VIŠKI TURIZEM V SKUPŠČINSKIH KLOPEH
Glej, stvarnica vse ti ponudi...
Turizem, slovenski in jugoslovanski up v tek-mi za devlze, se bo po nekaj letlh spet znaše) na klopvh naSJh delegatov. »Stanje in razvojne možnosti turlzma v občlni Ljubljana Vlč-Ru-dntK« |te naslov naloge, kl se ie v začetku ot*p* pretlranlh amblci]. Sestavljalci gradlva
ne napovedujejo gradnje večjega gostinskega lokala pod Rožnikom in campinga pod Cankar-jevim vrhom, motelov na Turjaku in Dolgem mostu (kot gradivo iz leta 1970) ali pa hotela A kategorije pri Čadu (načrt iz leta 1975), poslov-nega hotela v VM-1 in zimsko-rekreativnega centra na Rakitni (neizpolnjene želje iz leta 1977).
Kaj imamo in kaj zmoremo, bi lahko podna-slovili gradivo, ki bo zlasti izletnikom lahko do-ber pripomoček pri odločitvi za popotovanje po naši lepi občini. Veste, da imamo pri nas naj-globje jezero v Sloveniji (podpeško), da raste na vzhodnem pobočju soteske Iške edini nešplje-volisti hrast v Sloveniji, da ie lipo na dvorišču
turjaškega gradu Prešeren v Turjaški Rozamun-di preimonoval v hrast? Pri nas je doma Blaga-jev volčin, vodnjak s štirimi nimfami in Neptu-nom na dvorišču gradu v Polhovem Gradcu je spomenik I. kategorije, na Barju so se še ohrani-la kolišča, o katerih beremo v Jalnovih Bobrih. Marsikaj zanimivega je torej v naši občini, vprašanje je le, če znamo vse to tudi ponuditi. V času bencinske krize je marsikdo spet privlekel na dan kolo, vse več Ijudi se odloča za izlete z avtomobilom v bližnjo okolico, prenekateri se ob koncu tedha odpravljajo na avtobusno in železniško postajo. Kam? Čim bližje, pa vendar v naravo, na zanimive izletniške točke, kjer se človek spočije ob pogledu na naravne, kulturne in zgodovinske zanimivosti, ob tem pa si lahko tudi poteši žejo in lakoto, ki ju vzbudijo napori takega izleta. Opredelitev za izletniški turizem se Viču ponuja sama po sebi, zaledja pa ne manjka. Ljubljančani sopravgotovoželjni nara-ve in rekreacije v njej.
Krajevne skupnosti imajo pomembno vlogo
Nosilno vlogo pri razvoju turizma bodo mora-le prevzeti krajevne skupnosti. Recept je pre-prost. Ugotoviti je treba dejanske možnosti za turistično dejavnost, poskrbeti za primerno or-ganiziranost (vsakdo naj prevzame svoje naloge - turistično društvo poskrbi za čisto okolje, sku-paj s planinci za oznako turističnih poti, taborni-ki in gasilci za organizacijo raznih prireditev, svoje lahko pozimi in poleti dodajo tudi športni-ki, pa kulturna društva), predvsem pa ožjo in daljno okolico dobro obvestiti, kaj ponuja kraj. Praksa namreč kaže, da trajnega razcveta turi-zma ni moč pričakovati tam, kjer sloni vsa dejav-nost na dveh aktivnih posameznikih v turistič-nemdruštvu, namarljivemgostilničarjuaMskupi-niaasilcev. šelekosvetkraievneskuDnostiuskla-
di interese in organizira turistično dejavnost, so obkoncu lahkozadovoljni vsi: krajani in izletniki
Danes imamo v občini le štiri aktivna turistič-na društva, eno pa se na pol prebuja - daleč premalo, da bi lahko vso težo razvoja turizma prevalili na njihova pleča. Svoj delež pa lahko nedvomno prispeva tudi gostinstvo, kjer nam združeno delo (Gostinsko podjetje Vič) ponuja 937 sedežev pod streho in 1.112 na prostem, zasebniki pa v 38 gostilnah 2.480 sedežev pod streho in 1.329 v hladni senci dreves, v 7 okre-pčevalnicah skupno 469 in v 14 bifejih 545 sede-žev. Število zasebnih gostinskih obratov se v zadnjih desetih letih praktično ni spremenilo, drugačna pa je struktura. Vse manj je dobrih gostiln, lahko zapišemo, saj se zasebniki raje usmerjajo v bifeje, kjer je pot do zaslužka lažja in hitrejša. Za razvoj turizma pa to ni dobro Podatek, da je za goste v občini na voljo le 77 ležišč, pove dovolj - turisti se pri nas praktično ne ustavljajo. Veliko pa pričakujemo (že nekaj časa) od kmečkega turizma, ki mu bo treba dati še kakšno injekcijo (podobno kot v letu 1977, ko smo se odločili za to dejavnost).
Ob besedi turizem kaj hitro pomislimo tudi na devize. Lega občine je ugodna, saj čez leto odbrzi preko našega območja na milijone »de-viznih« gostov zlasti proti morju in nazaj. Kako jih zastaviti? Včasih so se ujeli na kakšno vabo ob Tržaški cesti, danes pa je zahodna obvoznica že speljala tranzitne goste mimo Viča (jutri jih bo tudi južna obvoznica). Zato ostajata vsaj na papirju kot dolgoročna naloga dva projekta: ob-nova gradu Bokalce ter motelski objekt z dopol-nilnimi dejavnostmi v Kozarjah.
Le celovita ponudba bi prinesla razcvet
Za razvoj turizma pa bodo morali prav gotovo strniti svoje vrste vsi zainteresirani: prevozniki, gostinci, trgovci, drobna obrt, zlasti domača in še kdo. Le oblikovanie celovite Donudbe lahko
prinese rezultate. Kraji s stvarnimi programi tu-rističnega razvoja pa naj imajo tudi prednost pri izgradnji infrastrukturnih objektov, zlasti cest; treba bi bilo oživiti tudi tradicionalne prireditve, ki so že nekdaj privabljale v nekatere kraje veli-ko število Ijudi.
V gradivu, ki ga bodo za sejo skupščine prejeli delegati, so opisane tudi vse kulturne, naravne in zgodovinske danosti občine po območjih: v Polhograjskih dolomitih, na velikolaškem ob-močju s Turjakom, na območju Rakitne in Pod-peči, na Ižanskem območju, na Ljubljanskem barju z Ljubljanico in na mestnem območju. Ta informacija pa je lahko že tudi zametek lične brošure o zanimivostih naše občine.