slovenska VESELO ALELUJO ŽELITA BRALCEM IN DOBROTNIKOM I AVAi -i -i tem na pokristjanje-nje (pri zatrjevanju, da uživa perestrojka navdušen sprejem med prebivalstvom, navaja vrsto pisem, ki jih je dobil. Med njimi je tudi pismo katoličana V. A. Brikovskisa iz Litve, ki zatrjuje, da ffoli vsako nedeljo v cerkvi od 9 ure zjutraj do ene popoldne za Gorbačeva in njegovo družino. Klju.b temu, da je bilo poročano, da hodi njegova mati vsako nedeljo v pravoslavno * # * Kot je bilo ze rečeno, bi bila potrebna cela knjiga, da bi zavrnila številne Gorb-ačeve trditve, ki jih postavlja kot izpričano resnico kot n. pr. da so se narodi vzhodne Evrope svobodno odločili za komunizem; da izkoriščajo druge države samo ZDA in ne tudi SSSR; da se Sovjeti ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav in podobno. Vsekakor pa je napisal tudi mnogo stvari, ki so resnične in ki jih politiki ZDA ne slišijo radi (n. pr. gospodarsko izkoriščanje dežel tretjega sveta; dejstvo, da je pravi vzrok mnogih revolucij gospodarsko in politično izkoriščanje nadnarodnih gospodarskih korporacij, ki imajo v večini svoje središče v ZDA, kar pa komunisti seveda spretno izkoriščajo). V kolikor bo uspeh perestrojke in glasnosti (kot sedanji razvoj dokazuje, je je kmalu konec, kadar zadene stvari, o katerih je partija mnenja, da ljudje ne smejo zanje zvedeti) tudi stvaren, bo olajšano življenje milijonom oseb, kar je vsekakor dobro tako za osebno prizadete kot tudi za človeštvo. Čeprav kaže dosedanja izkušnja kot tudi povdarek Gorbačeva na Lenina (ki je skoval med drugim tudi geslo: "en korak naprej, dva koraka nazaj" in ki je tudi zamenjal "vojni komunizem" z "novo ekonomsko politiko"), obstoja možnost, da bo višja stopnja splošne izobrazbe kot tudi večja odpr tost svetu (večje izpostavljanje vodilnih krogov, zlasti znanstvenikov, svetovnih duhovnim tokovom; prestanek oviranja tujih radijskih postaj; izmenjava mladine in podobno), povzročila, da bodo oblike verjetnega preobrata v večjo dogmatičnost in duhovno ter politično in gospodarsko togost manj krute kot je bil nadomestek nove ekonomske politike s stal inizac ij o. Ker je nevarnost uničenja človeštva v sedanji blazni oborožitveni tekmi resna in ker je vsaj nekaj znamenj sprememb v sovjetski stvarnosti (poleg izpusta večjega števila oporečnikov in večje svobode v pisanju in govoru so bile n. pr. psihiatrične bolnišnice izvzete iz pristojnosti notranjega ministrstva in prenesene v ministrstvo za zdravstvo in je postalo vsaj v ruski republiki pošiljanje zdravih ljudi v psihiatrične bolnišnice kriminalno dejanje), bo v korist vseh, če se programa perestojke in glasnosti v socialističnih državah okrepita, toda upoštevati je treba bolj kot lepe besede in zaželene fraze dejanja ter biti pripravljen na drugo plat dialektike. Gorbačev je dokaj jasen, da ne namerava opustiti komunizma in dialektike. Vprašanje je, v koliko bo tudi dalje na str.7 Neminljiva Slovenija. nadaljevanje s str. 5 prof. Lambert Ehrlichu,bu-ditelju slovenske suverenosti in obetu Franju Že-bot, borcu za severne meje. V knjigi pisec opisuje delo svojega očeta,še pod rajnko Avstrijo za utrditev slovenstva na Muri in Slovenskih Goricah. Politično delo v prvi Jugosla viji, kot poslanec v Beogradu in na koncu kot mariborski župan, izpostavljen konfrotacij i s šovinističnim nemštvom in odvratnim nemškutarstvom . Med prvimi,je bil že apri la 1941 poslan v Dachau, spuščen za par mesecev,na intervencijo pisca v Vatikanu in zopet poslan v Da chau, kjer je aprila 1945 podlegel bolezni.Nič bolj še se ne bi godilo Cirilu ako bi ga Nemci dobili v roke. To naj bi bili naci fasisti, sedelavei okupatorja!? Za prvo Jugoslavijo,pravi Zebot, da druge opcije Slovenija leta 1918 ni i-mela. Obžaluje, da je bil ženevski sporazum,delo dr A.Korošca izigran; začetek države bi bil pravičnejši za vse tri narode. V tej zvezi je C. Ž. na trdnih tleh ko soglaša s pokoj -nim L.Ehrlichom sredi leta 1941: Vemo in čutimo, da je treba Slovenijo zavarovati s severa ( tudi od zapada op.p.), od juga nam nevarnost ne preti. (st.222) Malo čustveno naklonjen je opis kraljeve diktature, ki je začela 6.januarja 1929. Ko opiše, da je dr.A.Korošec, pod to diktaturo vodil vlado in odstopil šele 28.sept.1930. Nadaljuje, da so "na izpraznjeno mesto komaj čakali slovenski liberalci" Izvrsten je v označbi vlo ge cerkve : "dejansko je Cerkev v zlati sredini med Scilo liberalizma in Karidbo klerikalizma." (str. 96) Podoben je opis slovenske politike med 1918/41. Od resne tekme z liberalci v začetku do 70% večine SLS proti koncu. Spori v SLS in še posebej med katoliškimi študenti in a kademiki (mladei-stražar-ji)kažejo na manj ideološke razlike kot na običajno konfrontacijo raznih frakcij. Mladi proti starejšimi, študirajoče mladine proti močnemu aparatu učinkovite stare garde Leto 1941 je to hudo škodovalo, ker je manjkala o-na solidarnost, tako nujno potrebna pod okupacijo. Poučen je opis dela dr. L.Ehrlicha v začetku okupacije. Svetoval je banu dr.M.Natlačenu, naj čim -preje ustanovi Narodni Svet za Slovenijo (NSS) , ki bi ilegalno deloval dalje na str 7 PERESTRDIKA... nadaljevanje s str. uresničil svojo obljubo, da ne bo vsi- 7 ✓ 1jeval komunizma drugim. Ce bi bil dosleden, bi moral dati možnost izbire komunizem vsi-Sovjetski zve- tudi vsem, ki jim je bil ljen, vključno narodom v zi . Veliko vprašanje pa je bodo njegova prizadevanja lit» Doživlja izgubili pod g ij s kot tudi odpor tistih, sedanjem sistemu ni treba čeprav ne živijo v izobilju. se, v koliko dejansko uspe— odpor birokratov, ki bi perestrojko svoje privile-ki se jim v pretegniti, dreš m>yO ¡ovo "i uv ¡, CIRIL ZEBOT NEMINLJIVA SLOVENIJA •pomnil m spoznanja iz razdobja sedemdesetih let od Majniške deklaracije Nad 500 strani (s fotografijami). Vezana izdaja (z barvnim ščitnim ovitkom): US $30, a. šil. 390,—, 36.000,— lir. Broširana izdaja: US $ 20, a. šil. 290,-, 26.000 lir. Knjigo lahko podarite komurkoli po svetu — Mohorjeva knjigarna jo bo poslala na navedeni naslov (za poravnanje računa pa se bomo obrnili seveda na Vas). naročam ............ izvodov j i n knjige Ciril Zebot J J d t NEMINLJIVA SLOVENIJA □ v broširani, □ v vezani izdaji. Knjigo bom plačal po prejemu. Ime: ........................................ Naslov: . KNJIGO HOČEM PODARITI: Ime: .................................. Naslov:................................ I Račun mi pošljite na zgornji naslov) P. n. Mohorjeva knjigarna Hermagoras Buchhandlung Viktringer Ring 26 A-9020 Klagenflirt / Celovec AUSTRIA SE NEOBJAVLJEN DEL BBC POROČILA 0 DR.ŽEBOTOVI SMRTI. Žebotove razprave so izhajale tudi v italijanščini,nemščini in španšftini.Pisal je strokovne knjige, predvsem so ga zanimale zgodovina, politika, in gospodarstvo rojstne Slovenije in tudi Jugoslavije. Ne njegovo politično delovanje ne pisanje, nista bila deležna odobravanja povojnih jugoslovanskih oblasti. Kot piše sam v svoji zadnji knjigi "Neminljiva Slovenija", je bil posebnih napadov deležen ob objavi knjige "Slovenija včeraj, danes in jutri,I.del" leta 1967, ko so ga časopisi in posamični slovenski politiki napadali z izrazi kot "belogardistični emigrant, klerikalni fanatik in ameriški agent".V svoji zadnji knjigi dr. Žebot objavlja tudi pismo, ki ga je (on sam) leta 1984 poslal ljubljanskemu dnevniku Delo kot odgovor na poročilo Dela, po katerem naj bi Stane Dolanc v pogovoru z delavci Gorenjske med drugim dejal, citiram,"Geslo o sodobni združeni Sloveniji uporabljata danes gnani belogardistični vojni zločinec Zebot in pa plavogardistični Sire, ki govorita o srednjeevropski katoliški federaciji..." V tem neobjavljenem pismu Zebot med drugim piše:" V civiliziranem svetu, kjer spoštujejo naravno dostojanstvo in pravico človeka, javna občila uporabljajo oznako zločinec samo NEMINLJIVA... nadaljevanje s str./. pod okupacijo. To ni bilo napravljeno. Zebot smatra to za vzrok, da je partija z OF napolnila to praznino. Podrobno je opisana potem spomenica L. Ehrli-cha italijanskim oblastem/ naj spričo silnega terorja partije dovolijo , kot določajo mednarodna določila, ustanovitev lastne slovenske obrambe. Komentar : Tu je na mestu zastaviti si vprašanje,a-ko ne bi bilo bolj logično, da bi Natlačen in drugi ne igrali dvojne vloge, na eni strani v konzulti, na drugi strani povezava z Londonom.Okupator je to dobro vedel, ni zaupal in je zato odlašal s čistko terorističnega VOS-a in z ustanovitvijo lastne slovenske policije in milice. C.Z. je malo kritičen do načina sodelovanja z okupatorji, ki ga označi brez dolžne podrobnosti kot ba ročno zahvaljevanje Italijanom, leta 1941 in Nemcem, leta 1943. Ustanovitev domobrancev se mu zdi logična in opravičljiva. Podrobno op iše,C.Ž.,razne sopotnike (koristne buda-le) v komunistični OF. Za Kocbeka ni navedel pričanja Rev.Cukaleta, ki pove, da je Kocbek v prvih dneh junija 45 bil v Ljubljani Ko so ga naprosili za intervencijo smrti izpostavljenim domobrancem,je dal vedeti: ne bom interveniral, zaslužili so najhujšo kazen (KG 2.VIII.84.) To pričevanje in par drugih sličnih postavi Kocbeka značajno v nerešljiv položaj , spričo njegove svečane trditve, da za po kole ni vedel dolgo časa! Zanimiv je Zebotov opis njegovega obiska v Sloveniji, leta 1968.Sledeč opisu se je podal na to tvegano pot samo po dopiso vanju s slovensko vlado. Ne omeni nikake ameriške intervencije! Ta obisk je bil svoječasno močno kritiziran od politične emigracije. Režimu taki obiski dajo prestiž in doseže se malo ali ničesar.Zebot sam pravi, da ni pridobil ničesar! Pravilna je piščeva ugotovitev, da je danes politična emigracija soglasna v pravici slovenskega na-rcda do suverene države. Ze leta 1947 je C.Žebot nastopil službo na univerzi v Pittsburgu, kmalu je postal redni profesor eko nomije v Washington-u,Georgetown Univerzi. New York Times, eden najvplivnejših ameriških časopi -sov, mu je objavljal mnoge dopise. Za svojo Slove nijo je delal (cestna afe ra, obisk funkcijonarjev v Washingtonu etc.) in u-pal in to vkljub nenehnemu, primitivnemu odklonu domaČega režima. V Sloveniji je bila Neminljiva Slovenija navdušeno sprejeta. Dela se na tem, da bo deloma ponatisnjena v Katedri ako bo partja milostno dopustila. Uradno Slovenijo zastopa Milan Meden, član CKZKS, star 42 let, urednik lju. Dnevnika: Knjiga ne bo na indeksu, kot svoječasno, Slovenija včeraj, danes in jutri.(op.p. to mišljeno cinično, knjiga bo to-lerirana, vendar...). "Stražarji so bili bojeviti, nedemokrati, denunci-janti" .*To iz ust komunis ta Medena slabo zveni.Pomislimo samo na denunci -janstvo 600 podčastnikov in oficirjev Italijanom, tisoče umorov itd. So to bili stražarji ali komunisti in sopotniki? Ban Natlačen, ne samo, da je pred denuncijanstvom svaril, nego je zaprte komuniste izpustil, predno bi jih dosegel okupator. Meden ostane na pravi liniji ko nadaljuje, da raje posluša očete revoluci je pri vseh njihovih neum nostih. In seveda ne manj ka udarec z vse opravič -ljivim argumentom: borili smo se za svobodo naroda. Meden dvomi, da je Zebotova Slovenija neminljiva, v biološkem pomenu ima prav. Vendar ako bi mogli izbirati med današnjo Slovenijo, ki jo je ustvarila revolucija, (po Medenu NBO) in samo hipotetično, ki si jo zamišlja Zebot, bi bila naša izbira lahka in hitra. *Tegav knjigi ni!Op.Ur. ZAHVALA Seznam darovalcev slovenske solidarnostne akcije namenjene našim rojakom v Argentini. AHBR02IC Anton Can$ 200.-BALKOVEC Jože Can$ 10.-KOKAL Ančka Can$ 5.-KOKELJ Frank Can$ 200,-KREKCVA POSOJILNICA Can $4.000.-KUK Avguštin Can$ 100.-Mihevc Joze Can* 10.-HLAKAR A, Can$ 100,-MUHIC Anton Can$ 100.-MUHIČ Marija Can$ 50,-GPARA Joze Can$ 200.-OSELI^Florian Car,$ 50.-PER0V5EK Frank Can* 50,-PEPEVNAK/. Dr,Can$ 50.-PLANINSIC J.Dr.USA$ 200,-PCR0VNE F. Dr, Can* 50.-PREZEL Ivan Can$ 50.-RESNIK R.A, Cant 100,-Seljak Tone Can$ 100.-SLAPNICAR Fr. Can$ 50.-SL0VENIJA POSOJILNICA Can $1.000.-STRAZAR Frank Can$ 100.-URBANC Peter DnUSA$ 650.-VIDER6AR Fran. Can$ 150.-ZENSKA LIGA Marije Pomagaj Can$ 200.-VINCENCIJEVfi KONFERENCA NN Cleveland NN Toronto NN Toronto Can$ 100,-USA$ 50.-Can$ 50.-Kan$ 20.- Mrs.F.Ziernfeld -Rozmanov dom Can$ 200.- Do danes nabrano Canad -skih $ 7.095.- in USA $ 900.- Poslano v Argentino zaenkrat USA $ 6.770,- Razdeljeno med Rozmanov dom,Zveza Slov. mater in žena, Vincenci-jeva Konferenca (na Fal-conu), ■i Potrdila: Zupljanom Marije Pomagaj so darovi pri pisani v okviru župnije. Ostalim bodo poslana posebej.Kdor ni dobil (izvzeti darovi v 1. 1989') naj me poklice. V imenu naših res potreb nih rojakov, sopotnikov, domobrancev iskrena hvala obema zadrugama in po -sameznikom. S spoštovanjem Lea Urbane (416) 447-4332) za osebe spoznane za krive dejanj, ki so bila v veljavnih zakonih vnaprej določena kot zločini. Ker po tem pravosodnem vodilu držav jaz nisem nikoli in nikjer bil niti obtožen, še manj pa spoznan za krivega kakršnegakoli zločina, si nihče - pa naj bo tudi član predsedstva Jugoslavije - ne more lastiti pravice,da mi javno nadeva take oznake. Zdaj pa k političnemu očitku v omenjenem Dolančevem citatu, češ, da se zavzemam za neko srednjeevropsko katoliško federacijo. Tega ali kakršnega koli podobnega izraza jaz nikdar nisem u-porabljal, ne v Sloveniji, ne v Ameriki* Kot Amerikanec slovenskega porekla tudi danes zagovarjam združeno Slovenijo kot suvereno drŽavo slovenskega naroda tako, kot sem jo videl kot mlad dijak v Mariboru. Vprašanje njenih širših povezav smatram za drugotno, ker zavisi od zgodovinskih okoliščin..."Konec citata. 8.STRAN - MAREC 1989 - SLOVNESKA DRŽAVA UREDNIKU PIŠEJO IZ SLOVEN SKEGA ZAMEJSTVA KOROŠKE IN PRIMORSKE VKANK J. LAUSCHE IIKTIIKMDA. MAKYLANII «UM17 TKUtlMIUNK 31 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA C) .i tj ¿J/ _ /¡¿;J ¿"-'t / / ¿ /A,yí y sf/u j/ c~'-<■ SÎ--C c-b-e - '7 JUGOSLOVANI NA KOROŠKEM Ta veja Mohorjeve je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni za območje Primorske in Istre, ki sta prišli pod Italijo, njen ustanovitelj je bil ugledni goriški nadškof F. B. Sedej. Delovala je uspešno do srede 30-ih let, ko jo je povsem onemogočil fašizem. Po drugi svetovni vojni je obnovila svoje delovanje in od tedaj deluje nepretrgoma z izdajo koledarja in knjig. Za letošnje leto je GMD pripravila: Koledar 1989 z zanimivimi članki, predvsem iz pri- morskega kulturnega življenja, deloma tudi iz vseslovenskega. Miloš Vauhnik: Pefau-Spom-ini 1. del. To je prva knjiga spominov brata znanega majorja Vauhnika. Beseda "pevau" (PV) pomeni politično sumljiv (politisch verdächtig), kar je bil pisec že za časa Avstrije kot zaveden Slovenec. Knjiga je polna razburljivih dogodivščin. Albino Luciani: Spoštovani-To so pisma papeža, kije vladal le dober mesec, poprej pa je bil beneški patriarh. PSBL (Primor. sloven. biograf. leksikon), 14. snopič. Eden največjih podvigov leksikografskega dela, ki gaje zmoglo primor. izobraženstvo po zadnji vojni na obeh straneh meje in ki priča o skupnem primorskem kulturnem prostoru. Številne osebnosti so nam v njem na novo odkrite. Zadnja leta vodi delo in ga ureja prof. M. Jevnikar. Knjige se naročajo na naslov: Goriška Mohoijeva Družba, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorizia/Goriza, Italy. Pisatelj Lev Detela Da so velesrbski krogi ^ v Belgradu prepričani o katoliški habsburški zaroti proti veliki Srbiji in njenim težnjam, se je vedelo že pred vojno. Mason-ska loža, kije imela svoj center na srbskem dvoru, je vztrajno skrbela za to, daje staro Avstrijo prikazala čimbolj grdo. Ne samo tisto, kar je bilo res, temveč še mnogo več, za vsa stoletja nazaj. Bolj ali manj je takšno stališče ostalo v jugoslovanski zunanji politiki prisotno do danes. Zato ne more biti kako posebno presenečenje, če Belgrad na tihem deluje pri spodkopavanju slovenske skupnosti na Koroškem. Vsa povojna leta je blokiral enoten slovenski politični nastop. In danes, ko seje posrečilo na listi zelenih izvoliti slovenskega poslanca Karla Smolleta v parlament na Dunaju, je ta pod nenehnim križnim ognjem levičarskega tednika Slovenski vestnik, ki ga plačuje Belgrad. Gonja proti Smolletu seje pri Slovenskem vestniku tako dobro obnesla, da so mu od lanskega novembra omogočili izhajanje dvakrat na teden. Očitno je, da hoče Belgrad preprečiti vsakršno pomiritev med Slovenci in nemško večino v deželi Koroški. Ne samo zaradi svojega starega nasprotovanja do vsega avstrijskega, temveč tudi zato, da bi rojakom v Sloveniji prikazal nekakšno večno grožnjo nemštva. Tako naj bi bili Slovenci prepričani, da bodo najbolj vami le v j ugo-slovanstvu. Stvar gre tako daleč, da so sredi 70-ih let v Ljubljani prepovedali zadnji hip izvajanje kantate Ustoličenje karantan-skega kneza, ki naj bi jo izvedli koroški rojaki. Sejpred letom pa so nastop koroških Slovencev v Cankarjevem domu sicer dovolili, toda po Ljubljani niso izobesili nobenih plakatov in obvestil. (Vse po direktivi tajne policije, ki jo vodi Belgrad). Ob nastopu Korošcev je bila dvorana Cankarjevega doma skoraj povsem prazna. Korošci so lahko videli, da v Ljubljani za njihove nastope "ni zanimanja". Sapienti sat! Pisatelj Lev Detela, ki živi in ustvarja na Dunaju, je pri SKA (Sloven. kulturni akciji) v Buenos Airesu izdal svoj roman z naslovom "Časomer življenja". Delo se nanaša na bližnjo preteklost Slovencev in na okolje, v katerem je pisatelj v povojni Sloveniji odraščal. Lev detela je eden najbolj plodovitih sodobnih slovenskih pripovednikov, ki se je pred leti umaknil iz Slovenije v Avstrijo, kjer je doštudiral in objavil nekaj novih slovenskih del, za katere je značilno predvsem iskanje novih književnih poti, npr. pri delu "Sladkor in bič". Piše pa kot slovenski pisatelj tudi v nemščini. S tem uresničuje in potrjuje načelo, kije v svetu že dolgo uveljavljeno: književnik pripada svojemu narodu, tudi Če piše v drugem jeziku, ker je vsebina, okolje, njegovo čustvovanje tisto, v čemer je pisatelj. Take pisatelje smo Slovenci že imeli, npr. panonski Avgust Pavel, koroški Perkonig, četudi naj bi bil "nemški" pisatelj, vendar je sin slovenske matere; prav tako znani Julius Kugy in še kdo. Danes pa znameniti koroški dramatik Peter Handke. V tržaškem tedniku Novi list je bil objavljen tudi Detelov prijeten roman "Dunajski valček za izgubljeno preteklostjo", v katerem pisec odkriva resnično poreklo plemstva na Slovenskem oziroma na Sp. Štajerskem. To niso bili Slovenci v pomenu panslavizma in z geslom Naprej zastave...pač pa ljudje, ki so bili navezani na svoje deželo in torej Slovenci po njeni zgodovinski tradiciji. Iz vrste Detelovih zgodovinskih pripovedk bo celovška Mohorjeva izdala že v kratkem njegov roman o knezu Borutu, kije bil nagrajen ob posebnem razpisu te družbe za nova pripovedna dela. Lev Detela živi kot svoboden slovenski pisatelj, sodeluje tudi pri nemških in Švicarskih listih s pregledi najnovejše slovenske literature, tako da Srednja Evropa že celo obdobje ni bila tako dobro seznanjena s kulturo in obstojem Slovencev, kakor prav danes. V tem opravlja pisatelj neminljivo poslanstvo kulturnega sožitja in dobrega sosedstva. JEZNI PREKMURCI VISOKO ODLIKOVANJE Dr. Anton Kovačič- papeški prelat Slovenski duhovnik v Južni Karolini, dr. Anton Kovačič je med šestimi novimi monsignorji, ki jih je Sveti Oče Janez Pavel imenoval za škofijo Charlotte v Severni Karolini, USA. Msgr. Kovačič je iz Bizeljskega v lavantinski škofiji. Študiral je klasično gimnazijo v Mariboru, filozofijo in teologijo pa na papeški univerzi Propaganda Fide v Rimu, kjer je bil posvečen za duhovnika leta 1947. V Združene države je prišel julija 1951. Od tedaj deluje ves čas v Severni Karolini, najprej kot kaplan, kasneje pa kot župnik na 12-ih župnijah. Med tem časom je zgradil dve cerkvi ter bil tudi upravitelj višje šole, dekan, kurat v VA bolnici, pet let duhovni vodja Corsillo gibanja laikov, zadnjih deset let pa direktor stalnih diakonov za vso škofijo Charlotte. Zdaj je župnik fare Kraljice Apostolov v Belmontu. Novemu slovenskemu prelatu iskreno čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova pri njegovem dušnopastirskem delu. Slovesna investitura novega prelata dr. Antona Kovačiča bo 6. aprila v katedrali sv. Patrika v Charlotte, ko bo tudi 42. obletnica njegovega mašniškega posvecenja. Prekmurci so na Ljubljano upravičeno jezni, ker jih tam pri načrtovanju vseslovenskega razvoja menda zapostavljajo. To pa že ody srede šestdesetih let, ko je ŽTP (žel. transp. podjetje) Ljubljana ukinilo železnico od Murske Sobote do madžarske meje. Namesto, da bi odprli železniški promet čez mejo na zahodno Madžarsko in preko nje zvezo s Češko-Slovaško in Poljsko za slovensko pristanišče Koper, so železniške tire kar odstranili. Četudi znaša češko-slo-vaški pretovor preko Kopra do pol milijona, madžarski pa nad en milijon ton! Murska Sobota je bila s tem odrezana iz evropskih prometnih tokov. V resnici pa je v Ljubljani javna tajnost, da so razni direktorji zaupniki Beograda. Očitno po njega tajnih navodilih so tudi ukinili, zaradi "gerenta-bilnosti", železnico med MursKo Soboto in Madžarsko in s tem ohromili promet Slovenije z evropskim Vzhodom. To ne bi bilo prvič, saj so električno vleko od Postojne do Ljubljane generali zaradi "strateških" razlogov blokirali vse do nastopa šestdesetih let. Blokirali so prav tako tudi gradnjo avtoceste preko Tro- jan, od Celja do Ljubljane. Iz "strateških" razlogov zato da sovražnik od vzhoda ne bi imel odprte poti preko Slovenije. Kakšna "skrb" za dobrobit Slovenije pri generalih jugoslovanske armade! „Naj se potem Prekmurci in Štajerci le jezijo na "Ljubljano"! Imajo pa lahko vsaj zavest, da so vami. ŽUPNIJSKA HRANILNICA (« POSOJILNICA "SLOVENIJA" Vem nudi run« finančna uefcjge: za F«**. «vtomotoUe. potovanja. ttuSf kd. VaM prihranki p« aa obrestujejo po nafvii^ molni stopnji. rOSLUŽJTE SE NAÍE SLOVENSJÜE FINANČNE USTANOVE! URADNE URE m *1« Mhu.«| Att- Toc—la T<4.: SJI-447S Torek — vrti*_ Četrtek - petek_ Sobot»_ a« 131 Bmri'i Liae, T«f«rt« Torek — «reda. Četrtek - petek Sobota_ t HwUm prt »v. Orfe^J" Vi V tak petek od 4h do 8* rveôec. Sobota od 10 a.m. do JL.p.m. 10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. — 8 p.m 10 a.m. — 1 p.m. TH.: 215-17*1 10a.m. — 3 p.m 1 p.m. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m. TH.:MI-**£Z