varnostne sile, a so obenem navedle, da so nasilneži orožje in oklepne transporterje ukradli iz bližnjih vojaških baz. V HRW zato priznavajo, da ne morejo zagotovo trditi, da so bile varnostne sile neposredno vpletene v napade, vendar pa bi moralo biti to vprašanje stvar neodvisne mednarodne preiskave. Ob tem opozarjajo še, da bi lahko vztrajanje kirgiške prehodne vlade pri izvedbi nedeljskega referenduma o ustavnih spremembah ter naseljevanju na desettisoče beguncev na nevarna območja še dodatno zaostrilo že tako napeto situacijo. Oblasti v Biškeku so sicer z včerajšnjim dnem ukinile policijsko uro v nemirnem mestu Oš na jugu države, čeprav so lokalne oblasti zaradi zagotovitve varnosti želele njeno podaljšanje. Prehodna vlada se je odločila, da bo njihovo prošnjo preučila po izvedbi referenduma. Je pa zagotovila, da bodo v mestu in po vsej regiji še naprej veljali strogi varnostni ukrepi. V južnem Kirgizistanu pa so vedno včeraj začeli z ekshumacijo trupel tistih, ki so bili ubiti v nemirih. Oblasti vztrajajo, da je izkopavanje nujno za točnost preiskave. Številna trupla namreč niso bila uradno identificirana, saj muslimanska tradicija zahteva čimhitrejši pokop. Predstavniki začasne vlade poudarjajo, da je eks-humacija predvsem v prid samih žrtev in njihovih svojcev, saj bo omogočila izplačila odškodnin. Kljub temu se je na pokopališču v večinsko uzbeški soseski, kjer je potekala ekshu-macija, zbrala jezna množica prebivalcev, ki ostro nasprotujejo odpiranju grobov. (STA) Romunija našla rešitev za dogovor z IMF BUKAREŠTA (STA) - Romunija je očitno le našla rešitev za zagotovilo posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Potem ko je romunsko ustavno sodišče nekatere načrtovane varčevalne ukrepe v petek razglasilo za neskladne z romunsko ustavo, se je vlada sedaj odločila zvišati davek na dodano vrednost (DDV), je včeraj povedal romunski premier Emil Boc. Romunsko ustavno sodišče je v petek razsodilo, da so napovedani varčevalni ukrepi romunske vlade deloma v neskladju z romunsko ustavo. Zakaj naj bi bili varčevalni ukrepi, ki med drugim predvidevajo zmanjšanje plač zaposlenih v javnem sektorju za 25 odstotkov in pokojnin za 15 odstotkov, deloma neustavni, sodišče ni pojasnilo. V romunski vladi so opozarjali, da so varčevalni ukrepi potrebni, da bi Romunija izpolnila zahteve IMF. Te vključujejo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja na 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada se je sedaj odločila, da bo namesto v odhodkovno stran proračuna posegla v pri-hodkovno. DDV bo romunska vlada zvišala za pet odstotnih točk, iz sedanjih 19 na 24 odstotkov, je napovedal Boc. IMF je po napovedi novih ukrepov za ponedeljek napovedano revizijo dogovora z Romunijo preložil za nedoločen čas. Sklad se namreč še ukvarja z analizo vplivov odločitve romunskega ustavnega sodišča, prav tako bodo preučili nove napovedane ukrepe. V ponedeljek naj bi namreč odbor IMF odločal o sprostitvi nove tranše posojila, vredne okoli 900 milijonov evrov. (STA) V Vatikanu ogorčeni nad belgijsko policijo BRUSELJ - Vatikan je tudi včeraj izrazil ogorčenost zaradi racij, ki jih je belgijska policija v četrtek izvedla v več poslopjih nadškofije Mec-helen-Bruselj. Tokrat je ravnanje policistov napadel vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone in ga celo primerjal z dogodki iz nekdanjih komunističnih časov. Med racijami je policija med drugim za več ur pridržala več škofov in jim začasno odvzela mobilne telefone ter preiskala dom 77-letnega nadškofa Godfrieda Danneelsa, ki se je januarja po 20 letih poslovil z vrha Belgijske škofovske konference. Policija je preiskala celo kripto slovite katedrale v Mechelenu. Belgijski policisti preiskujejo sum spolnih zlorab otrok v katoliški cerkvi, v četrtkovih racijah pa naj bi se osredotočili predvsem na iskanje domnevnih pisem med žrtvami spolnih zlorab in cerkvenimi oblastmi. Bertone, človek številka dve v Vatikanu, je pridržanja škofov včeraj označil kot »resen in neverjeten« incident ter ga primerjal s praksami nekdanjih komunističnih režimov. Dodal je še oceno, da so bili četrtkovi dogodki neprecedenčni celo v primerjavi s komunističnimi časi. (STA) V Rusiji aretirali več udeležencev gejevskih protestov SANKT PETERBURG - Ruska policija je v drugem največjem ruskem mestu Sankt Peterburg včeraj aretirala več udeležencev protestov, ki so jih pripravili gejevski aktivisti. Javna manifestacija namreč ni bila odobrena s strani oblasti. Da jim oblasti ne bi vnaprej preprečile demonstracij, so se gejevski aktivisti poslu-žili enake taktike kot ob pripravi protestov v Moskvi prejšnji mesec - lokacijo protestov so razkrili v zadnjem trenutku. Okoli 30 aktivistov se je sicer zbralo pred svetovno znanim muzejem Ermitaž. S slogani na plakatih so pozivali k enakosti in izko-reninjanju homofobije. Policisti, ki so prispeli na kraj demonstracij, so aretirali vsaj osem udeležencev. (STA) 22 + Nedelja, 27. junija 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Teta Amalija in Filip Omara - Živali 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.25 Nan.: 14° Distretto 7.10 Nan.: Lady cop 7.55 Nan.: La casa del guardaboschi 8.40 Nan.: L'ispettore Derrick 9.30 Aktualno: Magica Italia - Turismo e Turisti 10.00 Aktualno: Linea Verde orizzonti estate 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sv. maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde estate 13.10 13.40 Šport: Pole Position 13.30 22.50 Dnevnik 14.00 Šport: Avtomobilizem, VN Europe, Španija 16.30 Dnevnik L.I.S. 16.35 Nan.: Heartland 18.00 Šport: Mondiale Rai Sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Šport: Nogometno SP, osmina finala, Johannesburg 23.05 Šport: Notti Mondiali 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.25 Dok.: Testimoni e protagonisti V^ Rai Due 6.00 6.15 7.00 8.00 8.20 9.05 9.45 9.50 10.00 11.30 13.30 13.40 13.45 14.20 15.45 17.45 18.00 18.05 19.05 20.00 21.05 22.45 23.50 0.50 Aktualno: Cercando cercando Aktualno: Tg2 Storie Nan.: Le cose che amo di te 9.00, 13.00, 20.30, 23.35 Dnevnik Nan.: Joey Variete: Tutti con Phineas and Ferb Dnevnik L.I.S. 18.50 Šport: Numero Uno Šport: Avtomobilizem, VN Španije Film: Jane Doe - Doppio inganno (triler, ZDA, '05, r. J.A. Contner, i. L. Thompson) Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Šport: Dribbling Mondiale Film: McBride - Ultimo Show (triler, ZDA, '05, i. J. Larroquette) Nan.: Il commissario Herzog Variete: Stracult pillole Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Squadra speciale Lipsia Šport: Mondiale Rai Sera Risanke Film: Nora Roberts - Il mistero del lago (triler, ZDA, '07, r. R. Hemec-ker, i. H. Locklear) Nan.: Close to Home Dok.: La Storia samo noi Aktualno: Big ^ Rai Tre 6.00 7.00 7.30 7.40 8.15 8.35 9.00 9.10 11.15 11.45 12.00 12.25 1.15 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste Variete: Aspettando e domenica papa Aktualno: Mamme in blog Variete: E' domenica papa Risanke Nan.: The Saddle Club 30 anni (mai) senza Peppino Film: Ferdinandi I, re di Napoli (kom., It., '59, r. G. Franciolini, i. P. De Filippo) Aktualno: Tgr Premio Amalfi Aktualno: Tgr RegionEuropa Dnevnik in športne vesti 0.15 Aktualno: Telecamere 13.00 13.25 14.00 14.15 14.30 15.00 15.05 16.50 18.40 20.00 20.30 23.05 Dok.: Correva l'anno Aktualno: Racconti di vita 19.00, 22.50 Deželni dnevnik in vremenska napoved 0.05 Dnevnik Aktualno: In 1/2h Dnevnik - L.I.S. Film: Rugantino (kom., It., '73, i. A. Celentano, C. Mori) Film: Jackk (kom., ZDA, '96, r. F.F. Coppola, i. R. Williams) Dok.: Kilimangiaro Album Variete: Blob Film: Voglia di tenerezza (dram., ZDA, '83, r. J.L. Brooks, i. S. Mac-Laine) Variete: Glob, l'osceno del villaggio Rete 4 14.05 15.50 16.35 17.00 18.55 19.35 Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Super Partes Nan.: Sei forte maestro Dok.: Artezip Dok.: Vite dei santi Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik Aktualno: Melaverde 17.50 Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Donnavventura Film: I Toreador (kom., ZDA, '45, r. M. St. Clair, i. S. Laurel) 22.10, 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: La collina degli stivali (western, It., '69, r. G. Colizzi, i. T. Hill, B. Spencer) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Il commissario Cordier - Il denaro sporco (det., Fr., '94) Film: The time machine (fant., ZDA, '02, r. S. Wells) Film: Carlito's Way (dram., ZDA, '93, r. B. DePalma) Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale S 9.05 10.50 11.10 13.00 13.40 16.00 18.00 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Nan.: Finalmente arriva Kalle Film: Non guardami, non ti sento (kom., ZDA, '89, r. A. Hiller, i. R. Pryor) 17.50, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Amiche mie Film: Love Notes (kom., Kan., '07, r. D. Weaver, i. L. Liighton) Film: Innamorati cronici (kom., ZDA '97, r. G. Dunne, i. M. Broderick) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Bikini Nan.: Maria Montessori (It., '05, r. G.M. Tavarelli, i. P. Cortellesi) Film: Baciami piccina (kom., It, '05, r. R. Cimpanelli, i. V. Salemme) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.50 Nan.: Malcolm 11.25 Nan.: Knight Rider 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Il ritmo del successo (dram., ZDA, '00, i. A. Shull) 16.30 Film: Il sogno di Holly (kom., ZDA, '04, r. B. , i. K. Herfuth) 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.15 Film: Sliding Doors (kom., V.B. '98, r. P. Howitt, i. G. Paltrow) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division 22.10 Nan.: Royal Pains 0.00 Nan.: Eli Stone La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus Week-End 9.15 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Aktualno: M.O.D.A. 10.55 Aktualno: La settimana 11.15 15.20 Šport: Superbike, VN - dirkališče Misano Adriatico v San Ma-rinu 13.00 0.15 Dnevnik in športne vesti 13.35 Dok.: La valigia dei sogni 16.40 Film: La famiglia (dram., It., '86, r. E. Scola, i. V. Gassman) 16.15 La valigia dei sogni 20.00 Dnevnik 20.30 Resničnosti show: Chef per un giorno 21.30 Dok.: Ustica - Tragedia nei cieliž 22.30 Aktualno: Speciale In Onda 23.25 Poker 1.10 Film: Giulio Cesare, il conquista-tore (zgod., It., '63) Tele 4 7.00 Koncert klasične glasbe 8.15 Aktualno: Salus Tv 8.40 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.40 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco 11.30 Šport: Super Sea 12.00 Angelus 12.25 Dok.: La grande storia 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Glasb.: Musica, che passione! 13.35 Expo' Mittel School 14.00 Variete: Camper magazine 14.25 Campagna amica 15.00 Lirika: L'equivoco stravagante 17.00 Dok.: Borgo Italia 17.30 Risanke 19.30 Nan.: Detective per amore 21.00 Koncert: Mille voci 2010 23.00 Film: Sissi: L'imperatrice ribelle (dram., '03, i. A. Dombasle) 0.40 Film: La compagna di viaggio (kom., '80, i. A. Rizzoli) (t Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.50 Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 10.20 Ris. nan.: Animalija (pon.), sledi oddaja Tv Maribor 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - Oddaja Tv Maribor 13.00 17.00, 18.55, 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 41. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos 14.50 Prvi in drugi 15.15 Film: Wimbledon (pon.) 17.15 Dok. film: Moj pogled na svet 18.35 Risanka 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 21.30 Žrebanje lota 21.45 Dok. portret: Dve ali tri stvari, ki ji vem o njej 23.00 Serija: Kri in nafta 0.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 27.06.1992 (pon.) 1.20 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.10 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.50 Skozi čas 8.00 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 27.06.1992 8.30 Proslava ob dnevu državnosti (pon.) 9.45 Slovenski magazin 10.45 Državno prvenstvo v ulični košarki, reportaža 10.50 Državno prvenstvo v motokrosu, reportaža 11.00 SP v nogometu: osmina finala 15.00 Nogometni studio 16.00 SP v nogometu: osmina finala, prenos 20.30 SP v nogometu: osmina finala, prenos 23.00 SP v nogometu: vrhunci 0.00 Film: Volk (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.50 Glasb. odd.: In orbita 15.20 Film: Pojoči kmetič 16.45 Glasbena oddaja 17.20 Srečanje z... 18.00 Prijatelji ostanimo prijatelji 19.00 22.30, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Back stage live 20.00 Levant 20.15 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 20.25 21.30, 22.45 Južna Afrika: SP v nogometu 0.20 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 14.30 Kasaške dirke 15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Neskončne počitnice (drama) 21.20 Zelena bratovščina 21.50 Pod drobnogledom: Evropski večeri Lojzeta Peterleta 22.50 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Dežurna glasba; Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.25 Odprtje in napoved programa; 7.45 Kmetijski nasvet; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00, 19.50 Kronika; 9.10 Pregled prireditev; 9.45 Pogovor z Urško Košir; 10.30 Poročila, osmrtnice; 10.40 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.40 Pesem tedna; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 9.00-9.00 Oggi musica; 9.40, 19.15 Sigla single; 10.00 Il giar-dino di Euterpe; 11.00 La biblioteca di Ba-bele; 11.25-12.28 Glasbena lestvica; 13.0014.00 Radio z vami; 14.00 L'agenda in orbita; 15.00-16.00 Rock '90; 16-00-18.00 Glasbeno popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 RC sera; 20.00-22.00 E... state freschi; 22.00 Glasba; 23.00 In orbita, 0.006.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Pri delu ne boste uspešni. Če boste hoteli opraviti, kar ste si zadali, boste potrebovali več volje in pripravljenosti za delo. S prijatelji se preveč brezskrbno zabavate in pozabljate na obveznosti. m^l BIK 21.4.-20.5.: Vaše družabno življenje bo v prihodnjih dneh na stranskem tiru, saj ne boste imeli veliko prostega časa. Imeli boste zelo naporen teden v službi. S partnerjem boste v dobrih odnosih. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nesoglasja med vami in sodelavci na delovnem mestu lahko pripeljejo do spora. Rešite težave, preden bodo postale še hujše. Ljubezen: čaka vas nekaj novega in razburljivega! RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu boste polni energije in delovnega zagona. Delo vam bo šlo odlično od rok, kar bo opazil tudi vaš nadrejeni. Pazite, da zaradi tega ne boste pozabili na družino in prijatelje. y^ LEV 23.7.-23.8.: V družbi pri-(^^r jateljev se boste hoteli potrditi, zato boste preveč silili v ospredje in tudi pretiravali, kar prijateljem ne bo všeč. Bodite to, kar ste, in vsi se bodo dobro počutili ter se zabavali. DEVICA 24.8.-22.9.: Nagnje-^^ nost k preveliki natančnosti vas bo vodila v slabo voljo. Z delom ste preobremenjeni, zato si raje vzemite kakšen dan počitka in uživajte. Pomirili se boste tudi v krogu družine. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Ne ^ ^ bo vam všeč, če vam bodo ljudje lagali. Hoteli boste izvedeti resnico ne glede na to, ali je za vas dobra ali ne. Služba vam ne bo preveč dišala, delo se vam bo zdelo dolgočasno. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Za konec tedna si oddahnite od dela in pojdite ven s prijatelji. Uživajte v lepem vremenu, privoščite si osvežilno pijačo in se osredotočite na sedanji trenutek. Ljubezen: novosti! Av STRELEC 23.11.-21.12.: Zaradi nelagodja na delovnem mestu bo vaša storilnost padla. Težave morate rešiti in se o njih pogovoriti z nadrejenim. Vaše finančno stanje niha, a se bo v prihodnje umirilo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Skrbi na delovnem mestu bodo v prihodnjem tednu počasi izginile, vrnila se bo volja do dela in veliko bolj boste učinkoviti. Zaradi tega boste raje hodili v službo. Zdravje: dobro! ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Dobre delovne razmere in prijateljski odnosi s sodelavci vam bodo dali zagon za delo. Tudi napetosti v družini se bodo umirile, saj boste imeli dober občutek za ljudi okoli sebe. RIBI 20.2.-20.3.: Preveč se zavzemate za delo in tudi ponoči bedite. Službene obveznosti pustite na delovnem mestu, doma pa se posvetite sebi, svoji družini in prijateljem. Vaše počutje se bo izboljšalo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. junija 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Ampak men se zdi - Kuzle 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 4 15.05 Nan.: Raccontami - Capitolo II 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 22.50 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Šport: Mondiale Rai sprint 18.45 Kviz: Reazione a catena 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Šport: Nogometno SP, osmina finala, Johannesburg 23.05 Šport: Notti Mondiali 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 10.45 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.15 Aktualno: Ricominciare 6.40 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Aktualno: Sorgente di vita 7.30 Risanke: Cartoon flakes 10.10 Nan.: Tutti odiano Chris 10.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 22.55 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Šport: Dribbling Mondiali 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanka: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney 21.05 Film: Amori in corsa (kom., ZDA, '03, r. A. Cadiff, i. M. Moore) 23.10 Film: Alfie (kom., ZDA, '04, r. C. Shyer, i. J. Law, S. Sarandon) 0.50 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. 6. 2010) Vodoravno: mlkalnlk, Kač, aso-nanca, Ale, ratar, ulitek, Iba, kalorija, Nencini, elan, Klljan, Ani, F. A., as, skranja, koledar, Ekar, tank, Ablr, Ra, reneta, at, neslanost, Torva, Arturo, katoličani, Adige, P. I., on, Karel, Nana, ka-rotln, Robi, Na, Crotone, Noe; na sliki: Kiljan Ferluga. Mala križanka, vodoravno: 1. Kolpa; 6. aport; 7. menih; 8. Er; 9. mo; 10. Ramos; 12. uta; 13. Niraj; 16. Evita; 17. Canon. 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Film: Marito in prova (kom., V.B., '79, r. M. Frank, i. G. Segal, G. Jackson) 11.05 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.50 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 15.05 Nan.: Roaman Mysteries 15.35 16.20 Risanke 16.00 Variete: Melevisione 16.30 Šport: Rai sport 17.15 Nan.: Doc Martin 18.05 Dok.: Geo Magazine 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.20 Nočni deželni dnevnik 23.50 Nan.: Survivors 1.45 Aktualno: Fuori orario Rete 4 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.15 0.00 0.45 Nan.: Kojak Nan.: Il Fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan: Carabinieri Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Forum - Il meglio di Nan.: Nikita Nad.: Sentieri Film: Due per la strada (dram., ZDA, '67, r. S. Donen, i. A. Hepburn, A. Finney) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Il commissario Navarro (det., Fr., '00, r. P. Jamain, i. R. Hanin) Dok.: L'ultimo volo Film: Il partigiano Johnny (dram., It., '00, r. G. Chiesa) Nočni dnevnik in Pregled tiska Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.45 18.00 20.00 20.30 21.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Il viaggio di Paul (dram., Nem., '06, r. M. Stacke, i. L. Krahl, L. Hardt) 17.05, 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: L'amore non ha prezzo (dram., Kan., '06, r. N. Fearnley, i. J. Tuck, S. Rochfort) Aktualno: A gentile richiesta (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Dnevnik in vremenska napoved Variete: Velone (v. E. Iacchetti) Nan.: M. Montessori (It., '05) Film: American Gigolo (dram., ZDA, '80, r. P. Schrader, i. R. Gere) Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: I Robinson 7.00 Nan.: Beverly Hills, 90210 7.55 17.25 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.20 Nan.: Summer Crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nad.: Champs 12 16.00 Nan.: Blue Water High 16.30 Nan.: H2O 17.00 Nan.: Chante! 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.30 Kviz: Viva Las Vegas 21.10 Film: Lasilo del papa (kom., ZDA, '03, r. S. Carr) 23.10 Nan.: Chuck 1.05 Aktualno: Pokerlmania LA 6.00 7.00 10.00 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.05 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 23.40 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Omnibus (ah)iPiroso, sledi Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Il vedovo (kom., It., '59, r. D. Risi, i. A. Sordi, F. Valeri) Nan.: Miss Agathe, con lei non si scherza Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.50 Dnevnik Aktualno: In Onda Film: Il mattatore (kom., It., '59, r. D. Risi, i. V. Gassman) Aktualno: La valigia dei sogni Nan.: Non pensarci ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Aktualno: Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 9.00 Nan.: Detective per amore 10.35 Aktualno: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Aktualno: Hard Trek 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: Animali amici miei 15.05 Aktualno: Novecento contro luce 17.00 Risanke 19.00 Ritmo in tour 19.15 Italia economia 20.00 Športne vesti 20.10 Sport estate 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Una bomber (dram., '96) 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof (pon.) 10.40 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 41. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.15 Lutk.-igr. nan.: Buba Guba 16.35 Igr. nan.: Podstrešje - Gramofon (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Nad.: Starši v manjšini 21.30 Dok. feljton: Ustnik - Zadnja tramvajska postaja 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.10 Pisave 23.35 Glasbeni večer 1.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 28.06.1992 (pon.) 2.10 Dnevnik (pon.) 2.40 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 2.10 Zabavni infokanal 7.10 Infokanal 8.45 Posebna ponudba (pon.) 9.05 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 28.06.1992 9.35 Prvi in drugi (pon.) 10.00 Slovenski magazin (pon.) 11.00 SP v nogometu: osmina finala 13.00 SP v nogometu: osmina finala 15.00 Nogometni studio 15.50 SP v nogometu: osmina finala, prenos 17.50 Nogometni studio 20.30 Johannesburg: Španija - Honduras, prenos 23.00 SP v nogometu: vrhunci 0.00 Film: Glasovi iz ozadja (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.50 20.15 20.25 1.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 19.00 20.00 20.30 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Zoom - mladi in film Glasbena oddaja Nautilus Back Stage Live Vesolje je... Istra in... Istrska potovanja 0.25 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved Primorska kronika 22.30 Vsedanes - TV Dnevnik Šport Vzhod - Zahod 21.15, 22.20 Ugani in zmagaj 21.30, 22.45 Južna Afrika: SP v nogometu Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 16.30 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani Kultura: Ob zaključku sezone Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tudi nam sije sonce, posnetek dobrodelnega koncerta Mozaik 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura Celovečerni film: Mrtvec Dnevnik Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.30 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 10.30 Music Box; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na R; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik;7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 13.35 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: Baletne fantazije na Chopinove melodije; 20.30 Sotočja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Kantina v živo. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.45 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.3312.28 La radio fuori; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fegiz Files; 14.00 Glasbena lestvica; 14.35, 22.30 Reggae in pillole; 15.00 Pesem; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 In orbita; 19.15 Sigla single; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 I classici italiani; 21.00 Glasba; 21.30 Proza; 22.00 Nel paese delle donne; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 9.45 Svetovno nogometno prvenstvo; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na gol; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glas bene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Al legro ma non troppo; 19.30 Mali koncert 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. osmina finala - Po podaljških izločile Združene države Amerike Ganske »črne zvezde« rešujejo čast afriške celine ZDA - Gana 1:2 po podaljških (1:1, 0:0) STRELCI: Boateng v 5., Donovan v 62. min. iz 11-m, Qyan v 93. min. ZDA: Howard, Cherundolo, DeMerit, Bornstein, Bocanegra, Donovan, Bradley, Clark (od 31. Edu), Dempsey, Altidore (od 91. Gomez), Findley (od 46. Feilhaber). Trener: Bradley. GANA: Kingson, Pantsil, Jonathan Mensah, John Mensah, Sarpei (od 73. Ad-dy), Annan, Inkoom (od 113. Muntari), Boateng (od 78. Appiah), Ayew, Asamoah, Gyan. Trener: Rajevac. RUSTENBURG - Gana se je z golom v podaljških uvrstila v četrtfinale (proti Urugvaju), kar je doslej med afriškimi moštvi uspelo le Senegalu in Kamerunu. »Črne zvezde«, za katerimi po izpadu preostalih afriških reprezentanc, stoji celotna »črna« celina, so za vodstvo potrebovale manj kot pet minut. Kevin-Prince Boateng je sam stekel v napad. Med dvema branilcema je ganski nogometaš prišel do strela in z natančnim poskusom matiral Tima Howarda. Američani so se tako še na tretji tekmi na prvenstvu v prvem polčasu znašli v zaostanku. Gani, ki so imeli več od igre prvi polovici polčasa, so ponovno zapretili v 17. minuti. Nevarno je s prostega strela z leve poskusil Asa-moah Gyan, a je bil vratar ZDA dobro postavljen in je žogo odbil. Prvi polčas se je končal z vodstvom Gane, v drugem delu pa so Američani pritisnili na plin. V 61. minuti je Clint Dempsey mojstrsko preigral kapeta-na Gane Johna Mensaha. Vezista Fulhama je v kazenskem prostoru podrl Jonathan Mensah in sodnik Kassai je brez oklevanja pokazal na belo točk. Najstrožjo kazen je iz- Tako je Ganec Asamoah Gyan v podaljšku premagal ameriškega vratarja Howarda ansa vedel »rabelj Slovencev« Landon Donovan, ki je zadel ob levi vratnici, vratarja pa »poslal« v desno. Le nekaj minut kasneje je hitri Jozy Altidore stekel proti vratom, a je bil za las od napadalce haitijskega porekla hitrejši Kingson. Podaljšek so silovito odprli Ganci, ki so že v tretji minuti zadeli. Asamoah Gyan je ob klubskemu soigralcu Carlosu Bocane-gri s prsmi sprejel žogo, se otresel ameriškega kapetana in s silovitim strelom z levico zadel. Howard je bil nekoliko preveč iz vrat, Jay DeMerit pa je bil v bloku prepočasen. Urugvaj 2 ,_1 Port Elizabeth Južna Koreja 1 Urugvaj 2. julija, ob 20.30 - Johannesburg ZDA 1 Gana Rustenburg I- Gana 2 Nemčija Danes, ob 16.00 - Bloemfontein Anglija m 6. julija, ob20.30 - Cape Town MIMOGREDE Nauk Povratek »azzurrov« v domovino je bil skoraj neopazen. Edino, kar je dvignilo precej prahu, je vinjeta, ki jo je na dnevniku Il Giornale objavil Giorgio Forat-tini. Prikazuje nogometno igrišče z enajstimi modrimi krstami, raz-vršečnimi v shemi 4-3-3, in zastavo na pol droga. Srhljiva satira je razburila nogometne reprezen-tante. »Če smo mi mrtvi, je on grobar,« je v imenu moštva povedal užaljeni Pepe. Forattinijeve vinjete so velikokrat odvratne in politično nekorektne. Morda pa je tokrat le zadel v živo. Če dežurna politika in dežurni mediji (povsod po svetu) tako vzhičeno in v enaki meri ta- ko po nepotrebnem primerjajo nogometaše z nacionalnimi junaki, ko dosežejo odmeven športni rezultat, jih je rimski vinjetist, po porazu v JAR in ob povratku v domovino s sklonjenimi glavami, primerjal pač s padlimi vojaki. Če je nauk ta, da športa, razumljivemu zadovoljstvu in tudi ponosu ob uspehih navkljub, ne gre izkoriščati v druge namene in z njim manipulirati, je nauk dober. STROKOVNI KOTIČEK Pozor na južnoameriška moštva! Reprezentanca Urugvaja je prvi če-trtfinalist svetovnega prvenstva, potem ko je v zanimivi tekmi premagala Južno Korejo in s tem napovedala, da bodo Južnoameričani tudi v nadaljevanju imeli glavno vlogo. Zanimiv podatek je, da so igralci južnoameriških reprezentanc med najboljšimi v velikih evropskih klubih. Njihova igra ima »dušo«, je domiselna, polna lepih preigravanj in bogata z idejami v zaključku napada. Obe reprezentanci izhajata iz podobnega sistema igre s štirimi igralci v zadnji liniji, dva v vezni in z rombom v napadu. S plitvo formacijo v obrambi in hitrimi prehodi so pogosto zaključevali napad samo s štirimi igralci, ki se med seboj veliko menju-jejo in nadomeščajo. Druga tekma nadaljevanja prvenstva med ZDA in Gano nam je postregla z drugačno postavitvijo z osnovnoformacijo 4:4:2 in z drugačnim načinom reševanja zaključka napada. Američani igrajo »neurejeno« cono, v kateri tesno pokrivajo nasprotnika v svojem prostoru, v napadu nimajo veliko idej in poskušajo precej na silo. V podaljških so ostali čisto brez idej in so obupno pošiljali dolge žoge pred gol Gane. Pri reprezentanci Gane je značilna klasična conska obramba s prenosi igre z ene na drugo stran in veliko podaj v noge. Po vodstvu so močno popustili, po izenačenju pa ponovno prevzeli pobudo. Po hitrem zadetku v podaljšku so ves čas dobro kontrolirali igro. Nihče od udeležencev ne govori o problemih z višinsko razliko, vendar menim, da bodo južnoameriške reprezentance imele prednost, ker so njihovi igralci do odhoda v evropske klube igrali v takih pogojih. Po mnogih informacijah naj bi tudi Američani bili izredno dobro fizično pripravljeni, kar pa jim ob pomanjkanju idej v igri ni zadostovalo za napredovanje. Rajko Žeželj Argentina m Danes, ob 20.30 - Johannesburg Mehika 3. julija, ob 16.00 - Cape Town osmina finala - Zadnjič v četrtfinalu v Mehiki leta 1970 Urugvaj, 40 let kasneje Nizozemska 11. julija, ob20.30 - Johannesburg Jutri, ob 16.00 - Durban ^^^ i m 11 Slovaška ^ ■ 2. julija, ob 16.00 -Port Elizabeth Čile | ■ Jutri, ob20.30 - Johannesburg ■ Brazilija J 7. julija, ob20.30 - Durban Paragvaj ^ Torek, ob 16.00 - Pretoria Japonska ^ ■ 3. julija, ob 20.30 - Johannesburg a _a> (0 c Španija ^ 1 <0 C (C Torek, ob20.30 - Cape Town ■ ■u k (C Portugalska u o Q. Proti Južni Koreji dvakrat zadel Luis Suarez Urugvaj - Južna Koreja 2:1 (1:0) STRELCA: v 8. in v 35.dp Suarez, v 23.dp Lee Chung. URUGVAJ (4-3-1-2): Muslera; Maxi Pereira, Lugano, Go-din (11.dp Victorino), Fucile; Arevalo Rios, Diego Perez, Pereira (30.dp Lodeiro Benitez); Forlan; Suarez (39.dp Fernandez), Ca-vani. Trener: Tabarez. JUŽNA KOREJA (4-4-1-1): Jung Sung; Cha Du, Cho Yong, Lee Jung, Lee Yong; Kim Jae (16.dp Lee Dong), Kim Jung, Ki Sung (41.dp Yeom Ki), Lee Chung; Park; Park Chu. Trener: Huh. SODNIK: Stark (Nemčija); OPOMINI: Cha Du, Kim Jung, Cho Yong. Po štiridesetih letih je Urugvaj znova med najboljšimi osmimi reprezentancami na svetu. Dvakratni svetovni prvaki so bili zadnjič v četrtfinalu v Mehiki leta 1970, zdaj pa lahko sanjajo tudi o polfinalu, saj je tudi četrtfinalni obračun v dometu Tabare-zovih varovancev. Junak belomodrih je Luis Suarez, ki je dosegel oba gola za južnoameriško izbrano vrsto. Po samih sedmih minutah je izkoristil napako vratarja in Forlanovo podajo preusmeril v prazen gol. Južna Koreja, ki je že v uvodnih minutah zadela vratnico, je reagirala in se trudila, da bi iztržila neodločen izid. Huh je tvegal in okrepil napad. Izbira se je obrestovala sredi drugega polčasa, čeprav je prišlo tudi v tem primeru do napake vratarja. Muslera ni pravočasno zapustil svojih vrat in, ko je Lee Chung udaril po žogi z glavo, se je znašel sredi poti in ni uspel poseči. Za potezo tekme pa je poskrbel Suarez, ki je deset minut pred koncem zadel s čudovitim strelom s 15 metrov. Avtor obeh zadetkov Urugvaja Luis Suarez ansa SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nedelja, 27. junija 2010 25 OSAMLJEN Novinarji, ki so spremljali Italijane nazaj v domovino, pravijo, da je bil Lippi med poletom ves čas sam. Drugih besed izjavam, da prevzema nase vso odgovornost za polom moštva v JAR, ni hotel dodati BREZBRIŽNOST Na letališčih v milanski Malpensi in rimskem Fiumicinu je »azzurre« ob povratku iz JAR pričakala peščica jeznih navijačev, vendar nič v primerjavi z gnilimi jajci in paradižniki, ki so leteli na reprezentanco iz leta 1966, ko jo je izločila Severna Koreja MRTVI IN GROBAR »Če smo mi mrtvi, je on grobar,« je Pepe, v imenu »azzurrov«, obsodil Forattinijevo vinjeto na dnevniku il Giornale. Ta prikazuje igrišče z enajstimi krstami in trobojnico na pol droga VRAČA UDARCE »Ne pravim, da bi morali novinarji spustiti hlače, vendar pa bi bilo zelo prijazno in odkrito od vas, če bi se opravičili. Kmalu bom star 50 in nisem zagrenjen. Zelo pa me moti, če ne spoštujejo mojih igralcev. Še ne tako nazaj so nas zmerjali, zdaj pa nas nenadoma označujejo za izvrstno moštvo, najlepše ljudi iz 'barria',« je oster Maradona slovenija - Nogometaši, kljub izločitvi, deležni slovesnega sprejema Navdušenje v Ljubljani Na Prešernovem trgu se je zbralo okrog 10 tisoč privržencev reprezentance - Sprejem pri predsedniku Turku »moj mundial« - Danilo Venanzi Slovenci navijajo za ekipo s srcem! Pogovorili smo se z bivšim vratarjem Primorja Danilom Venanzi-jem z Devinščine, ki tačas živi v Ljubljani. Lani je obiskoval jezikovni tečaj, letos pa zaključuje prvi letnik dvopredmetnega študija italijanščine in španščine na Filozofski fakulteti. V slovensko prestolnico je sicer prišel zato, da bi se naučil slovenski jezik. (S 27-letnikom smo se včeraj pogovarjali tudi v slovenščini, ki je bila po naši presoji zelo dobra, manj »zamejska« in bolj »slovenska«.) Zakaj se učiš slovenščino? Mislim, ker je tako prav. Učim se zase, pa tudi iz spoštovanja do ljudi, s katerimi živim, in svoje punce, ki je Slovenka. Hkrati pa bi se rad doma pogovarjal s prijatelji, ki so pripadniki manjšine, v slovenskem jeziku. Računam, da bom čez dve leti govoril slovenščino kot pravi Slovenec. Mogoče pa bodo v Trstu nekoč tisti, ki bodo poznali tudi slovenščino, pomenili nekaj več kot drugi, ki jezika soseda ne bodo poznali. Se s prijatelji v Trstu že pogovarjaš v slovenskem jeziku? Včasih: po spletnih klepetalnicah jim že pišem v slovenščini, v živo pa me je včasih še sram. Res škoda, da se jezika nisem učil prej. Kako si začel? Obiskoval sem tečaj in se učil. Gledal sem slovenske filme in tudi bral otroške knjige. Ko sem v Ljubljani, sem tudi primoran govoriti slovensko, zato stalno vadim. Imam pa včasih težave, ker nekateri ne uporabljajo pravilnih slovenskih besed in jih zgrešeno na-glašujejo. Tudi novinarji in voditelji slovenskih televizijskih oddaj. Kje si spremljal tekmo med Slovenijo in Anglijo? V centru Ljubljane, v pubu. Bilo je enkratno, zelo vznemirljivo. Vsi bari so bili natrpani, mimoidoči pa so se ustavljali pred ekrani. Kako je bilo na koncu tekme? Navijači so bili razočarani, a vseeno so nogometašem ploskali in ponavljali: »Bravo, bravo!« Bili so ponosni, saj so se zavedali, da Slovenija vsekakor zapušča JAR z dvignjeno glavo, kot zmagovalka. Vselej pa so bili vsi zelo skromni. Danilo Venanzi Katera pa je razlika med slovenskimi in italijanskimi navijači? Italijani so boljši poznavalci nogometa, so bolj kritični in na ekipo niso tako navezani. Slovenci pa skorajda »živijo« za ekipo, naj bo ta nogometna ali košarkarska, so čustveno navezani in navijajo s srcem. Odnos med igralci in navijači je zelo »domač«: danes (včeraj op. a.) so nogometaši na primer delili av-tograme navijačem in se z njimi tudi fotografirali. So bolj razpoložljivi, v Italiji pa tak domač odnos pogrešam. Italijani ploskajo ob golu, za dobro obrambo Buffona pa se skoraj ne zmenijo ... Slovenci pa so ploskali ob vsakem posegu Handanoviča. Zdaj se večina Italijanov tolaži s tem, da je Inter evropski klubski prvak in da jih bo novi selektor Pran-delli spet popeljal na vrh sveta. Slovenci pa se mi zdijo res zelo skromni. To pa ne velja za slovenske novinarje, ki so vedno prenapeti. Za koga pa si navijal? Sem navijač Italije: včeraj sem celo sanjal, da so zabili tretji gol in se uvrstili v osmino. Letos pa so razočarali in si zaslužili izločitev. Navijal pa sem tudi za Slovenijo in mi je bilo res zelo žal, da se ni uvrstila v drugo fazo tekmovanja. Si bivši vratar. Kaj meniš o ja-bulaniju? Kar sem videl in slišal, se mi zdi, da žoga ni najboljša. Tudi nadmorska višina delno vpliva, saj leti žoga drugače - bolj počasi. Še nikoli pa nisem videl toliko napak, ki prav gotovo vplivajo na vratarje, zato so bolj napeti in morda zato grešijo več. Najboljši vratar? Najboljši se doslej še niso izkazali. Všeč mi je bil nigerijski vratar, razočaral pa me je Marchetti. Kdo bo svetovni prvak? Hmmm... Argentina. Urugvaj pa bo presenetil. (V.S.) Včeraj ob 11. uri zjutraj na Prešernovem trgu v Ljubljani LJUBLJANA - Medtem ko so se Italijani vrnili v domovino sklonjenih glav in jih na letališču ni pričakal skoraj nihče, so bili Slovenci skoraj istočasno deležni povsem drugačnega sprejema. Po kratkem sprejemu na letališču Jožeta Pučnika so se odpravili v Ljubljano, kjer jih je na Prešernovem trgu pričakala navdušena desettisoč-glava množica, po tem veličastnem dogodku pa je izbrance Matjaža Keka na Brdu pri Kranju sprejel še predsednik RS Danilo Tiirk. Slovenske nogometaše so na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki do zgodovinske uvrstitve v osmino finala ločile «sekunde», po zmagi nad Alžirci, neodločenem izidu z Američani in porazu z Angleži pa so jim napredovanje onemogočili ameriški igralci po zmagoslavju nad Alžirci v sodnikovem podaljšku. Izbranci slovenskega selektorja Matjaža Keka so bili navkljub dolgi poti iz Južnoafriške republike v domovino navdušeni ob sprejemu, ki so jim ga na osrednjem ljubljanskem trgu pripravili njihovi privrženci. Zbrano množico je pred prihodom slovenskih športnih junakov ogrela priljubljena glasbena skupina Siddharta in Oton Zajec, ki je zapel dobro znano Kekčevo pesem, Prešernov trg pa je «eksplodiral», ko so na oder stopili Robert Koren, Valter Bir-sa, Samir Handanovič, Milivoje No-vakovič in drugi slovenski nogometaši, ki so ob glasnih najavah modera-torjev prireditve - radijskega novinarja Aleša Smrekarja in televizijskega novinarja Ervina Čurliča - postopoma prihajali na oder. »Vsaka tekma v Južnoafriški republiki je bila zgodba zase, a svetovno prvenstvo si bom najbolj zapomnil po mojih reprezentančnih soigralcih. Bili smo zares prava 'klapa',« je zbrano množico nagovoril Andraž Kirm, medtem ko je Kek, ki je zadnji prišel na oder, dodal: »Rezultat bi bil lahko boljši, a tistega, kar se je v zadnjem poldrugem mesecu dogajalo z mojimi igralci in našimi navijači, nam ne more vzeti nihče.« Po veličastnem dogodku na Prešernovem trgu so se slovenski nogometaši, ki so na Prešernovem trgu zapeli tudi znano pesem Aleksandra Mežka Siva pot, od privržencev pa so se poslovili v plesnem ritmu, tako kot pri doseženih golih v Južnoafriški republiki, odpravili na Brdo pri Kranju, kjer jih je sprejel slovenski predsednik Danilo Türk. Predsednik je poudaril, da je tako kakovostna in homogena reprezentanca, ki zna skladno delovati v vseh stresnih situacijah, lep dosežek, ki ga je treba za vsako ceno ohraniti. Zato je slovenske nogometaše pozval, naj ohranijo duh uspeha in kolektivnega dosežka, ki veliko prispeva k slovenskim prizadevanjem nasploh. Izrazil je tudi upanje, da bo njihov letošnji dosežek podlaga za nadaljnje dobre rezultate. Zbrane je nagovoril tudi selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, ki je poudaril, da so ponosni na takšnega predsednika, tako kot je tudi predsednik lahko ponosen, da ima takšno reprezentanco, ki je združila Slovenijo in ljudem v teh težkih časih dala pozitivno energijo. Ze na ljubljanskem letališču jih je - «skrit» v množici 2000 navijačev -pozdravil tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor stave - V Trstu Nihče za Anglijo in Nemčijo V igri za končno slavje je bilo do včeraj še šestnajst reprezentanc. Za pobiralce stav ostaja glavni favorit za naslov Brazilija (4,00), sledijo Španija (5,00), Argentina (5,50) in Nizozemska (6,50), medtem ko naj bi bile druge ekipe brez možnosti, saj sta že Nemčija in Anglija vredne kar 11,00, to se pravi brez konkretnih možnosti. Približno isto mislijo Tržačani, saj so se v mestnih stavnicah v glavnem opredelili za Argentino in Španijo. Nekaj podpore sta zabeležili še Brazilija in Urugvaj, ki je očitno s svojo igro prepričal. Pred včerajšnjo osmino finala je bila zmaga Tabare-zova moštva vredna 15,00, kar prinaša dokaj zanimive vsote, če se napoved uresniči. Nihče pa ni stavil na končno zmago Nemčije in Anglije. Med drugim bo ena od dveh reprezentanc gotovo izpadla v osmini finala. V stavnicah, ki smo jih obiskali, so zabeležili rahel padec stav, odkar je bila Italija izločena. Zanimivo je bilo zvedeti, da so bile stave o Italiji v glavnem omejene na posamezne tekme. Vsakič je velika večina stavila na zmago Italije, čeprav je bilo za tekmo za tekmo proti Slovaški že nekaj takih, ki so zaupali Slovakom. V glavnem pa je šlo za vnete navijače »azzurrov«, ki so se ob izločitvi potolažili z vsoto denarja zaradi točne napovedi. Italiji pa v glavnem navijači niso zelo zaupali. Le malo je bilo tistih, ki so stavili na končno zmago Lippijevih varovancev, po drugi strani pa pred začetkom prvenstva nihče stavil na izločitev Italije že v prvem krogu. Povsem razumljivo, glede na to, kakšna je bila srednja kakovost tekmecev. Za včerajšnjo večerno tekmo med Američani in Gano, ki je bila za pobiralce stav dokaj izenačena (zmaga ZDA je bila vredna 2,50, zmaga Gancev pa 2,80), je bilo število stav omejeno, rahlo večjo podporo pa so imeli Ganci. afriški dnevnik Fojba pa taka! Zagrenjen, vendar borbeno razpoložen Henrik me je zjutraj z nekaj drugimi gosti peljal v Bloemfontein. Za pot do Kimberleya sem izbral vlak. Razdalja je tista iz Trsta do Benetk. VKimberley me je napotil reklamni slogan »diamant je za vedno«. Pojem »de Beers« je v svetu vezan z diamanti, ki so prav v tistih logih začeli buriti duhove in obrnili svet narobe. Prvega je na bregu reke Oranje leta 1866našel 15-letnipastir Erasmus Jacobs. Nič hudega sluteča sta pet let kasneje brata z imenoma (ki spominjata na inkvizicijo) Johannes Nicolaas in Diederik Arnoldus de Beer kupila prostrano zemljišče in se lotila govedoreje. Piše, da sta za zemljo plačala 50 britanskih funtov. Nista se še dobro utrdila na posestvu, ko je neki Esau Damoense našel na skromni vzpetinici prgišče dragih kamnov. Glas se je hitro razširil in množice so se požvižgale nad pravicami bratov de Beer in začele vsevprek kopati. Na mah ustanovljeni zadrugi novopečenih rudarjev sta brata posestvo prodala za 6300funtov in izginila iz diamantnega biznisa. Za njima pa je vse do danes ostalo ime, sicer spremenjeno v »de Beers«, morda, ker sta bila brata dva. Za njima pa ni ostalo le ime, ampak tudi ogromna luknja znana kot »The Big Hole«, ki je danes glavna privlačnost Kim-berleya, skupno z muzejem in z rekonstrukcijo rudarskega naselja, s tavernami, igralnicami, bordeli, tehnologijo in naprej do neskončnosti. Družba de Beers je v objekt vložila težke milijone dolarjev in obiskovalec doživi diamantno mrzlico, ne da bi mu bilo treba kopati, vdihavati prah in zvečer zapravljati denar v »saloonih«. Lastnosti Velike Luknje so komaj pojmljivi. Ročno, to pomeni s krampi in lopatami, so rudarji kopali do globine 240 metrov. Širina ob robu znaša okoli 450 metrov, na dnu pa je sedaj voda. Leta 1914 so navpično izkopavanje opustili. Razlogi so bili vendarle nekoliko človeški. Robovi so se večkrat se-suvali in pod kamenjem in zemljo je umiralo veliko rudarjev. Koliko? Da, koliko! Tega ni napisanega. Piše pa, da so v približno 40 letih iz globine povlekli 22 milijonov ton materiala. kar je masa, ki si jo je nemogoče zamisliti. Gledano iz kulturne levice, je Big Hole nič več kot ogromna fojba, h kateri bi svojci in nasledniki umrlih lahko večno nosili šopke in vence in žrtve preštevali v desetinah tisočev. In to še ni vse, kajti sla po dragih kamnih mori še danes brez vsakega moralnega zadržka. Družba je že tako cepljena proti vsemu, da je vojna v Sierri Leone opredeljena kot »državljanska« med dvema sprtima ideologijama, da se v Angoli ena stran bori proti komunizmu, v Kongu pa proti kapitalizmu. Same laži. Idealno se je iz te ogromne luknje po celem svetu razširil kult pohlepa. Pa vendar: izplen izkopov je bil2722 kg diamantov. Nekaj so jih na skrivaj brez dvoma odnesli tudi rudarji. In še hladna prha: Big Hole naj bi ne bila najgloblja ročno izkopana luknja. Bližnji rudnik Jagersfontein je še za nekaj metrov globlji. Je pa nekaj spornosti. Del kimberley-ske luknje so napolnili z odvečnimi izkopaninami. Dno sedaj polni voda, luknja pa je vidna do 175 metrov globine. Bruno Križman 26 Nedelja, 27. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO FIFA GROZI FRANCIJI Fifa je posvarila francosko nogometno zvezo, naj se domača politika ne vmešava v njeno delo, v nasprotnem primeru jo lahko doletijo tudi sankcije FIFA NI GLUHA Že vrabčki na vejah so čivkali o težavah z uradno nogometno žogo Jabulani. Fifa je končno priznala težave s to sila osovraženo žogo. »Nismo gluhi. In tudi nismo preslišali, kaj vse je bilo izrečenega o tej žogi,« je dejal generalni sekretar Valcke BREZ KONKURENCE Portugalec Cristiano Ronaldo srca najstnic po celem svetu ogreva z vedno urejeno pričesko, ne dokazuje pa se le z videzom, temveč srca mami tudi z igro. Že trikrat so ga ljubitelji nogometa in gledalci po vsem svetu z glasovanjem po spletu izbrali za najboljšega igralca tekme, čeprav je na mundialu doslej zabil le en go NAVDUŠENI ŠPANCI Kljub močnemu nalivu je na območju stadiona Santiago Bernabue v Madridu zmago Španije proti Čilu pozdravilo več kot 20 tisoč navijačev »NAŠA ANKETA« - Trenerji ekip naših društev Krivi so ... Lippi, igralci, Abete, tujci Tomizza: Prva napaka, da so nazaj poklicali Lippija - Stojkovic: Abete bi moral odstopiti - Čevdek: Prevelika pričakovanja, športni neuspeh ni tragedija SODNIKI Rosettiju finale? ^ Tudi na zadnjih tekmah so sodniki solidno opravili svojo nalogo. Do zelo hudih napak ni prišlo. Na tekmi med Italijo in Slovaško se je angleška trojica, na čelu s sodnikom Webbom, dobro izkazala. Pravilno je ocenila oba sporna primera, tako razveljavljen gol Quagliarelle kot rešitev branilca na gol črti. Po golu Di Nataleja je prišlo do kratkega stika med Quagliarello in vratarjem Mue-ho, ki je zadrževal žogo po prejetem golu, kar je po pravilniku treba kaznovati z opominom. Brce Quaglia-relle in možnega udarca s pestjo vratarja pa sodnik ni mogel videti, ker je celotno dogajanje s telesom zakrival sam Quagliarella. Na drugih tekmah ni bilo spornih primerov. Na tekmi med Čilejem in Španijo je bil mehiški delivec pravice Rodriguez strog kot na vseh dosedanjih tekmah. Čile se je znašel z možem manj že v prvem polčasu, morda pa je bil drugi opomin za Estrado prestrog, saj prekršek ni bil nameren, a Čile je tekmo začel celo preveč borbeno. Na tekmi med Brazilijo in Portugalsko je Juanovo igro z roko sodnik kaznoval z opominom, bili pa smo res na meji med rumenim in rdečim kartonom, saj je bil Ronaldo na tem, da pobegne proti golu. V takih primerih pride na dan subjektivnost, saj mora sodnik presoditi, ali je branilec res prekinil nevarno priložnost. Doslej so se na svetovnem prvenstvu najbolj izkazali južnoameriški sodniki, med temi Larrion-da, ki je edini sodil že na štirih tekmah. Italijan Rosetti, ki bo danes sodil osminofinala med Mehiko in Argentino, pa je po izločitvi Italije eden izmed možnih kandidatov za finale. (eks) Italijansko javno mnenje je bilo zelo ostro do »azzurrov«. Kritike na Lippija in njegove varovance so letele od vsepovsod. Toda, v kolikšni meri je bil selektor Lippi kriv za neuspeh? V kolikšni meri so bili krivi igralci? Ali morda za neuspeh nosi krivdo tudi italijanska nogometna zveza? Za mnenje smo vprašali nekatere nogometne trenerje ekip naših društev. Odgovori so si različni. Trener Juventine Giovanni Tomizza: »Po mojem je napak več. Gotovo je glavna, da so jedro ekipe tvorili isti igralci, ki so zmagali prvenstvo pred štirimi leti. Najbrž niso več imeli enakih motivacij. V to skupino morda sodi tudi selektor. Prva napaka je bila namreč ta, da so nazaj poklicali Lippija. Zapustil je reprezentanco po mundialu leta 2006, zakaj so ga ponovno poklicali pred dvema letoma? Izbrali so Donado-nija, ker je to hotel bit znak novosti, prenove, potem pa narediš korak nazaj. Napaka je bila torej na nivoju nogometne federacije. Dodaten problem so tujci. V Italiji jih je vse preveč in jemljejo mesto italijanskim, ki si nabirajo vedno manj izkušen na evropskem nivoju. Kakovost teh igralcev je torej nižja in izbor kakovostnih igralcev je omejen.« Tomizzov recept za izboljšanje sedanje situacije italijanskega nogometa pa je sledeč: »Zdaj so že izbrali novega selektorja, ki bo gotovo uvedel določene spremembe tudi v igralskem kadru. Imel bo nekaj let na razpolago, da dela s to novo skupino igralcev in upajmo, da bodo vidni znaki izboljšanja. Res je, da bo moral omejiti novosti, ker italijansko prvenstvo ne nudi veliko kakovostnih mladih igralcev. Seveda ni enostavno dobiti kakovostne igralce in to ne more biti naloga novega selektorja Pran-dellija. Mladi morajo rasti v klubih, ki imajo torej glavno vlogo pri prenovi reprezentance.« Trener cicibanov Brega, Giorgio Stojkovic: »Selektor Lippi je zgrešil, ko se je vrnil na klop italijan- Fabio Quagliarella po porazu proti Slovaški ni uspel zadržati solz ansa ske reprezentance. Zgrešil je tudi predsednik nogometne zveze Abete, ki si je Lippija želel nazaj na klopi. Abete bi moral zdaj, če bi bil pravi mož, odstopiti. V tej državi pa žal ne odstopi nihče. Lippi bi moral v reprezentanco poklicati mlajše igralce, ki bi jim pomagali še nekateri starejši izkušeni nogometaši kot sta Pirlo, Gattuso in Buffon. Ostale (Cannava-ra, Zambrotto, Camoranesija, itn) bi moral pustiti doma, saj niso več motivirani. Da nekaj ne gre, smo lahko že videli na lanskem pokalu konfederacij, ko je Italija prav tako igrala zelo slabo. Vsi pa so se spretno izmikali in razlagali, da pokal konfederacij ni svetovno prvenstvo. Reprezentanca je tudi fotokopija italijanskega nogometa nasploh. Prvenstvo je vse manj kakovostno in mladi italijanski igralci ne dobijo priložnosti, da bi se izkazali. Večina igra v B in nižjih ligah, medtem ko bi morali že igrati na najvišji ravni. Prandelli pa ne bo imel težkega dela, saj slabše kot tako se ne da igrati. Nova reprezentanca bo lahko igrala le bolje kot Lippijeva. Vsekakor pričakujem pravo revolucijo in nova imena. V prvi vrsti Balotellija.« Nekdanji trener mladincev Sovodenj, Fabjan Čevdek: »Itali- janski nastop je bil res katastrofalen. Razlogov je več in selektor Lippi skorajda nima krivde. Edinole mu lahko očitamo, da si ni upal pomladiti ekipe. Zaupal je le svojim igralcem, ki so leta 2006 postali svetovni prvaki. Ti pa so bili že 'stari' v Nemčiji. Takrat so sicer bili v najboljših letih. Štiri leta kasneje pa od te skupine nismo mogli več zahtevati podvigov. To se je videlo na igrišču: malo teka, zgrešene podaje, velika zmeda in brez pravih idej. Tudi italijansko javno mnenje je od teh fantov zahtevalo preveč. Mediji so bili zelo ostri do reprezentance. Novinarji so mogoče pozabili, da je šport pač šport in eden zmaga, drugi pa izgubi. Športni neuspeh ni tragedija. Treba je priznati: Italija je tokrat povsem zasluženo izpadla. Slovaška je bila na zadnji tekmi boljša. Kaj zdaj? Prandellija čaka trdo delo. Bolj kot z igralci, z italijanskimi novinarji. Vsekakor se bo moral nekdanji trener Fiorentine zelo potruditi. Nogometna zveza ga mora pri tem stalno podpirati, ne pa mu metati polen pod noge.« TOTOZAKUMI * Y TRŽAŠKA GORIŠKA SLOVENIJA ■ L . / Ferenc Vajtho študent Joško Prinčič upokojenec Aleš Sever trener Nemčija- Argentina 1:0 1:2 2:1 Argentina - Mehika 2:1 3:1 2:0 Nizozemska - Slovaška 2:0 2:0 1:1 Brazilija - Čile 3:1 1:1 3:0 VČERAJŠNJI IZID 1 3 0 SKUPNO 31 35 33 Prvič odkar se je začelo »prvenstvo« totozakumi je prišlo na vrhu do zamenjave. Gorica je izpodrinila Slovenijo in prevzela vodstvo! »Gol« je dosegel Fabio Sambo, ki je stoodstotno zadel rezultat 2:1 med Urugvajem in Južno Korejo ter »svoji ekipi« priboril tri točke. Da bo zmagal Urugvaj je pravilno napovedal tudi tiskar Igor Malalan, predstavnik Tržaške, le da je stavil na izid 3:0, kar mu je navrglo točko. Nekdanji trener cicibanov Mladosti (in tudi Valterja Birse in Tima Matavža!) Valter Besednjak je računal na neodločen izid Za določitev rezultata pride od osmine finala dalje v po-štev izid po prvih 90 minutah igre. Dodatnih minut med Gano in ZDA ni napovedal nihče. Vsi so računali na zmago Američanov. MOTOCIKLIZEM - Vn v Assnu Lorenzo veča prednost Španski dirkač v razredu motoGP pred rojakom Pedroso - »Uspeha nisem pričakoval« - Prihodnjič v Kataloniji ASSEN - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) kar najbolje izkorišča odsotnost poškodovanega Valentina Rossija, včeraj v Assnu je vknjižil že četrto zmago letos v razredu MotoGP, v skupnem seštevku pa ima po šestih preizkušnjah že 47 točk prednosti pred drugouvrščenim Pedroso. Triindvajsetletni voznik Yamahe je vozil v vodstvu od starta do cilja, odgovoril je tudi na napad Američana Bena Spiesa. Drugouvrščeni rojak Lorenza Dani Pedrosa je na koncu zaostal skoraj tri sekunde, tretjo stopničko pa si je pri-vozil Avstralec Casey Stoner, za katerega so to prve stopničke letos. »Dirka je bila težja kot tista v Silverstonu. Bil sem presenečen nad časi, ki sta jih postavljala Casey in Dani in moral sem prestaviti prestavo višje, da sem obdržal vodstvo. Presenečen sem bil nad končnim izidom glede na to, kako sem vozil na treningu, kjer sem poskušal vse in nič ni delovalo. Upam, da nam bo nekaj lažje prihodnji teden v Kataloniji,« je po dirki povedal Lorenzo. V razredu Moto2 se je zmage veselil Italijan Andrea Iannone, drugi je bil vodilni v skupnem seštevku, Španec Toni Elias, tretji pa Švi- car Thomas Luthi (vsi Honda). V najšibkejšem razredu do 125 ccm je bil najhitrejši Španec Marc Marquez (Derbi) pred rojakom Nicolasom Te-rolom (Aprilia), sicer vodilnim v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, tretji pa je bil še en predstavnik s Pirenejskega polotoka - Pol Esparagaro (Derbi). Naslednja dirka svetovnega prvenstva za veliko nagrado Katalonije bo v Barceloni 4. julija. Formula 1: Red Bull znova najhitreši VALENCIA - Dirkača Red Bulla Nemec Sebastian Vettel in Avstralec Mark Webber bosta današnjo dirko formule 1 za VN Evrope v Va-lencii začela iz prve startne vrste. Na kvalifikacijah je tretji čas dosegel Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes), vodilni v SP. Iz druge vrste bo dirko začel še Španec Fernando Alonso (Ferrari), iz tretje pa bosta deveto preizkušnjo sezone začela drugi Ferrarijev voznik Brazilec Felipe Massa in Poljak Robert Kubica (Renault). Za razočaranje sta poskrbela Mercede-sova nemška dirkača, saj se nista uvrstila v zadnji del kvalifikacij. Nico Rosberg je bil le 12., nekdanji večkratni svetovni prvak Michael Schumacher pa je bil še tri mesta slabši. Triestina se bo pritožila, klubi v stiski Pri Triestini še ne vedo, kaj jih čaka. Najbrž se bodo v klubu odločili, da se pritožijo na DUS in si tako zagotovijo nastop v B-ligi, a tak postopek bo zahteval nekaj časa in odločitev sodišča bo seveda do zadnjega neznanka. Medtem se bodo morali Tržačani po osmih letih pripravljati za nastop v tretji ligi. Vsaj s finančnega vidika je stanje tržaškega kluba precej bolj rožnato kot drugod. Medtem je novega delodajalca dobil lanski trener Arrigoni: v prihodnji sezoni bo vodil Sassuolo. EKONOMSKE TEŽAVE - Ekonomsko krizo so še kako občutili tudi v nogometnem svetu. V petek je zapadel rok za predstavitev razrešnice igralcev klubov 1. in 2. divizije. Gre za dokumentacijo, s katero igralci potrjujejo, da so prejeli plače do 30. aprila. Kar nekaj je klubov, ki te dokumentacije niso mogli predstaviti, med temi trije lanski drugoligaši, Mantova, Salernitana in Gallipoli. Med znanimi klubi so v hudih težavah še Catanzaro, Arezzo, Cavese in Foggia, medtem ko se je v Perugii že začel stečajni postopek. V B-ligi imata največ težav Ancona in Ascoli. Tudi Itala San Marco je na robu prepada, tako da bo naša dežela prihodnje leto imela le tri predstavnike v svetu profesionalnega nogometa: Udi-nese, Triestino in Sacilese v 2. diviziji. TENIS Wimbledon: Vsi Italijani v • ■ v • ze izločeni LONDON - Za Italijane so se boju na teniškem turnirju v Wimbledonu že končali. Nihče izmed 12 igralcev in igralk se ni uvrstil v osmino finala. Med moškimi Fabiu Fogniniju tokrat ni uspelo nadoknaditi zaostanka dveh setov in je proti Francozu Julienu Benneteauu izgubil s 6:4, 6:1, 4:6, 6:3. še bolj pekoča je izločitev Flavie Penette, ki je po slabem nastopu klonila pred Čehinjo Klaro Zakopalovo (6:2, 6:3). Nasprotnici je šlo vse od rok,vendar ni bila nepremagljiva. Bolj razumljiv je poraz sare Errani proti eni izmed favoritinj, Agneiszki Radwanski (6:3, 6:1). Kar zadeva favoritov se je Španec Rafale Nadal, že drugič, »rešil« šele v petem setu. Nemca Petzschnerja je premagal s 6:4, 4:6, 6:7 (5), 6:2, 6.3. ODBOJKA - Danes v svetovni ligi Francija - Italija ob 18.00 (Raisport). ŠEJK - Katarski šejk Abdulah Bin Nasser Al-Thani je novi lastnik španskega prvoligaškega moštva iz Malage. Bogati Arabec je nekdanjemu predsedniku madridskega Reala Lorenzu Sanzu odštel 36 milijonov evrov. / ŠPORT Nedelja, 27. junija 2010 27 NOGOMET - Kras Koimpex Okrepitev iz Slovenije Rok Božič je 6 sezon igral v 1. SNL Kras Koimpex ima prvo okrepitev. V prvenstvu D-lige bo v novi sezoni z ekipo re-penskega društva igral 25-letni Rok Božič, doma iz Izole. Slovenski nogometaš iz Obale bo lahko igral s Krasom, ker ima dvojno državljanstvo (slovensko in italijansko). »Ker imamo že Kneževiča, ne bi smeli registrirati še enega tujega državljana. Božič pa ima tudi italijansko državljanstvo, tako da za federacijo ni tujec,« je dejal Krasov športni vodja Goran Ko-cman, ki je o Božiču še povedal: »Rok lahko igra tako na sredini igrišča kot v obrambi. Je izkušen igralec, saj je kar šest sezon igral pri Kopru v prvi slovenski ligi. Pred tem pa je igral tudi za slovenske mladinske izbrane vrste (od U15 do U21).« Božič (letnik 1985) je v zadnji sezoni najprej igral pri Triglavu iz Kranja v drugi ligi, nato pa pri Izoli v 3. ligi. V 1. slovenski ligi je neprekinjeno igral od sezone 2003-04 do sezone 200809. Odigral je 66 tekem, največ v sezonah 05-06 in 06-07. Zanimivo je, da v 1. slovenski ligi ni bil nikoli izključen, prejel pa je 16 rumenih kartonov. Kaj pa ostali? »Prihodnji teden bo slika Krasove ekipe bolj jasna,« je še dodal Kocman. Kras bo priprave na novo sezono začel 2. avgusta. VESNA - Pri kriški Vesni nam je novi športni vodja Žarko Arandelovič povedal, da so potrdili vratarja Edvina Carlija ter igralce Martina Chebra, Sašo Guliča in Emiliana Leoneja. »Z nami pa v prihodnji sezoni ne bo igral Michele Leghissa. Z Degrassijem, Bertocchijem in Montejem, vse tri bi radi potrdili, so še v teku pogovori,« je dejal Vesnin športni vodja. (jng) MLADINSKI NOGOMET - Združene ekipe Krasa Začrtali so mladinsko sezono Potrdili lanske trenerje Pomladi Pri združenih mladinskih ekipah Krasa, ki je v sodelovanju drugih naših društev (za zdaj se je vzdržalo le Primorje) prevzel vlogo Pomladi, so že začrtali prihodnjo sezono. Novi koordinator Paolo Sarazin je skupaj z ostalimi sodelavci (v prvi vrsti mu pomagata Marko Arduini in Tullio Simeoni) določil, kdo bo trener mladinskih ekip in kje bodo moštva trenirala. Državne mladince bo v novi sezoni treniral koprski trener Marino Kragelj, ki je Krasove mladince že uspešno vodil v pravkar končani sezoni. Mladinci Krasa se za las niso uvrstili v deželni finale. Mladinci bodo igrali v Repnu, gostovanja državnega prvenstva pa so kar naporna, saj bodo rdeče-beli gostovali tudi v Venetu, Tridentinskem-Gornjem Po-adižju in mogoče tudi v Lombardiji. Naraščajnike bo v novi sezoni treniral Rajko Že-želj, ki je letos vodil najmlajše Pomladi. Krasova združena ekipa naraščajnikov bo bržkone igrala v pokrajinskem prvenstvu. »Vložili smo sicer prošnjo, da bi lahko nastopali v deželnem prvenstvu. Federacija pa ni še odgovorila,« je še dodal Sarazin. Naraščajniki bodo trenirali in domače tekme igrali v Bazovici. Najmlajši bodo igrali v pokrajinskem prvenstvu. »Bazo« bodo imeli v Dolini. Treniral jih bo Andrej Kos, ki je v zadnjih sezonah vodil začetnike Pomladi. Radi bi sestavili dve ekipi začetnikov. Ena bi igra- la v Repnu, druga pa bi trenirala v Nabrežini in igrala v Križu. Začetnike bo treniral Andrej Pahor. Da-njel Malnar in Saša Prodanovič pa bosta vodila cicibane in mlajše cicibane. Samostojne ekipe cicibanov pa bodo imela tudi druga naša društva, ki sodelujejo pri projektu združenih ekip. Svetoivančan Paolo Sarazin, ki je kar trideset let skrbel za mladinske sektorje najprej Opicine, nato San Luigija, Trieste Calcia in nazadnje Triesti-ne, je še dejal, da morajo čimprej rešiti vse težave s prevozi. »Glede na to, da so pri Pomladi doslej dobro reševali te težave, sem prepričan, da bomo tudi v prihodnji sezoni uspešno skrbeli za prevoz vseh otrok. Letos ne bomo šli na priprave, ker pač to zahteva dodaten napor. Povrh tega pa se nam ne bi pridružili vsi igralci,« je dejal Sarazin, ki obžaluje, da Primorje (še) ni pristopilo k projektu: »Upam, da se bodo na Proseku premislili in da se bo tudi Pri-morje pridružilo tej pobudi. Navsezadnje Pomlad ni zamrla, saj nadaljujemo v tej smeri, samo da smo zdaj vsi združeni pod imenom Kras, ki bo nastopal v državni D-ligi. Poudaril bi še, da imamo odlične trenerje. Vsi so zelo dobro podkovani.« Krasove združene ekipe in načrt za sezono 2010-11 bodo predstavili prihodnji teden, v petek, 2. julija. (jng) NAMIZNI TENIS Kras: apel na mlade, da bi bili bolj zavzeti Z željo, da bi obdržali primat v deželi, kot so ga imeli doslej, so pri namiznoteniškem krožku Kras v Zgoniku na zaključnem večeru napovedali, da bodo v začetku naslednje sezone sprožili širšo debato o razvoju te športne panoge na Tržaškem. »Imeli bomo širši poseg v sklopu kluba in šol. Pri nas imamo idealne pogoje dela z vrhunskim trenerjem in tudi primernimi prostori za vadbo, škoda pa, da smo šibki v mladinskem sektorju. Tu mislim predvsem na zavzetost mladih igralcev. Tačas nimamo prave generacijske zamenjave za prvo ekipo,« je pojasnil predsednik Igor Milič. Če so bili letos rezultati ženskih članskih ekipo odlični (z dvema napredovanjema), pa so negativen izkupiček zbrali na moškem področju z izpadom iz B-lige ter na državnem članskem in mladinskem prvenstvu: »Razen veterank nihče drugi ni osvojil niti kolajne,« je dodal Milič. Katja Milič, odgovorna za namiznoteniško sekcijo, je prav tako v svojem posegu apelirala predvsem na mlade sile. Samo z večjo količino treningov, bo mogoče doseči dobre rezultate. Tudi na zaključnem večeru so omenili, da prva ženska članska ekipa v A1-ligi zaradi omejenih finančnih sredstev ne bo igrala v evropskih pokalih: »Cilj je italijanska A1- in A2-liga. Denarja ni v izobilju, ampak bomo skušali s tem dobro upravljati. Če bo treba, se bomo odpovedali kakemu državnemu turnirju, saj so prvenstva prioriteta,« je še povedal predsednik Milič. V imenu Občine je v petek pozdravil župan Mirko Sardoč, Sonja Milič pa kot predsednica deželne namiz-noteniške zveze. Zaključni večer v Zgoniku so izkoristili tudi za nagrajevanje igralk in igralcev, ki so osvojili kolajne na državnem prvenstvu in dosegli napredovanje. Letos so priznanje prejeli: Dragica Blažina, Eva Carli, Alen Corbatti, Mateja Crismancich, Sonja Doljak, Tja-ša Kralj, Ettore Malorgio, Martina Milič, Sonja Milič, Monika Mosetti, Irena Rustja, Damiana Sedmach, Isabella Torrenti in Silvana Vesnaver. ODBOJKA - Naš prapor v spomin na Daniela Boškina Sloga 1. tudi v Pevmi V finalu premagala ekipo gostitelja - Občuteno nagrajevanje Ekipa organizatorja V petek se je zaključil odbojkarski turnir, ki ga je na odprtem igrišču v Pevmi priredilo domače društvo Naš prapor. Pevmske odbojkarske večere je društvo posvetilo spominu na lani preminulega odbojkarja Daniela Boškina, ki ga je neozdravljiva bolezen odtrgala od družine in od ekipe Našega prapora, kjer je bil Boškin dolga leta steber prve postave. Na finalni del so se uvrstile štiri ekipe, ki so se najbolje odrezale v svojih skupina. O poteku skupine A smo že poročali, v skupini B pa je zmagala Sloga, ki se je v Pevmi predstavila z dobro uigrano šesterko, ki ji ostala dva nasprotnika nista bila kos. V prvi tekmi so Slogaši premagali precej oslabljeno Olympio z 2:0 (25:17 in 25:16). Z 2:0 se je končala tudi tekma med Slogo in Fincantierijem (25:16 in 25:9). V tretji tekmi pa je Fincantieri zmagal z rezultatom 2:1 (23:25; 25:20 in 15:12). V petkovi tekmi za 3. mesto je Fincantieri z 2:1 (25:19; 19:25 in 15:10) premagal Sočo. Sledila je tekma, ki je odločala o zmagovalcu turnirja. Zmaga je zasluženo pripadla moštvu Sloge, ki je v dveh se-tih odpravila domačine Našega prapora (25:13 in 25:21). Sledilo je nagrajevanje, ki ga je vodila članica domačega društva Martina Cumin. V svojem kratkem nagovoru je izpostavila pomen lepe športne prireditve in se spomnila na preminulega igralca Daniela Boški-na. Pokale vsem štirim moštvom je podelil Matija Boškin, sinček nepo- zabnega igralca Našega prapora. Nagradili so tudi najboljšega igralca turnirja. To je bil Slogin odbojkar Danjel Slavec, ki je igral na mestu centra, kot Daniel Boškin. Trofeja dežel v Kalabriji Kalabrija bo od jutri prvič gostitelj odbojkarske Trofeje dežel, najpomembnejše mladinske odbojkarske prireditve v Italiji, namenjene dekletom do 15. in fantom do 16. leta starosti, na vrsti pa bo že sede-mindvajsetič. Na tekmovanju nastopajo deželne reprezentance, med njimi seveda tudi obe vrsti iz Furla-nije Julijske krajine. Za moško vrsto bo igral tudi mladi člam goriške Olympie, bloker Marcello Palazzo (letnik 1995), v izbrani vrsti deklet pa je tudi borovka Martina Cella. Žensko ekipo vodi Carlo Zanoni, moško pa nič manj kot nekdanji selektor reprezentance Carmelo Pittera. Fantje se bodo v predtekmovanju pomerili s Sicilijo in Emilijo Romagno, dekleta pa z Lacijem in Trentinom. V uradni delegaciji je kot spremljevalec Andrej Vogrič. Dario Calzi Pino Natural BALINANJE - Za C-kategornike v Trstu Tokrat zmagala dvojica Dario Calzi-Pino Natural Gajevca sta se uveljavila v konkurenci 37 dvojic s Tržaškega Letošnja poletna sezona bo v analih balinarskega odseka Gaje zapisana z zlatimi črkami. Njihova ekipa se je namreč že tretjič povzpela na najvišjo stopničko na deželnih tekmovanjih za C kategornike. Po bolečem spodrsljaju ekipe, ki je ob koncu zime izpadla v prvo kategorijo so omenjeni uspehi Gajinih balinarjev izredno spodbudni pred čimprejšnjim povratkom v C ligo. Na tekmovanju, ki ga je v nedeljo organiziral tržaški San Luigi, je sodelovalo rekordno nizko število 37 dvojic, ki so pretežno prihajale le iz naše pokrajine. Dario Calzi in Pino Natural pa sta vse po vrsti prisilila k predaji. Namesto zlatih kolajn, ki jih običajno podelijo zmagovalcem, se je organizator že drugo leto zapored (lani sta slavila Skupek in Schillani) odločil za denarno nagrado(500 evrov za zmagovalno dvojico). Kvaliteta Daria Calzija je vsem dobro znana (morda je večkrat nekoliko pomanjkljiv pri izbiri prave odločitve), tretji letošnji uspeh pa potrjuje, da se njegova forma postopoma stopnjuje. Posebno pozornost pa tokrat zasluži ne več rosno mladi Pino Natural. V naših krogih ga poznamo za dobrega balinarja, ki pa se odlikuje predvsem z odličnim karakterjem. V njegovi sredi se vsak vedno odlično počuti. V tretjeligaškem prvenstvu mu je morda društvo premalo zaupalo. Na medtedenskim tekmovanju v Turjaku je trojka Portualeja v postavi Lo-renzi, Sanzin in Schillani dosegla dobro 4 mesto, Gajeva ekipa v postavi Leghissa, D.Calzi in Capitanio pa je pristala na 7. mestu. Osrednja poletna sezona se počasi bliža h koncu. Danes bo društvo Latterie Cividale organiziralo tekmovanje za B kategornike, C kategorniki pa se bodo v naši bližini srečali pri Sv. Ivanu. (Z.S.) NOGOMET Štabeach 2010: znani zmagovalci Nogometašice Štandreža in igralci Šempetra so zmagovalci malonogometnega turnirja na mivki Štabeach Summer Soccer 2010, ki se je odvijal v domu Andreja Budala v Štandrežu, v organizaciji KD Oton Župančič. Ženska ekipa iz Štandreža je v finalu premagala Rupo-Peč šele po kazenskih strelih (4:2). Redni del tekme se je končal 1:1. Na 3. mesto se je uvrstila ekipa Rubentina. Pri moških so Šempetrci v finalu premagali Vrtojbo. Končni rezultat je bil 11:8. Tretjeuvrščena ekipa je bila Mesnica Faganel. Najboljša vratarka: Mila Bratina (Rupa-Peč); najboljši vratar: Simon Plesničar (Mesnica Faganel); najboljša igralka: Jessica Birsa (Rubentina); najboljši igralec: Sašo Branikon (Vrtojba); najboljša strelka: Giulia Bressan (Štandrež), 7 golov; najboljši strelec: Patrik Eler (Šempeter), 22 golov; nagrada fair-play: Ir Real; pokal kiosk: Free Booters; miss turnirja: Fran-cesca Iansig (Rupa Peč); mister turnirja: Patrik Černic (Magicapra); posebna nagrada, najboljši kuhar: David Faganel. V Trebčah New Team boljši od Ediltecnice V Trebčah se je v petek zvečer končal 3. Kraški pokal, ki ga organizira ŠD Primorec. V finalu je ekipa New Team, ki so jo sestavljali nogometaši Domia, s 3:0 premagala Edilte-cnico, ki so v večji meri predstavljali igralci Zarje Gaje. Na 3. mesto se je uvrstila ekipa Pice-rija Raffaele, četrti pa so bili Sgi. Najboljši igralec turnirja je bil Reder, najboljši vratar Pestel, najboljši strelec pa miljski Slovenec Kristjan Zi-gon (vsi trije New Team). Juventinin zaključni večer Juventinini odborniki so se v četrtek zvečer zbrali na skupni večerji v štandreški gostilni pri Turiju s pokrovitelji in mediji. Predsednik Marko Kerpan se je vsem zahvalil in si zaželel, da bi sponzorji (teh je okrog 30) tudi v prihodnji sezoni še naprej podpirali štandreški klub. »Vsi so pomembni, od najmanjšega do največjega, posebno v tem trenutku finančne krize,« je dejal Kerpan. Pri Juventini bodo v prihodnji sezoni okrepili mladinski sektor. Poleg nogometne šole in cicibanov, bodo v Štandrežu imeli še ekipo začetnikov, najmlajših in mladincev. Članska ekipa bo priprave na novo sezono v promocijski ligi začela 16. avgusta. SK Devin: Najmlajši tekmovalci v Gardalandu Smučarji SK Devin so letos kar dvakrat obiskali zabavišče Gardaland. Po avtobusnem izletu za družine so se tekmovalci ter trener Aleš Sever in učitelj Matej Štolfa odpeljali na enodnevni izlet v ta znani zabavni center ob Gardskem jezeru. Zanje je bila to lepa izkušnja, celodnevni izlet ob koncu pouka, tako da so se res prepustili zabavi, saj se ponavadi družijo za kondicijske treninge trikrat tedensko v Trnovci in na Vejni. Za spomin na ta izlet so se skupaj slikali. Že jih pa čaka trening na ledeniku Moelltaler, kjer so zagotovoljene lepo zasnežene proge po nizkih temperaturah teh dni. 23 Obvestila ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna RIBADA v torek, 29. junija, od 20.00 na igrišču na Kontovelu. Ob 21.00 projekcija dokumentarnega filma »Na koncu tržaške« v režiji Jurija Grudna Vabljeni športniki, člani, sponzorji, starši in prijatelji. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek 5. julija 2009 ob 20.00 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu, v dvorani Zadružne kreditne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. AKK BOR sklicuje v sredo, 30.6., ob 20.30 na stadionu 1. maj v Trstu redni občni zbor nevolilnega značaja. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveni praznik, ki bo v soboto, 3.7., ob 20.30 na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje nočne regate. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Za vpisovanja in informacije Vam je na razpolago tajništvo ob pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, e-pošta info@yccupa.org, in na spletnih straneh www.yccupa.org. Nedelja, 27. junija 2010 VREME PLIMOVANJE Danes: ob 5.57 najnižje -63 cm, ob 11.44 najvišje 31 cm, ob 17.48 najnižje -6 cm, ob 23.10 najvišje 37 .Jutri: ob 6.18 najnižje -58 cm, ob 12.25 najvišje 30 cm, ob 18.29 najnižje 1 cm, ob 23.37 najvišje 30. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Associazione Tecnici Apparecchiature a Gas della Provincia di Trieste SPECIALISTI ZA VAŠO PLINSKO PEČ www.atagas.com 1Ž' B.K. E ILAS i «TTTTTTTTTTT™ DELL CAI .'ORO TERMOIDRAULICA SRL LUCIANO RLO tel. 040 945070 tel. 040 575970 tel. 040 410030 tel. 040 2020900 tel. 040 55400 tel. 040 573155 Buderus Leblanc Lamborghini Junkers Bosch Beretta Immergas Biasi Junkers Bosch Rinnai De Dietrich Schäfer Unical Beretta Fondital Novaflorida Roca Arca Sarigas IDRAULICA =1 MAR SRL RIO PUNTO CLIMA STE FAN 1 !CA SAS ROB ERT O tel. 040 304124 Fer ICI Ferrol i tel. 040 393077 Baxi Ocean Cosmogas Joannes Sylber Radiant tel. 040 029154 Baxi Ocean Ecoflam Bongioanni Cosmogas tel. 040 030209 Sime Radiant Paradigma Rhoss Sta relima ATI Apengroup tel. 040 010174 Baltur Weishaupt Blowtherm tel. 040 942270 Gruppo Fondital Savio Vaillant DUE Gl IDEALCLIMA fï=l:JM.M:lW.1llii J d :1 Ù d : Vi H U=uMIAI=SM!.dl KNEZ SAS D. Andrini M. Kralj A. Zaintl tel. 040 0323000 tel. 040 500005 tel. 040 507912 tel. 040 350751 tel. 040 2529390 tel. 040 507912 Riello Immergas Vaillant Riello Fer Saunier Duval Bentone CTC Thermital Fer Ferroli VZDRŽEVANJE VAŠE PLINSKE PEČI ZAUPAJTE TEHNIKU S POOBLASTILOM PROIZVAJALCA KajjeAtagas? Tehnološki razvoj zadnjih let je omogočil dosego zelo visoke učinkovitosti in nizke energetske porabe za plinske peči, nameščene na naših domovih. Razvoj vse naprednejše elektronike in gradbenih tehnologij zahteva visoko specializiranost operaterjev tega področja, ki se morajo zato stalno udeleževati izpopolnjevalnih tečajev o tehniki in zakonodaji. Stalno in natančno vzdrževanje s preverjanjem onesnaževalnih emisij omogoča zmanjševanje energetske porabe plinskih peči in obenem izboljšuje kakovost zraka. Da ne bi spregledali tega aspekta, proizvajalci svetujejo strankam, naj se oglasijo pri Pooblaščenih Servisnih Centrih, ki delujejo ob upoštevanju specifikacij proizvajalcev, zaposlujejo visoko usposobljeno osebje in so sposobni optimizirati in v času ohraniti visoko učinkovitost peči. Nenatančni, nepopolni ali površni posegi, ki torej niso izvedeni ob upoštevanju vseh specifikacij, povzročajo okvare, predčasno obrabo plinskih peči, povečanje njihove porabe in posledično tudi onesnaževanje, kar ogroža tudi varnost. Vsi se moramo zavedati, da redno vzdrževanje toplotnih peči ni le zakonska obveznost, temveč tudi moralna, saj zagotavlja večjo varnost in učinkovitost ter zmanjšuje onesnaževanje. ATAGAS, združenje tehnikov za plinske naprave Pokrajine Trst, je na ozemlju prisotno že skoraj 20 let in ga sestavljajo Pooblaščeni Servisni Centri, ki so prejeli pooblastila najpomembnejših proizvajalcev plinskih peči. POOBLAŠČENI ZA IZDAJO ZELENEGA ODREZKA A "VARNA TOPLdVnafiP M Brezplačna telefonska Številka- [800.180.721 Od ponedeljka do petka 8.30 -17.30