55'+ H 5C100200 nSREHNJA KNJIŽNICA PRIIviukSKI dnevnik iJif11®3 P^Sana v gotovini nnn Abb Postale i gruppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 271 (10.183) TRST, četrtek, 16. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK .le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Qd 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. napovedana vladna preosnova buri duhove demokrščanskih struj Z NAPADOM NA ANDREOTTIJA JE DONAT CATTIN ŠE BOLJ ZAOSTRIL NOTRANJE POLEMIKE V KO Ostra reakcija Zaccagninija - Amendola zahteva sklicanje seje CK KPI Du ta®® — Andreotti je odpotoval v arabske prestolnice, vendar je Knt* • Za seb°J vse nerešene probleme napovedane vladne preosnove. vi h zadnje čase običajno, ne gre tu za spore med strankami “»e večine, pač pa za preprosto spoznanje, da deluje «stranka krilu! .Povsem v notranjosti KD. Prav nesoglasja in predkongresno V Jenie sil v krščanskodemokratskih vrstah postavljajo namreč pod “k vprašaj usodo demokratične solidarnosti, ki je po splošnem spo-anJU potrebna za 'prebroditev družbene in gospodarske krize. »Modnika - na ogenj ^nunister za je tokrat na-industrijo in nedav- C '»enovani namestnik tajnika KD i» »° ,Bonat Cattin. Znano je, da reotti napovedal, da bo Do- lec ^atdna zamenjal in pri tem izšlo"* omend možnost, da na to me-#a 'menuje izvedenca prof. Roma-q .. r°dija. No, zamenjava Donat »rp?na b* nedvomno zadovoljila v«] em 'ev>co in sindikate, ki so ta n°j °^ali prejšnjemu ministru Ivi?*" i trij°, da se Je svečano po-u 8" na sprejete obveze in na l n° Pest vodil industrijsko politi-tianvimenovanie D°nat; Cattina za ie tvftn^a glavnega tajnika KD pa Omenilo tudi vnesti nove spore v sam vrh KD, saj ni tajnost, da Donat Cattin odločno nasprotuje nadaljnjemu sodelovanju s komunisti. Tokrat je Donat Cattin v razgovoru z urednikom turinskega dnevnika «La Stampa» prešel meje notranjega strankarskega «fair playa» in grobo napadel Andreottija, vodstvo KD in samega prof. Prodija. Glede zamenjave je namreč mnenja, da mu «Andreotti sporazumno s komunisti izpodkopava pozicije*, češ da bi njegova struja sedaj imela v vladi samo eno mesto, namesto predvidenih treh ministrstev. Poleg tega Donat Cattin odločno nasprotuje prof. Prodiju, za katerega l"",,llli"nll .iHiiimnuilinlllimll PRVA ETAPA JE BIL TRIPOLIS Bližnjevzhodna turneja Andreottija in Forlanija Ogovori z Gedafijem - Danes obisk v Kairu trdi, da je «nesposoben». Polemično | celo dodaja, da sploh nima smisla' imenovati izvedenca v vlado, sicer bi se morali vprašati, čemu Andreotti ni zamenjal Cossigo z generalom Bella Chieso. Na Donat Cattinove izjave so o-stro reagirali skorajda vsi. Predvsem pa vodstvo KD. Zaccagnini je agencijam narekoval izredno ostro sporočilo, v katerem ugotavlja, da so Donat Cattinove izjave «zelo hude* in izzivalne. Ministra Zaccagnini vabi, naj izjave demantira, sicer pa «naj sam pride do logičnih zaključkov svojega početja*. Skratka, Zaccagnini poziva Donat Cattina, naj odstopi ali pa pove, kakšna je njegova predkongresna usmeritev. Kako je na to reagiral Donat Cattin? Pisal je turinski «Stampi» in zanikal le nekaj stavkov, na kar je uredništvi turinskega dnevnika odgovorilo, da so «izjave bile zapisane dobesedno*. Kar pa zadeva demantirane ostre ocene nesposobnosti prof. Prodija pa turinski list dodaja, da jih je dzrekel minister sam in celo v hujši obliki*. Na to pre-cizacijo Donat Cattin ni reagiral. Pač pa so reagirale druge stranke. V veliki večini so vsi mnenja, da gre za hude notranje zdrahe v KD, kar pa je ustavno nedopustno povezovati z usodo vladne preosnove, saj za to nosi vso odgovornost samo predsednik vlade Andreotti. Vlada pa vendar ne more biti, glede na koalicijo, ki jo podpira, «fevd* posameznih struj krščanske demokracije. Komunisti so v jutranjih urah sklicali sejo tajništva. Di Giulio je časnikarjem poudaril, da tajništvo KPI poudarja mnenje, ki bi ga izreklo že ob samem nastanku vlade 16. marca letos, ako bi medtem ne prišla vest, o pokolu v Ulici Fani. In sicer to, da je vlada «neustrez-na» in da KPI pričakuje «naj-ftranj imenovanje izvedencev, ki niso vezani na stranke, pač pa zgolj na spoštovanje vladnega programa in sporazuma vladne večine*. Skratka, tega, česar Donat Cattin ni delal. Delno se z Donat Cattinom strinjajo socialdemokrati, ki se očitno še niso odločili, ali naj podprejo «stranko krize*, ali pa ne. Tako je Nicolazzi dejal, da je preosnova nujna, vsekakor pa bi ne smela zajeti samo ministrstva za industrijo, pač pa tudi ministrstvo za pravosodje. Skratka, PSDI zahteva zamenjavo prof. Bonifacia. Različna stališča zagovarjajo socialisti. Enrico Manca poudarja, da bi vključitev novih izvedencev v vlado bil «politični problem*, o katerem naj se izrečejo stranke vladne večine, saj gre za »nekaj novega*. Če pa gre zgolj za tehnične zamenjave, tedaj naj o tem u-krepa Andreotti sam. Seveda se mora predsednik vlade zavedati, da bo o tem glasoval parlament. Na koncu naj omenimo izredno zanimivo vest, ki prihaja iz komunističnih vrst, saj beleži očitno diferenciacijo v tonih, kakršne doslej ni bilo. Giorgio Amendola je namreč v svojem intervjuju za neki tednik poudaril, da je kriza v KD narasla do take mere, da je treba ž njo voditi računa. Morda bi se kazalo celo vprašati o tem, ali je še mogoče govoriti o zgodovinskem kompromisu s stranko, ki dokazuje tako malo dobre volje in tako malo odgovornosti. Vsekakor pa naj bi politiko komunistov do vlade in vladne večine določil centralni komite KPI. ne pa tajništvo in direkcija. (st.s.) RIM — V poslanski zbornici je bila ustanovljena posebna preiskovalna komisija, ki bo morala preveriti obtožbe poslanca Mimma Pinta (Lotta continua) proti demokristjanom Piccoliju, Bodratu in drugim v zvezi z «zadevo Moro*. Romunski predsednik Ceausescu danes na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD — Na obisk v Jugoslavijo bo danes dopotoval generalni sekretar romunske komunistične partije in predsednik Romunije Ni-colae Ctausescu. To bo že njegovo štirinajsto srečanje s predsednikom Titom. Pogovori dvojice voditeljev sosednjih socialističnih in prijateljskih držav so že tradicionalni. Tito in Ceausescu sta se nazadnje se-šla decembra lani, ko sta blizu Kla-dova na jugoslovanski obali Donave slovesno začela gradnjo novega velikega hidroenergetskega sistema Djerdap 2., nato pa sta imela v Turnu Severinu politične razgovore. Srečanja na najvišji ravni že vrsto let dajejo odločilen pečat uspešnemu razvoju jugoslovansko - romunskih odnosov in sodelovanja na meddržavnem, partijskem, gospodarskem in vseh drugih področjih. V uradnih krogih obeh držav z enakimi pričakovanji spremljajo tudi sedanje jugoslovansko - romunske pogovore med Titom in Ceausescom, vlada pa prepričanje, da bo to nova spodbuda za nadaljnji razvoj stikov in sodelovanja. O obisku Ceausesca je včeraj razpravljalo tudi predsedstvo Jugoslavije. PREISKAVA 0 POKOLU PRI PA TRIU Ob obračunu opravljenega dela preiskovalci pripravljajo načrt za boj proti teroristom Včeraj odpadlo zasliševanje Paola Sebregondija - Njegov brat Stefana se oglaša iz Mehike - Številne hišne preiskave pri pripadnikih skrajne levice r < , v ' . ’ tiiiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimuiiiiiiiii NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL DANES SPLOŠNA STAVKA V JUŽNI ITALIJI ZA PROGRAM INVESTICIJ IN ZAPOSLOVANJE Na osrednjem protestnem zborovanju v Neaplju bodo govorili Lama, Macario in Benvenuto - Enourna solidarnostna stavka industrijske stroke - Danes stavkajo tudi na letališčih in na univerzah NEAPELJ — Več kot štiri milijoni delavcev vseh strok bodo danes za pol dneva prekinili delo v okviru splošne stavke južnih pokrajin, ki jo je pred dobrim mesecem dni proglasila in nato potrdila enotna sindikalna federacija CGIL - CISL -UIL. Osnovno geslo splošne stavke je strnjeno v zahtevi po programiranih investicijah in torej krepki-politiki zaposlovanja na Jugu, 'kajti v nasprotnem primeru lahko prav južna Italija postane sod smodnika, za katerega ne more nihče vedeti, če in kdaj lahko eksplodira in zruši pod seboj ne samo gospodarska, temveč tudi politična ravnotežja v Italiji. To bodo danes dopoldne poudarili v Neaplju, na množičnem zborovanju stavkajočih in brezposelnih, tajniki treh sindikalnih konfederacij Lama, Macario in Benvenuto. Poglejmo najprej, kako bodo pravzaprav potekale stavke. V vseh južnih pokrajinah in v Laciju bo stavka splošnega značaja in bo torej zajela vse delovne stroke, razen tistih, ki morajo zagotoviti najnujnejše storitve. V znak solidarnosti z bojem delavcev in brezposelnih na Jugu bedo za eno uro prekinili delo tudi vsi delavci industrijske stroke v nekaterih severnih deželah, predvsem onih, kjer je visok odstotek delavcev po rodu z Juga. V vseh obratih bodo priredili med stavko delavske skupščine in razpravljali o perečih problemih italijanskega gospodarstva, ki so v ospredju stavkovne akcije. Nfe povsem povezano 9 temi stavkami bodo danes prekinili delo tudi uslužbenci nekaterih drugih strok. Tako bodo za 24 ur stavkali uslužbenci italijanskih letališč, ki skrbijo za polnjenje rezervoarjev letal. Zaradi stavke je «Alitalia» morala črtati večino mednarodnih poletov. Ves dan bo stavkalo tudi učeče in neučeče osebje na univerzah. Stavkovno akcijo so oklicali sindi- 4^, ^POLIs — Predsednik vladej Nise°tti je včeraj dopotoval v Tri-1 °bisk kratek, manj kot 24-urni | tovan-a* Pomeni tudi prvo etapo po- :ania po Bližnjem vzhodu. V | zunanjega ministra For- Tli DL) MrtA A nrJw/v\ffi mrtloCf Džarr :m bo Vlip Aman in Ba«dad R^ke Džamahirije ljutraj)'seto bo dopotovL. že danes namreč Andreotti poleg obiskal še fe n? ,nska vladna predstavnika Ubii^ališču v Tripolisu pričakal kini)],1 Premier Džalud, ki se je Politih nato z njima sestal na prvem At« nern pogovoru. Zvečer pa je libij in Forlanija sprejel še je, 1 Predsednik Gedafi. Značilno Se ; 8 Uedafi že od leta 1975, ko •U aesta, s Francozom Chiracom, se^jel nobenega vladnega predle ? kake zahodnoevropske dr-Hlahj ..ar dokazuje zanimanje Dža-N» 110 za italijansl ) politiko, kot ■, n?Sovorih tako z Džaludom tj j ].,edafijem je prišla do izra-vanju Ja Po čim tesnejšem sodelo-kfllj i med obema državama in po ketj . pozivnih stikih na vseh ravna na naivišiih. sai ie bila »a n,,- na najvišjih, saj je bila Gedafjfner omenjena tudi možnost W»vega obiska v Italijo. Kot t n° sredstvo oživitve sodelo-•ko , so omenili mešano italijan-Hbjt^j nPijsko komisijo, ki sicer že +a ]”» ,a se skorajda ne sestaja. ('akav°lin's'ia nai bi med drugim tav aia. možnosti, da bi Italija u-? b>.esda svojo plačilno bilanco »trio l^ahirijo, iz katere uvaža > IG C°.v<* G0y*“ mdijonov ton petroleja. ri sei/^ih vprašanjih in v prvi vr-['irr;, w.'a o bližnjevzhodni krizi. Za-ki L je, da so libijski predstavni-valjč* ■■ ‘razumevanje in spošto-znanega italijanskega sta-^Vr0|)rt1 istočasno tudi stališče * °sti< 6 Gospodarske skupnosti) Podro> Vah za pravičen mir na tem Ih bij iu," Prav tako »razumevanje* pHlisc 'zraženo glede italijanskega Hibo8 a rezultatih pogovorov v 'ifkia Davidu, ki jih je rimska vlacia 8 zadovoljstvom pozdravila, ‘1’iP°lisu pa ocenila povsem afahvi,?0 kot element razdora v ........... PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA Notranje ministrstvo na zatožni klopi v posegu javnega tožilca Lombardija Urad za «zaupnc zadcve» je usmeril preiskavo na napačno pot CATANZARO — Javni tožilec Ma-riano Lombardi bo šele prihodnji teden, verjetno v torek ali sredo, izrekel svoje zahteve glede obtožencev na procesu zaradi pokol, i na Trgu Fontana. Včeraj se je v svojem govoru ustavil predvsem ob odklonih v preiskavi, za katere je direktno obdolžil obveščevalno službo in urad «za zaupne zadeve* notranjega ministrstva. Te svoje hude obtožbe je utemeljil izključno z uradnimi dokumenti to je s samimi akti sodne policije, iz katerih je med drugim razvidno, da je celotno preiskavo vo- *: Andreotti in Furlani na bi,;' letališču tik pred odhodom ""'ii vzhod. (Tclcfoto ANSA) Ustanovljen slovenski poklicni zavod industrijske smeri Italijansko šolsko ministrstvo je končno ustanovilo že za šolsko leto 1978-79 v Trstu poklicni zavod industrijske smeri s slo-venskim učnim jezikom. Zavod se tako oddvoji od poklicnega italijanskega zavoda za industrijo in obrtništvo Galvani. U-stanovitev avtonomnega slovenskega poklicnega zavoda je da nes pomembna pridobitev za /se Slovence, saj pomeni uresničitev večletnih prizadevanj strank, slovenskih organizacij, učnega osebja, staršev . in , di jakov. Poročilo o tem objavljamo na drugi strani. dilo in usmerjalo notranje ministrstvo, ki pa ni nato ustrezno poročalo sodstvu. Potem ko je v prvem delu svojega posega trdil, da je vse atentate iz leta 1969 izvršila ista skupina, kot dokazuje dejstvo, da so bili peklenski stroji, ki so bili uporabljeni v raznih atentatih, na las podobni drug drugemu, je Lombardi obžaloval, da je bilo uničenega ali zanemarjenega veliko dokaznega gradiva. Javni tožilec je tudi ugotovil, da so anarhistično sled po krivem zasledovali že pred 12. decembrom 1969, ko je počila bomba v Kmečki banki. Že po atentatih na vlakih 8. avgusta 1989, za katere se je Pozneje pokazalo, da so jih pripravili neofašistični elementi, so prve sume usmerili na anarhista Pinel-lija, v bistvu zgolj zaradi tega, ker je bil mož železničar, in ker se je tistega dne peljal z vlakom v Rim. Na rimski postaji, po mnenju preiskovalcev, naj bi izročil razstrelivo anarhistoma Valpredi in Dalla Savii, ki naj bi potem postavila peklenski stroj na vlak, ki pa je odpeljal z rimske postaje še preden je tja prispel Pinelli. Značilno pa je, da je urad za zaupne zadeve vztrajal na anarhistični sledi tudi potem, ko se je pokazalo, da ni bil Pinelli v ničemer vpleten v atentate na vlake. Po pokolu na Trgu Fontana pa se je zgodilo isto, in to prav zaradi direktnega posega urada za zaupne zadeve, ki je preiskavo ukazal u smeriti v anarhistične kroge. Obveščevalna služba je medtem pre- jela tako imenovano «poročilo Ser-pieri*, po katerem so atentat zakrivili neonacisti, o čemer pa niso obvestili niti notranjega ministrstva, še manj pa sodstvo. S svoje strani pa je urad za zaupne zadeve pravilno usmeril preiskavo o torbah, ki so jih našli na krajih atentatov. Na ta način so a-genti prišli do padovske prodajalne, vendar so nato sled nerazumljivo opustili, tudi v tem primeru ne da bi obvestili sodno oblast. Drugi očitek, ki je letel na urad notranjega ministrstva, je, da so sicer razposlali navodila o preiskavi kvesturam vseh mest, kjer so domnevali, da obstajajo močne teroristične organizacije, pri tem pa so prezrli prav Padovo, pa čeprav je v tem mestu prišlo do vrste terorističnih atentatov. Javni tožilec bo nadaljeval svoj poseg danes, ko se bo predvidoma lotil zvez med Fredo, Venturo, Gian-nettinijem in Pozzanom, se pravi glavnimi obtoženci na procesu, da bi dokazal obtožba združevanja v prevratniške namene, (tm) Seja predsedstva SFRJ BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Fadil Hodža in so se je udeležili tudi drugi najvišji funkcionarji federacije, med drugim obravnavalo aktualne razmere v Afriki in poslušalo informacijo o posledicah, ki jih je povzro čil vdor ugandskih vojaških sil na ozemlje Tanzanije. Atentat na avto florentinskega zdravnika FIRENCE — Po torkovem valu atentatov, za katere si lastijo odgovornost »komunistične enote*, so včeraj stopili v akcijo v Firencah rdeči briga-disti, sicer z obrobnejšo akcijo, ki pa bi lahko imela tudi hujše posledice. Žrtev zopetnega a-tentata je dr. Umberto Modi-gliani, zdravnik florentinske kaznilnice «Murate», kateremu so teroristi zažgali avto. Zdravnik, ki je sedel v vozilo, ko se je vnelo, se je prisebno rešil. Kot so pozneje ugotovili izvedenci policije so teroristi v noči od torka na sredo skrili za motor zdravnikovega «fiat-500» zažigalno steklenico, ki je bila priklopljena na električno napeljavo vozila. Komaj je dr. Modigliani prižgal motor, je steklenica eksplodirala. Plameni so v trenutku zajeli avto, ki je povsem zgorel, preden so posegli gasilci. Agenti florentinske Digos, ki vodijo preiskavo o atentatih so ugotovili, da so vse peklenske stroje pripravili izvedenci, ki so že zlasti dobro poznali sistem vklopljanja. spori ošibili enotnost sindikalnega gibanja, ko gre za temeljne gospodarske in družbene probleme. Tako je poudaril pomen sklepa o o-srednji protestni manifestaciji v Neaplju ki ga je neki rimski dnevnik označil za «edino afriško oziroma bližojevzhodno mesto v industrializirani Evropi*. V Neaplju se kopiči nezadovoljstvo, posebno še po tem, kar se -je zgodilo . v zbornici. Na dnevnem redu zasedanja, ki je bilo predvčerajšnjim, je bilo namreč prav «neapeljsko vprašanje*, vendar je razprava odpadla zaradi odsotnosti kvalificiranih predstavnikov vlade in večine poslancev, največ iz vrst KD in sredinskih strank, (st.s.) kati federacije CGIL - CISL - UIL ter strokovne organizacije docentov CISAPUNI in CNU. Ves dan bodo stavkali v Kampa-niji. Apuliji, Bazilikati, Kalabriji, Siciliji in na Sardiniji šolniki, ki pripadajo federaciji CGIL - CISL -UIL. Toliko o stavkah. V zvezi s političnim pomenom splošne stavke na Ju»u je tajnik UIL Benvenuto poudaril, da je sindikalno gibanje še enkrat poudarilo, kljub notranjim polemikam, enotno stališče do perečega vprašanja družbene odrinjenosti čedalje širših množic brezposelnih na Jugu. To je osrednje vprašanje, ki ga mora italijanska družba rešiti brez odlašanja ali vladnega zavlačevanja. Zato so sindikati pripravljeni tudi na zaostritev spopada, ne glede na to, ali bo morebitna zaostritev vplivala na politična ravnotežja. S temi stvarmi, poudarja Benvenuto, se ne sme nihče igračkati. Benvenuto je torej opozoril vlado in industrijce, naj si ne delajo iluzij glede možnosti, da bi notranji V soboto stavka železničarjev RIM — Pogajanja med ministrom za prevoze Colombom in sindikati potekajo prepočasi in brez konkretnih rezultatov. Zato so sindikati CGIL - CISL - UIL Totrdili napovedano 24-umo stavko železničarjev, ki bo od sobote zvečer do 21. ure v nedeljo. Odobren 2. člen zakona o reformi kmetijskih pogodb RIM L- Čeprav je seja trajala pozno v noč, da bi preprečili obstrukcijo desnice, ni poslanska komisija za kmetijstvo bistveno napredovala z delom, kar zadeva reformo kmetijskih pogodb. Po večurni razpravi je komisija odobrila tudi drugi člen zakona, ki ga sestavlja 55 členov. Pri glasovanju o drugem členu je prišlo dj dokajšnjega političnega presenečenja: za besedilo so glasovali poslanci KPI, PSI in PSDI, proti desnica, medtem ko so se demokristjani vzdržali glasovanja. Politični spopad se bo vsekakor razvnel na prihodnji seji, ki bo predvidoma v torek. Tedaj bo na dnevnem redu tretji člen zakona, ki bi ga KD rada spremenila, KPI pa grozi z razbitjem večine, če bi se kaj takega zgodilo. Prav zato pa so prekinili sejo komisije v upanju, da bodo posvetovanja med predstavniki strank obrodila sporazum. PO ZASTOJU NA MIROVNIH POGAJANJIH Novi egiptovski predlogi za premostitev krize ? Včeraj je v VVashington dopotoval egiptovski podpredsednik Moubarak s Sadatovo poslanico za Carterja TEL AVIV — Izraelski parlament je včerajšnjo razpravo, na kateri je tekla beseda o mirovnih pogajanjih v Washingtonu, prekinil že po treh urah. V pogovoru s časnikarji je ministrski predsednik Begin povedal, da se bodo p~jj seznanili z morebitnimi novimi egiptovskimi predlogi in šele nato zavzeli dokončno stališče. Včeraj je namreč dopotoval v ZDA egiptovski podpredsednik Hosni Moubarak, ki je prinesel posebno Sadatovo poslanico za predsednika Carterja. Vendar je Moubarak že v Pariz.:, kjer se je ustavil za kratek čas, izjavil, da Kairo ni izdelal nobenih novih predlogov ter da ostaja pri svoji prejšnji zahtevi, to je pri organski povezavi med podpisom mirovnega sporazuma in določitvijo datuma za podelitev avtonomije v Cisjordaniji in Gazi. Kot je včeraj pisal «Washington Post*, naj bi Egipt zahteval, d; Izrael že v roku petih mesecev po podpisu mirovnega sporazuma privoli v ukinitev svoje vojaške uprave na zahodnem bregu Jordana in sodeluje pri sestavi krajevnih u-pravnih svetov. Tel Aviv pa je zavrnil ta predlog, kot je tudi zavrnil kompromisne predloge ZDA. Vedno po pisanju orhenjenega časopisa naj bi Američani svetovali, da se Izrael obveže, da Palestincem s tega ozemlja dovoli izvolitev samoupravnih svetov leto dni po podpisu sporazuma. Vendar nekateri opazovalci domnevajo, da se za temi zavlačevanji skrivajo povsem drugačni razlogi, še zlasti izraelske zahteve glede ameriške pomoči za kritje stroškov u-mika s Sinaja. Tel Aviv naj bi pr votno zahteval dolgoročno posojilo v znesku nekaj več kot tri milijarde dolarjev, ki naj bi ga »vrnili do zadnjega novčiča*, kot je izjavil ministrski predsednik Begin. Včerajšnji «Jeruzalem Post* pa je zapisal, da so se sedaj v Izraelu premislih in da celotno vsoto ali vsaj njen večji del terjajo kot »darilo*. Po nekaterih drugih trditvah naj bi se tu skrivalo stališče ZDA, za katere izrael-sko-egiptovski sporazum pomeni le prvo fazo »celovite rešitve*, Izrael pa hoče le ločen mir. Begina naj bi k temu silila bojazen pred ostro o-pozicijo tudi v vrstah lastne stranke, ki se upira celo temu ločenemu miru, kaj šele razpravi o drugih zasedenih ozemljih. Nekateri ameriški vladni funkcio narji so včeraj priznali, da ne najdejo tudi prepričljive razlage za zadnje egiptovske korake. Kaže, da kljub besedam o avtonomiji, Sadat le ne more docela prezreti Saudske Arabije in drugih arabskih mogotcev, ki so mu od zadnje vojne sem, to je od leta 1973, dali kar 17 milijard dolarjev pomoči, (db) FROSINONE — Po vidnih uspehih prejšnjih dni je na področju preiskave o pokolu pri Patrici, kjer so teroristi ubili frosinonskega državnega pravdnika, njegova spremljevalca in lastnega pajdaša, zavladalo precejšnje zatišje. Za preiskovalce je prišel čas obračunov ter priprave načrtov za nove, zahtevnejše akcije zoper teroristične organizacije, ki so tudi na jugu naredile precejšen «kakovostni skok* in so se pod domnevnim vodstvom izkušenih pajdašev s severa v sorazmerno kratkem času prelevile iz nenevarnih sanjaških skupin, ki so kvečjemu tvegale demonstrativni a-tentat s petardo ali molotovko, v teroriste, ki merijo državi v srce. Po organizacijski ravni jih sicer še ni mogoče primerjati z rdečimi brigadami ali z grupacijo «prima linea*, nevarnost, ki jo predstavljajo, pa n; zato nič manjša. Kaže, dasi moik preiskovalcev je v tem pogledu neprediren, da cilj neštetih hišnih preiskav, zashševanj in sistematičnega prečesavanja nekaterih območij ni le .odkriti morebitna skrivališča teroristične skupine ter domnevnih povezav med Robertom Caponom in nekaterimi krogi intelektualne brezposelnosti, pač pa tudi priti na sled Mariu Morettiju, voditelju rimskega voda rdečih brigadistov in enemu izmed najvplivnejših voditeljev RB. Poleg tega pa organi javne varnosti z neumorno vnemo iščejo tudi Nicolo Valentina in Mario Rosario Bion-di, ki naj bi skupno s Caponom, Se-bregondijem in nekim še neidentificiranim teroristom sodelovala pri pokolu pri Patrici. Sodnik Fraizzoti, ki vodi preiskavo, je včeraj nameraval zaslišati ranjenega domnevnega terorista, vendar se je moral odreči zasliševanju, ker si fant ni še toliko opomogel, da bi lahko dovolj prisebno in zavestno odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Kaže da ga bodo zato zaslišali danes, seveda če bodo zdravniki privolili v to. V okviru obrobnega dogajanja, ki pa bi lahko vplivalo na razplet preiskave, gre omeniti tudi, da se je iz Mehike po telefonu oglasil moški, ki se je izdajal za Stefana Sebregondija, domnevnega brigadista, ki naj bi sodeloval pri ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora. V daljšem razgovoru z urednikom časopisne agencije ANSA je samozvani Sebre-gondi odločno zavrnil vse obtožbe policije, ki naj bi bile le nagniti plod zahrbtnih in sovražnih manevrov proti njemu in njegovi družini. V isti sapi je skušal razbremeniti tudi brata Paola, za čigar usodo naj bi bil zelo zaskrbljen. Vprašanje, zaenkrat brez odgovora, je, ali je šlo res za Stefana Sebregondija in !i je res klical iz Mehike, kot je sam trdil. Kot dokaz za lastne trditve je dejal, da je malo pred razgovorom poslal pismo uredniku mehiškega lista «Excelsior», slednji pa je na vprašanje časnikarja italijanske agenr" izjavil, da do sinoči ni dobil nobenega dopisa in tudi ni govoril po telefonu z nikomer, ki bi se izdajal za Stefana Sebregondija. S tem v zvezi gre poudariti, da je Sebregordijeva mati v razgovoru z časnikarji izjavila, da je sin na varnen v tujini, nekateri italijanski listi pa st) trdili, da je fant v Stockholmu. Končno naj omenimo še aretacijo Giovannija Gasperinija, mladega tatu, ki je bil osumljen sodelovanja pri po'olu in ki je prejšnji petek zapustil prisilno bivališče pri Avellinu. Kaže, da se je fant nameraval osebno javiti policiji, njegov položaj v zvezi s pokolom pa še zdaleč ne bi bil pojasnjen, (vt) Na sliki (od leve proti desni): posnetka Stefana Sebregondija (brez lasulje in z njo) ter Caponove zaročenke Marie Rosarie Biondi. RIM — Predsednik vlade Andreotti je pisal predsedniku senata Fanfaniju, da bo vlada seznanila to vejo parlamenta s potekom pogajanj za sestavo novega konkordata med Italijo in katoliško cerkvi jo. Razprava o tem naj bi stekla najkasneje 9. decembra. RIM — član direkcije KPI Gian Carlo Pajetta je včeraj sprejel odposlanstvo osvobodilne fronte «Poli-sario*. Predstavniki ljudstva Zahodne Sahare so voditelja KPI seznanili z nedavnimi političnimi spremembami v Mavretaniji in s tem povezano enostransko prekinitev o-gnja saharskih gverilcev na fronti z Mavretanijo. URADNO SPOROČILO MINISTRSTVA ZA JAVNO VZGOJO KONČNO PRIZNANA AVTONOMIJASLOVENSKEGA POKLICNEGA ZAVODA INDUSTRIJSKE SMERI! Boj za samostojnost zavoda, doslej priključenega italijanskemu zavodu Galvani, je trajal polnih osem let - Ostaja nerešena še vrsta šolskih vprašanj SINDIKAT SLOVENSKE SOLE PREUČIL OSNUTEK REFORME VIŠJE SREDNJE SOLE Deželni šolski skrbnik prof. Giu-liano Angioletti je včeraj sporočil: (Ministrstvo za javno vzgojo je z začetkom šolskega leta 1978/79 ustanovilo avtonomen državni zavod industrijske smeri s slovenskim učnim jezikom, ki je nastal iz sekcij slovenskega jezika pri Poklicnem zavodu za industrijo in obrtništvo Galvani v Trstu.* Sporočilo deželnega šolskega skrbnika prof. Angiolettija, da je ministrstvo za javno vzgojo s šolskim letom 1978/79 ustanovilo samostojni slovenski poklicni zavod industrijske smeri iz razredov, ki so bili doslej pridruženi italijanskemu poklicnemu zavodu za industrijo in obrtništvo Galvani v Trstu, je hitro in pozitivno odjeknilo v slovenski javnosti, ki se je za samostojnost slovenskega poklicnega zavoda enotno zavzemala od same ustanovitve prvega triletnega tečaja. Izjavi SK GZ in SSk Slovenska kulturno - gospodarska zveza in njen odbor za šolstvo sta v smislu svojih večkrat postavljenih zahtev v sozvočju z vsemi drugimi slovenskimi šolskimi in političnimi dejavniki za samostojnost zavoda ob tem sporočilu dala naslednjo izjavo: tSlovenska kulturno . gospodarska zveza z zadovoljstvom sprejema sporočilo o ustanovitvi samostojnega slovenskega poklicnega zavoda industrijske smeri, ker je s tem končno ugodeno želji vseh Slovencev, da postane zavod, doslej priključen in podrejen ustreznemu italijanskemu zavodu Galvani, končno samostojen. Pri tem ne more mimo ugotovitve, da je bil boj za uresničitev te soglasne zahteve izredno dolg, saj je trajal dejansko od same ustanovitve prvih razredov poklicne šole v septembru 1970. Že tedaj je bilo zagotovlje no, da bo šola postala samostojna po prvi triletni preizkusni dobi, vendar je moralo poteči polnih 8 let stalnih zahtev in pritiskov tako s strani slovenskih šolnikov in zlasti njihovega sindikata ter koordinacijskega odbora pa tudi tržaške občine, pokrajine, političnih strank in izvoljenih slovenskih ter demokratičnih italijanskih predstav, nikov, na deželi, v parlamentu in pri vladi, da so bili premagani odpori in da je bilo zahtevi, čeprav z zamudo, končno le ugodeno. Samostojni slovenski poklicni zavod industrijske smeri je Slovencem v deželi Furlaniji - Julijski krajini nujno potreben kot člen v poklicnem izobraževanju mladih in za njihovo enakopravno vključevanje v zaposlomnje že danes, kot v perspektivi industrijskega razvoja Trsta. Zanimanje zanj med slovensko mladino dokazuje že dejstvo, da se je število ifpisanih od petih v prvem letniku povečale v tekočem šolskem letu na 108 dijakov. Ob tem pa Slovenska kulturno -gospodarska zveza ugotavlja, da predstavlja priznanje samostojnosti slovenskemu poklicnemu zavodu le en korak na poti urejanja vprašanj slovenskega šolstva v Italiji. V okviru reforme višjega srednjega šolstva in tudi sicer bo treba še mnogo napraviti, da bo slovenska šola hodila v korak s potrebami in duhom časa in da bo slovenski mladini omogočeno enakopravno šolanje v materinem jeziku na vseh ravneh in na vseh smereh. Zakonski osnutek, ki je pravkar v razpravi, je v tem oziru za slovensko šolo in njeno manjšinsko specifiko skrajno pomanjkljiv in dvoumen.» Tudi izvršni odbor Slovenske skupnosti je na sinočnji seji razpravljal o aktualnih vprašanjih v zvezi s slovensko šolo v Italiji. SSk predvsem z zadovoljstvom jemlje na znanje sporočilo ministra za šolstvo, da je bila končno, po dolgotrajnih prizadevanjih celotne slovenske narodnostne skup nosti, priznana popolna avtonomija slovenski strokovni šoli v Trstu. Slovenska skupnost v tiskovnem poročilu podčrtuje še zlasti vlogo svojih predstavnikov v izvoljenih svetih in seveda strankinega vodstva. ki se je ves ta čas dosledno borilo za priznanje popolne avtonomije slovenski strokovni šoli. Izvršni odbor SSk pa pn tem u-gotavlja, da predstavlja ministrov ukrep le odgovor na eno od nere šenih vprašanj slovenske šole v l-taliji. Prav v teh dneh je namreč v senatu v teku razprava o reformi višje srednje šole. Mnenje Slovenske skupnosti o tem zakonskem osnutku je zelo kritično, saj govori o manjšinskih šolah le 12. člen zakona, ki pa ne obravnava izrecno problematike slovenskih šol in tudi ne predvideva konkretnih posegov, tudi kar zadeva usmeritev manjšinskih višjih srednjih šol. Gre za izredno pereče vprašanje, saj višja srednja šola, kakršna je danes, nikakor ne usre za potrebam tržišča in ne nudi mladini možnosti primerne zaposlitve. Žal pa zakonski osnutek — je rečeno v tiskovnem poročilu Slo venske skupnosti — kar zadem manjšinsko šolo le fotografira se danje stanje, nikakor pa ne predvideva ustreznejših usmeritev, ki bi nudile tudi konkretne možnosti zaposlitve in bi bile v skladu s stališči o industrijskem razvoju Trsta. Danes seji deželnega in pokrajinskega sveta Deželni svet se bo sestal danes zjutraj ob 9.30. Na dnevnem redu je zamenjava svetovale« Liste za Trst Cecovinija, ki je na prejšnji seji odstopil, s prvim neizvoljenim, ki je ing. Pellis. Odborniki bodo nato odgovarjali na razna vprašanja in interpelacija če bo mogoče pa bodo tudi izvolili predstavnike dežele v nekatere ustanove. Pokrajinski svet pa se bo sestal prav tako danes in sicer ob 18.30. še poročilo, v katerem pravi, da so bili omenjeni popravki pravočasno poslani pristojnemu občinskemu odborniku in da je kolektiv hkrati po-zval občinski odbor, naj v roku e-nega tedna skliče poseben posvet za obravnavo teh vprašanj v prisotnosti predstavnic žena in vsega tržaškega prebivalstva. • Danes ob 20. uri se bo v dvorani občinske izpostave na Stari istrski cesti 43 sestala komisija za higieno in zdravstvo rajonskega sveta za Sv. Soboto in Naselje sv. Sergija. Govor bo o ustanovitvi družinskih posvetovalnic. Priprave na protestno kmečko manifestacijo Danes sestanek na Kolonkovcu v gostilni Škabar V okviru priprav na veliko kmečko manifestacijo, ki bo v četrtek, 23. tega meseca v Trstu, sta bila včeraj sestanka v Mavhinjah in Ce-rovljah, kjer so bili prisotni tajnik Kmečke zveze Bukavec ter člana odbora Ivan Antonič in Josip Pernarčič ter v Medji vasi, kjer sta bila navzoča štrekelj in Križmančič. Tudi na teh sestankih je prišla do izraza splošna zahteva po novi politiki v kmetijstvu, ki naj temelji na novi teritorialni politiki in na naložbah. Zahtevali so tudi, naj pristojne javne oblasti poskrbijo, da nedeljski izletniki, predvsem oni, ki se ukvarjajo z motokrosom, ne bi več ogrožali varnosti po poljskih poteh. Premisliti bi celo morda bilo treba o prepovedi prehoda po poljskih poteh. Drugo vprašanje na dnevnem redu je bil tudi lov. S tem v zvezi so ugotovili, da lovci nimajo več nobenega spoštovanja do tuje lastnine, saj podirajo kraške zidove, uničujejo pridelke in redijo divjad, ki je kmetijstvu škodljiva. • Xa pobudo Inštitut i za preučevanje- in informacije o evropskih skupnostih (ISICE) ter družbe Helios bo jutri popoldne ob 17. uri na sedežu Zbornice tržaških komercialistov v Ul. Zonta 2 študijsko srečanje na temo »pregledovanje in potrjevanje obrečunov*. Za inštitut ISICE bo nastopil dr. A. Zimolo, za družbo Helios pa dr. R. Olmo. rili vprašanje jusarskih zemljišč Tudi na včerajšnjih sestankih so poudarili potrebo po množični udeležbi na skorajšnji protestni manifestaciji. Danes bo podoben sestanek na Kolonkovcu v gostilni Škabar. Pravilnik o poslovanju družinskih posvetovalnic je treba izpopolniti Kolektiv za zdravje žena in predstavniki enotne sindikalne zveze CG IL - CISL - UIL so se včeraj sestali, da bi vzeli v pretres pravilnik o poslovanju družinskih posvetovalnic, ki ga je pred kratkim predložila tržaška občina. Prisotni so izrazili soglasje z nekaterimi osnovnimi smernicami pravilnika, glede nekaterih členov pa so bili izoblikovani popravki. Kolektiv za zdravje žena je v tej zvezi sinoči izdal kraj- Stavkovno gibanje osebja «01ivetti» Tovarniški svet tržaške podružnice družbe Olivetti je sinoči izdal sporočilo, v katerem naglaša, da je osebje podružnice te dni uprizorilo 24-urno stavko in da bo v prihodnjih dneh ponovno zastrilo protestno gibanje, da bi pripravilo vodstvo družbe, da bi prevzelo določene obveznosti v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo delavcev in nameščencev na Tržaškem. Družba Olivetti namerava namreč «rekonstrukturirati» svojo proizvodno in podajno mrežo na italijanskem ozemlju in ni doslej sprejela nobenih obveznosti glede nadaljnjega poslovanja tržaške podružnice, čeprav se je v tem smislu načelno že dogovorila (junija letos) s sindikalnimi predstavniki prizadetega osebja. DANES 24-URNA STAVKA NA SLOVENSKIH ŠOLAH SINDIKAT SLOVENSKE SOLE tajništvo Trst proglaša celodnevno stavko učnega in neučnega osebja danes, v četrtek, 16. novembra t.l., in istočasno sklicuje skupen članski sestanek ob 9.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška št. 20. Slovenski šolniki hočejo s tem podpreti zahteve za: 1. dvojni organik za slovenske državne otroške vrtce, ki edini lahko omogoči njihovo redno celodnevno delovanje; 2. ustrezne ukrepe za slovensko šolstvo v okviru reforme višje srednje šole, ki naj v prvi vrsti zagotovijo vse smeri šolanja v materinem jeziku; 3. samostojnost slovenskega državnega strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo; 4. odpravo nerednosti in samovoljnosti pri nameščanju in na splošno v odnosih uprave do osebja; 5. popolno vsebinsko in oblikovno dvojezičnost v vsem šolskem uradovanju in priznanje posebne doklade za znanje drugega jezika; 6. samostojni slovenski šolski okraj. Sindikat slovenske šole zahteva naj se ta vprašanja rešijo bodisi s posebnimi ukrepi za slovenske šole bodisi v okviru ureditve problemov, za katerih rešitev so konfederalni šolski sindikati CGIL, CISL, UIL oklicali razčlenjene deželne stavke šolnikov. Zaradi sovpadanja s svojimi specifičnimi zahtevami Sindikat slovenske šole osvaja tudi splošne zahteve konfederacije CGIL, CISL in UIL za: 1. posebni zakon, ki naj določi enoten okvir za pogodbe vseh kategorij javnih uslužbencev; 2. takojšnja pogajanja za obnovitev delovne pogodbe; 3. razširitev dvojnega organika v državnih vrtcih; 4. stalno namestitev učnega, vzgojnega in neučnega osebja na osnovi zakona št. 463; 5. poenotenje plačilnih nivojev vseh kategorij državnih uslužbencev in trimesečno obračunavanje draginjske doklade. Odbor Sindikata slovenske šole tajništvo Trst Dvoumna formulacija člena 12 novega zakona ne zagotavlja več pouka v materinem jeziku Poslanska zbornica je znatno poslabšala prvotno besedilo zakonskega osnutka rok za njihovo oddajo zapade nep«" klicno 29. novembra. Prijave Jan11 izpolnjujejo uradi okoliških občin,« ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitt1i||||||)|M||MM|,mm,n,,,,,, Z VČERAJŠNJE SEJE NA OPČINAH Rajonski svet za vzhodni Kras še ni v celoti razvil dejavnosti Ostra izjava skupine KPI v zvezi z načinom porazdelitve odgovornih mest v rajonskem svetu ki sč je včemf-poiimno sestal, še ni razvil svoje dejavnosti s polno ^P... -—- —-r--------, P3«*- Razloga sta -predvsem dva. V Medu vasi pa so posetuio paajft- .fefen j* tehnično- eperaUvnega zna Rajonski svet za vzhodni Kras, razdeljena odgovorna mesta, to je podpredsedniško mesto ter predsedniška mesta treh komisij. V vzhod-nokraškem rajonskem svetu je čaja in nosi zanj politično odgovornost v prvi vrsti nova občin ska uprava, ki s svojim omahovanjem še zmerom preprečuje, da bi se proces decentralizacije tržaškega upravnega življenja razživel. kot je treba. O tem je med včerajšnjo sejo poročal predsednik sveta inž. Karel Grgič, ki je med drugim omenil zahtevo vseh dvanajstih rajonskih predsednikov, da občina poskrbi v najkrajšem času za vse, kar je potrebno za funkcioniranje rajonskih svetov. Drugi razlog pa .je političnega značaja in ga morajo svetovalci obravnavati in reševati v okviru rajonskega sveta samega. Problem, ki predstavlja prav gotovo oviro za delovanje rajonskega sveta, je prišel na dan z vso silo ravno na včerajšnji seji. Za kaj pravzaprav gre? Komunistična skupina je namreč ostro obsodila način, po katerem so bila v rajonskem svetu po iiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHMfiiMiiiMiiiiiiiMiiiiiitMiMimrniiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiii OPOLNOČI PRI ČRPALKAH V SFRJ CENA SUPERBENCINA POSKOČILA S 7,30 NA 9,15 ND ZA LITER Znatno dražja tudi navaden bencin in Dieslovo gorivo - Dodatni priliv od višjega prometnega davka naj bi znašal 10 milijard dinarjev na leto žalna svečanost k pok. odv. dr. Franetom Ton-ičem bo danes, 16. novembra, b 19. uri v mali dvorani Kultnega doma. Društvo (Pravnik* Sinoči opolnoči so v Jugoslaviji stopile v veljavo nove prodajne cene za gorivo: pri bencinskih črpalkah stane px> novem liter navadnega bencina (86 oktanov) 8,85 dinarja (doslej je cena znašala 6,90 dinarja), liter super bencina (98 oktanov) pa 9,15 dinarja (doslej 7.30 dinarja). Podražilo se je tudi dieslo-vo gorivo in sicer na 6,80 dinarja liter ter gorilno olje na 3,80 dinarja. Nove cene so določene v zakonu o povišanju prometnega davka na tekoča goriva, ki ga je včeraj po daljšem usklajevanju stališč prizadetih dejavnikov sprejel Zbor republik in pokrajin jugoslovanske skupščine v Beogradu. Zvezni sekreta za finance Petar Kostič je v zvezi s tem dejal, da so se cene tekočih goriv povišale iz več razlogov, in sicer predvsem i -. prizadevanja, da bi v Jugoslaviji v čim večji meri uporabljali domače vire energije, tako da bi se zmanjšali izdatki za uvoz nafte in derivatov iz tujine, * da bi se povečal priliv od prometnega davka v proračune federacije ter republik in pokrajin. Ta priliv naj bi se namreč z novimi poviški povečal za okrog 10 milijard dinarjev na leto. V novih cenah bencina in dieslo-vegr. goriva je zdaj večji tudi znesek, namenjen za potrebe cestnega gospodarstva. Pri ceni bencina je ta znesek višji za 0,40 dinarja in pri ceni dieslovega goriva za 0,60 dinarja, tako da gra po novem od vsakega litra prodanega bencina za ceste 1,59, od litra prodanega diesiovega goriva pa 1,30 dinarja. • Ul. del Rivo je trenutno zaprta za promet na odseku med Ul. Mo-lino a Vento in Trgom Puecher zaradi del na plinskih ceveh. namreč prišlo do sporazuma med SSk in KD, katerima se je pridružil še socialistični svetovalec, ki so si brez predhodnega posvetovanja s komunistično skupino, porazdelili razpoložljiva mesta. Tako je bil na predzadnji seji za podpredsednika rajonskega sveta in predsednika urbanistične komisije izvoljen krščanski demokrat Zanmar-chi, bivši predsednik konzulte, v šolsko komisijo .je bil izvoljen socialist Turito, v predsedstvo tretje komisije (policija in tržnice) pa je bil od same SSk predlagan in nato izvoljen (brez komunističnih glasov) komunist Wilhelm, ki pa je iz protesta nad načinom izvolitve podal ostavko. To ostavko je skupina KPI obrazložila včeraj s posebno politično izjavo, v kateri je med drugim rečeno, (da je skupina KPI od samega začetka poudarjala vso svojo pripravljenost, da s stvarnimi predlogi, ki so odraz potreb in zahtev prebivalstva, in v tesnem sodelovanju z drugimi demokratičnimi silami, prispeva k hitrejšemu reševanju številnih problemov Krasa. To pripravljenost potrjuje tudi v trenutku, ko je večina svetovalcev ubrala pot, ki gre v popolnoma nasprotni smeri, to je v smeri nedopustnega zapiranja do KPI, stranke relativne večine na vzhodnem Krasu, kot so pokazale nedavne volitve*. V izjavi so nadalje izrečeni ostri očitki predvsem KD. ki «s svojim zadržanjem izpričuje he-gemonistične težnje*. Izjava je odprla živahno razpravo, katere skupni imenovalec je bila, kljub različnemu tolmačenju specifičnega problema porazdelitve odgovornih mest, želja po enotnem reševanju konkretnih problemov rajona. Dogovorjeno je bilo, da bodo predsednika tretje komisije volili na prihodnji seji, medtem pa bo to komisijo, ki se mora v kratkem izreči o osnutku pravilnika o družinskih posvetovalnicah, vodil starejši svetovalec. Rajonski svet je med drugim obravnaval; med včerajšnjo sejo tudi nekatera druga vprašanja, kot sd vprašanja šolstva, ljudskih gradenj in druga. • ACEGA sporoča, da bodo danes, 16 novembra, njegovi uradi odpr ti od 8.25 do 11.25, se pravi, da bodo odprli uro kasneje zaradi vsedržavne stavke. V SOBOTO V UL. MADONNINA Internacionalistični ljudski praznik V soboto, 18. novembra, bo od 17. ure do 23. ure na sedežu v Ul. Madonnina internacionalistični ljudski praznik ob 61. obletnici oktobrske revolucije. Ob 19. uri bo deželni podtajnik KPI Paiza govoril o mednarodnem položaju, o pri zadevanjih KPI za mir, o Trstu kot središču prijateljstva med na rodi ter o borbi za svobodo v Iranu. Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini je v ponedeljek na skupni seji goriškega in tržaškega tajništva preučil osnutek zakona o reformi višje srednje šole, ki ga obravnava ustrezna senatna komisija in ugotovil, da je poslanska zbornica v zadnji fazi znatno poslabšala prvotno besedilo zakonskega osnutka. Zelo huda je dvoumna formulacija člena 12, ki ne zagotavlja več pouka v materinem jeziku. Sindikat je zato sestavil listino, s katero bo senatni komisiji za šolstvo in drugim pristojnim organom sporočil svoje stališče glede posameznih členov novega zakona. Besedilo listine je sledeče: Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini je proučil zakonski osnutek štev. 1398 o novi ureditvi višje srednje šole in je mnenja, da mora poudariti sledeče: Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini sodi, da je zakon o reformi neobhodno potrebno sredstvo za metodološko in vsebinsko prenovitev, ki lahko pospeši človeški družbeni in poklicni razvoj v tesnem stiku z družbenim življenjem in svetom dela. Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji -Julijski krajini sodi, da je 12 člen osnutka, ki se nanaša na pravice jezikovnih manjšin, nezadosten in restriktiven. Sindikat sodli, da je posebej potrebno: L Glede ustroja programa in učnih načrtov • Zagotoviti dijakom jezikovne manjšine družbeno in poklicno izobrazbo, ki je v skladu s potrebami po zaščiti in razvoju jezikovne skupine in torej popolno poznavanje lastnega materinega jezika in instrumentov, ki zagotavljajo poznavanje življenja, kulture in zgodovine manjšine in vsega matičnega naroda. • Sedanja formulacija člena 12 se zdi preveč restriktivna, da bi mogla zagotoviti izvajanje 6 člena ustave. • V tem sklopu Sindikat slovenske šole meni, da je potrebno, da pri pripravi programov in učnih načrtov za manjšinske šole sodeluje reprezentativen šolski organ prizadete manjšine. 2. Glede smeri (člen 5) • Z ozirom na zgornje izvajanje in upoštevajoč pravico Slovencev do šol v slovenskem jeziku (zakon 19.7.1961 štev. 1012) ter dolžnost države, da ustanovi šole vseh vrst in stopenj (33 člen u-stave), naj s- izrecno zagotovi manjšini možnost, da se v vsaki pokrajini, v kateri' živijo Slovenci, odpreta vse smeri, ,ki jih predvideva zakon, da bodo imeli pripadniki manjšin^?1 pokrajini, v kateri stanujejo, enako možnost za študij, kakršno namerava zakon zagotoviti vsakemu državljanu. • Sindikat je zato mnenja, da je treba odpraviti za jezikovne manjšine vse omejitve glede števila dijakov, ki jih navajajo členi 6, 13 in 29. 3. Glede uporabe izvedencev (člen 20) • Naj se zagotovi možnost uporabe tujih državljanov v šolah, ki i-majo učni jezik drugačen od italijanščine tudi, ko ne gre za pouk tujega jezika. 4. Glede strokovnega izpopolnjevanja (člen 22) • Naj se zagotovi vedstvenemu in učnemu osebju kulturna in poklicna priprava, ki je v skladu s specifičnimi potrebami jezikovne skupine in naj se zato zagotovijo specifična središča za stalno strokovno izpopolnjevane osebja slovenskih šol. • Sindikat slovenske šole izraža tudi upanje, da bodo tudi v šolah z italijanskim učnim jezikom na ozemlju, ki je naseljeno z manjšino, programi in učni načrti prilagojeni tako, da bodo pospeševali znanstveno neoporečno poznavanje manjšinske stvarnosti. 5. Predlog za dopolnilo zakona (člen 12) • Ob ohranitvi ureditve šol v slovenskem jeziku kakor jo predvideva zakon štev. 1012 od 19.7. 1961 s poznejšimi spremembami in dopolnili se zagotavljajo v vsaki pokrajini vse smeri. Člena 6 in 13 • V zavodih, ki imajo učni jezik drugačen od italijanskega, se od pravijo omejitve glede števila dijakov. Člen 20 • V zavodih, ki imajo učni jezik drugačen od italijanskega, je možna uporaba tujih državljanov tudi, ko ne gre za pouk tujih jezikov. tržaško občino pauradi Kmečke zveze, kjer so tudi na razpolas prijavnice, Ki jih bomo članom J? polnjevali do 27. novembra in 1 oddali na pristojni urad. Tajništvo Kmečke zve« Cepljenje zoper gripo V okviru kampanje za cepljenje proti gripi opozarja občinski zdravnik na nekatere značilnosti te bolezni. Prvi simptomi so dvig telesne temperature, glavobol, bolečine v mišicah, grlobol in kašelj. Bolnik ponavadi okreva v dveh do sedmih dneh. Gre za bolezen, ki je z zdravniškega in družbenega vidika zelo pomembna. Cepljenju proti gripi bi se morale podvreči predvsem osebe s kroničnimi in plučnimi hibami, pacienti s kroničnimi vnetji ledvic, sladkorno boleznijo, starejši ljudje in tisti, ki so v stiku z javnostjo. Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse, ki so dopolnili 60. leto in se lahko cepijo pri občinskih zdravniških izpostavah, na sedežu v Ul. Torino ter pri zdravstvenih uradih manjših občin. niiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii V ZAN0DN0KRAŠKEM RAJONSKEM SVETU NA PROSEKU SO IZVOLILI OSEM DELOVNIH KOMISIJ Vsi svetovalci prejeli na dom dvojezični dnevni red V torek zvečer se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na dnevnem redu vrsto zanimivih vprašanj, med katerimi bi omenili izvolitev rajonskih komisij. Naj omenimo pozitivno dejstvo, da so tokrat vsi svetovalci dobili na dom dvojezični dnevni red seje. Prisotni so najprej razpravljali o pekočem problemu otroških vrtcev in bili soglasno mnenja, da OPICA POVZROČILA PREPLAH V UL. BERCAMINI Razburljiv pohod napadalnega «Pabla» Štiri ženske v bolnišnico in splošna mobilizacija policije in gasilcev, preden se je 6 let stari makako vrnil lastniku v objem Velika, rejena opica, ki se je sprehajala včeraj zjutraj po Ul. Berga-mini, je povzročila velik preplah med prebivalstvom, poleg tega pa je zasadila svoje ostre zobe v meh ke zadnje plati štirih žensk. Opici, točneje makaku je ime Pablo, star je šest let in ni zbežal iz cirkusa, ki v teh dneh postavlja šotore v našem mestu in v katerega že vabijo pisani lepaki. Pablo je last 29-letne ga Giorgia Genza, ki stanuje v Ul Bergamino in ima za žival . . . vsa nredpisana dovoljenja. T*akako obi čajno živi v veliki kletki, včasih .pa se ga Genzo usmili in ga izpusti. Živalca pa kaj rada izkoristi priložnost, odklene vrata in zapusti hišo, v katero se običajno vrne že po ne kaj minutah, predvsem zaradi hladnega podnebja v primerjavi s tistim, na kakršno so navajeni makaki v Afriki. Predsinočnjim pa ni bilo tako. (Pablo* se je oddalji iz hiše in ni ga bilo nazaj. Taval je vso noe in v jutranjih urah je, verjetno zaradi lakote, postal napadalen Tako se je z zobmi zagnal v dve deklici in dve 30 letni ženski; vsem štirim je pokazal ostrino svojih zob in morale so se zateči v bolnišnico, kjer so jim dali prvo pomoč. V splošnem preplahu je nekdo poklical policijo in gasilce, ki so z mrežami prepodili makaka v širok jarek, iz katerega ga je lastnik Genzo z veliko težavo in z mnogimi sladkimi besedami privabil precej časa kasneje. Sedaj pa bo moral Pablo ostati deset dni na razpolago občinskemu živinozdravniku, da preveri njegovo zdravstveno stanje, kajti opica ni bila cepljena. S tem pa se Genzove sitnosti šele pričenjajo, saj jih bo imel zaradi tega Pabiove-ga nočnega pohoda še in še. je tem treba čimprej zagotoviti u-strezna finančna sredstva in jim tako omogočiti redno delovanje. V ta namen bo rajonski svet podprl vse pobude staršev in drugih dejavnikov, ki se borijo za razvoj naše šole. Nato so rajonski svetovalci sprejeli sklep, da bodo čimprej posvetili izredno sejo sveta problematiki ustanovitve družinskih posvetovalnic. Izvolitev rajonskih komisij pa je bila osrednja točka torkove seje, saj so prav ti organi zaradi svoje specifičnosti tisti, ki se morajo neposredno soočati s problemi in potrebami prebivalstva. Po krajši razpravi je bilo ustanovljenih o-sem komisij in sicer komisija za šolstvo in kulturo, za javna dela. za urbanistiko, za obrtništvo in trgovino, za zdravstvo in socialno skrbstvo, za šport in rekreacijo, za javni promet, razsvetljavo in vodno ter plinsko omrežje ter komisija za kmetijstvo in varstvo okolja. Pet načelniških mest v komisijah pripada komunistični skupini, po eno pa PSI, SSk in KD. Pred zaključkom seje pa so svetovalci naslovih na predsednika vrsto vprašanj, ki zadevajo namestitev čakalnic ob avtobusnih postajah, telefonske kabine v Križu in pa dokončno ureditev delovanja občinskih uradov v Križu in na Proseku, (st) Dražba za obnovitev muzeja Revoltella Ker so se pravni in procedura! ni spori, ki so nastali ob popravilu poslopij zraven muzeja Revoltelle, premostili, so na seji, ki so se je udeležili odbornik za javna dela tržaške občine Tassinari, ravnatelj muzeja Montenero in projektant arh. Vattolo proučili možnost predložitve novega načrta za muzej. Prisotnim organom bodo kmalu predlagali, naj razpišejo dražbo za podelitev del, s katerimi bi obnovili muzej. Govor je bil tudi o finančnih sredstvih, ki jih to delo terja. Sestanek med deželo in združenjem občin Predsednik deželnega sveta Comel-li in podpredsednik Coloni sta v torek sprejela predsedstvo deželnega tajništva vsedržavnega združenja italijanskih občin ANCI. Delegacijo AN CI je vodil predsednik Metus. Predstavniki zveze občin so deželnim predstavnikom obrazložili predloge kratkoročnega načrta, ki bi ga morala deželna uprava upoštevati pri izdelavi proračuna. Dokument se sklicuje predvsem na vprašanja kot so krajevna financa, konferenca o obnovi dežele, funkcija operativnih središč, psihiatrična reforma, urejevanje zgodovinskih središč, topono-mastika itd. V svojem posegu je Co-melli poudaril privilegiran odnos, ki ga namerava dežela vzpostaviti z združenjem ANCI. Zagotovil je tudi, da se bo dežela zavzela za uresničitev predstavljenih predlogov. Obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. Kdor ne bi izpopolnil in oddal prijave ne more dobiti dovoljenja za prodajo ali točenje v osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili, od 100 tisoč lir do 1 milijona lir globe. Prijava je treba napisati na posebnih obrazcih, OBVESTILO SDGZ Davčni predujem do 30. novembra Uradi Slovenskega deželnega i0" spodarskega združenja v Trstu >" Gorici so začeli te dni izračunava davčni predujem za leto 1978 « davke IRPEF in ILOR za vse čla”?; Kot je znano, mora vsakdo, k1 F v obračunu na davčni prijavi za I®* to 1977 presegel 106.000 lir davka » IRPEF in 40.000 lir davka za plačati najkasneje do 30. novemu« t.l. 75 odst. od dolžnega davka kw predujem na davščine za leto Možne so tudi izjeme za tiste, ki « med letom nehali z dejavnostjo a. jo zmanjšali ali ki ne bodo za_leto®j nje leto imeli dohodkov v taki kot v prejšnjem, ali pa za bs« zakonce, ki so doslej prijavljali d” hodke skupno, jih pa nameravajo 5 tekočim letom iz kakršnegakoli ra' loga predložiti ločeno. Tajništvo združenja obvešča t\v ne, ki se nameravajo poslužiti ura' dov združenja za izračun preduJ ma, da morajo prinesti s seboj 0 sebno davčno številko (tudi za za konca, če je davkoplačevalec) ■ kopijo zadnje davčne prijave, te J hranijo doma in ne na združenju-Na združenju bodo tudi na razpo|a) go formularji za plačilo davkov P pooblaščenih denarnih zavodi -Združenje bo službo opravljalo « izračun in vplačilo predujemov 25. novembra t.l. (k.v.) V soboto, 18. t.m., bo ob 15.30 * dvorani kulturnega krožka «G. 5,3 vemini*, Korzo Italija 12, 10. Polira’ jinski kongres tržaške federacij zveze zadrug in posojilnic. Na dnf*‘ nem redu so poročila glavnega od6®" ra, nadzornega odbora ter odobrite poročil in volitve novega odbora- Olajšave za izplačilo trinajste plače Konzorcij za jamstvo nad posoji^’ ki deluje v korist malih industrij tržaške pokrajine, obvešča zaintef\ sirana podjetja, da se je s stremi denarnimi zavodi (Tržaško hrana nico, Banca Cattolica del Veneto ® Banca del Friuli) dogovorila o pri? navanju izrednih posojil za izpla^J* trinajste plače osebju malih in®3’ strijskih podjetij. Posojila bodo zn* šala po 300.000 lir na zaposlene^ delavca do največ 150 delavcev, ^ brestna mera bo 9 odstotna. Posoji . bodo podjetja vračala v 5 obroki od 28. februarja do 30. junija Podrobnejše informacije nudi ko zorcij (Trst, Borzni trg 14 - telef0 60445). • Drevi ob 20.30 bodo v nemškei® kulturnem inštitutu v Ul. Coron®® 15 predvajali film (Momente*. za posnetek koncerta «Momenr Karl - Heinza Stockhausna. Ve® . prirejata nemški inštitut in trža* konservatorij. • Knjižnica občinskega muzeja J! metnostne zgodovine v Ul. Cattedr* le 15 bo zaradi obnove prostof0 zaprta do konca tega meseca Ob 5. obletnici smrti Alojzije ^ daruje mož Alojz z družino 20- y lir za poimenovanje osnovne šole Rojanu po bazoviških junakih- . Namesto cvetja na grob Roza‘‘£ Križmančič daruje družina R>srI’® do (Padriče) 5000 lir za ŠD Sloga- Ob smrti drage Ade daruje ni Stanislav Kalc (Gropada) 30.000 » za ŠZ Gaja. Namesto cvetja na grob dr. *r. netu Tončiču daruje Sonja Stube Prinčič 5.000 lir za sklad SerPJ* Tončiča. ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi našega dragega BORISA CARLIJA - KRAUA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili na kakršenkoli način ob strani. SVOJCI Trst, 16. novembra 1978 Občinsko pogrebno podjetje • Tržaška občina sporoča, da pri občinski zakladnici v Ul. Nordio 11 izplačujejo deželn doklade za civilne invalide, slepce in gluhoneme za dvomesečje september-uktober. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MARTINA DRAG0NIJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika, SVOJCI Trebče, 16. novembra 1978 GORIŠKI DNEVNIK STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 CARLO GOLDONI NERGAČ komedija v 3 dejanjih (2 delih) Prevod Miroslav Košuta Kostumi Marija Vidau Scena Franc Vecchiet lektor Ana Mlakar REŽIJA adrijan rustja Jutri, 17. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A • premierski v soboto, 18. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA in ob 20.30 ABONMA RED B . prva sobota Po premieri v nedeljo, 19. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedela po premieri v sredo, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo. Gledališča Rossetti Danes ob 20.30 red prosti «La du-enessa di Amalfb Websterja, v iz-vedbi Teatra Stabile iz Turina. V »oonmaju: kupon št. 2. Rezervacije 23 ostale ponovitve. avditorij Jutri, ob 18. uri, v soboto ob 20.30, v nedeljo ob 16. uri zadnje ponovitve recitala Jole Silvani «E1 trie-stin in carega*. Režija Filippo Cri-velli. Za abonente izjemno 50 od sto dopusta. Rezervacije pri osrednji bla-Sniui v Pasaži Protti 2. .Danes, ob 10. uri »Marionette in koerta». Predstava za šole. Koncerti V nedeljo, 19. t.m., ob 11. uri ,° komorni orkester gledališča Verdi predvajal v Avditoriju Vi-Valdijeve skladbe. Vstopnice so na Razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 19. t.m., Jzlet na Kras. Zbirališče je na 0-oerdankovem trgu (pred postajo avtobusa štev. 25) ob 8.15 ali pa J*a Ključu ob 9. uri. Izlet bo po-rfkal od Ključa po stopnicah pro-Bazovici ter nato po razgledni cesti mimo Frlugov na Opčine in Prosek. Vabljeni vsi, posebno družine! V GOSTEH ZVEZE SLOVENSKE MLADINE DELEGACIJA MO SKGZ NA OBISKU V CELOVCU Navezati tesnejše stike - namen dvodnevnega srečanja Delegacija predstavnikov Mladinskega odbora pri Slovenski kultur-nogospodarski zvezi se bo danes in jutri mudila na obisku na Koroškem, gost Zveze slovenske mladine iz Celovca. Obisk spada v okvir že vpeljanega sodelovanja med slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji, ki v zadnjih letih zajema vse večje razsežnosti. Dovolj je, da pomislimo na uspešno sodelovanje na Športnem, prosvetno-kultumem področju itd. Namen današnjega srečanja pa je, da bi prišlo do tesnejših medsebojnih stikov — v usklajeni obliki — in to še posebej na mladinskem področju, kar bi omogočilo v večji meri kot doslej, spoznavanje zapletenih manjšinskih vprašanj na Ko- MLADINSKI KROŽEK TRST Ulica Ginnastica št. 72 prireja jutri, 17. t.m., ob 20. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 RAZPRAVO O REFORMI VIŠJE SREDNJE ŠOLE Vabljeni vsi! roškem, oziroma tudi v Italiji. Obe delegaciji, Mladinskega odbora in Zveze slovenske mladine iz Koroške, sta se nedavno tega, in sicer na X. kongresu ZSMS v Novi Gorici, že srečali in izmenjali mnenja. Prav na teh dogovorih je prišla do izraza potreba po tem skupnem sestanku. Naj omenim še, da je Mladinski odbor pri SKGZ v zadnjih obdobjih navezal stike tudi s Klubom slovenskih študentov na Dunaju, kar predstavlja, zlasti za našo visokošolsko mladino, možnost po intenzivnejšem medsebojnem sodelovanju ter vključevanju v mednarodno študentovsko gibanje, (ik) Kino Cappella Underground 18.00 -20.00 - 22.00 »Gran bollito» Maura Bologninija. Igrajo Shelly Win-krs, Laura Antonelli, Renato Pozzetto in Max von Sydow. Ar‘Ston 17.00 «Hi Mom»/ Roberto De Niro. Barvni film. **R* 16.00 «Pari e diapari*. Ter-rence Hill in Bud Spencer. tden 15.30 «F.I.S.T.» Silvester Stal-'one, Rod Steiger. *enice 16.00 iia. torej bejše • zas!uzena. kar pa je važ-tud^QV'll vzhodne Nemce kar PrejJdrugi tekmi je poljska re t o.r, tanca odpravila švicarske ! 2:d.' ie v tej skupini po vee-skj p spopadih sledeča: Nizozem-(2) 2 <3), Poljska 4 (2), NDR 2 V OLiVlCa,0 (2) in Islandija 0 (3). *'«- ^epaju so števila odigranih ”>i. )JK'A V bETOšsjKM PRVENSTVU ^Sloga v C ligi? *>. da se bo kmalu začelo pr-e nam reč povsem jasno dal tudi zvezni tožilec Kurt Rebmann. ki se je pri tem skliceval na *varnostne razloge*, pri čemer ni izrecno pove dal ali se boji za Mahlerjevo o-sebno varnost ali pa misli, da se utegne bivši odvetnik pridružit: a narhoterorističnemu podzemlju. Popustljivo stališče do Horsta Mahler- (aiiiiiiiiiiiMiiimimiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiotiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiMiiMifiiiiiiiiMii Italijansko-jugoslovanski sporazum o omejevanju onesnaženja na Jadranu Ustanovili bodo mrežo opazovalnic in uskladili skupne napore pri preprečevanju onesnaženja PESCARA — Po tridnevni razpravi so včeraj v Pescari podpisali italijansko - jugoslovanski sporazum o omejevanju onesnaženja v Jadranskem morju. Sporazum predstavlja važen mejnik v skupnih naporih o-beh držav, da bi preprečili težko popravljivo degradacijo tega najbolj zaprtega rokava Sredozemlja. Položaj se je v zadnjem obdobju poslabšal, onesnaženje je doseglo na odprtem morju zaskrbljujočo stopnjo, čeprav so zabeležili tudi delna izboljšanja predvsem v Tržaškem zalivu in na istrski obali. Še vedno pa nimamo prave slike o stopnji onesnaženja na vseh jadranskih obalah, saj so vse dosedanje ugotovitve prostorsko omejene. Prav zato predvideva triletni italijansko-jugoslovanski načrt v prvi fazi razdelitev Jadranskega morja na tri območja in sicer: severni pas od delte Pada do Pulja, srednji pas od Splita do Garganskega polotoka in južni pas od Otranta do Črnogorskega primorja. Na teh območjih bodo razporedili stalne in premične opazovalnice. Skupne, italijansko-jugoslovanske znanstvene ekipe pa bodo z uporabo posebnih plovil neprestano nadzorovale onesnaženje morja. Za uresničitev tega nadzorstva bodo potrebovali milijardo lir letno. Nedvomno pa je še važnejši drugi del sporazuma, ki predvideva proučitev pobud obeh držav, da se zmanjša najbolj nevarna oblika o-nesnaženja, predvsem ogljikovodikov, saj je Jadran postal važna pomorska pot po odprtju naftovoda Trst - Ingolstadt. Določila so za sedaj predvsem programske narave, a že sama po sebi pomenijo bistveni napredek pri omejevanju onesnaženja, saj bo prišlo do izmenjave izkušenj in tudi ukrepanje bo zavzelo drugačne dimenzije in ne bodo pobude prepuščene posameznim luškim poveljstvom, (voc) Brezbrižnost človeka povzročila tragične posledice povodnji RIM — Silovite povodnji, ki je 7. avgusta letos zajela Val d’Ossolo in ; terjala 17 človeških življenj, ne gre pripisati razjarjeni naravi, ampak brezbrižnosti človeka. To je ugotovila preiskovalna komisija geologov, ki je včeraj na tiskovni konferenci v Rimu predstavila nekaj konkretnih rezultatov svojih raziskav. V prvi vrsti je kriva slabo zgrajena odvodna kanalizacija, v kateri se nabira čezmerna voda, ki pri izhlapevanju povzroča koncentracijo oblakov nad določenimi predeli. V drugi vrsti pa so krivi prenizki nasipi ob bregovih rek, katerih voda ie preplavila dobršen del obdelane zemlje in povzročila škodo za nekaj milijard lir. Trije mrtvi v prometnih nesrečah FERRARA — Gosta megla, ki že več dni leži nad Lombardijo, Padsko nižino in Emilijo - Romagno, je ta teden terjala že osem žrtev, ki so zgubile življenje v prometnih nesrečah. O petih mrtvih na avtocesti Padova - Bologna smo že poročali, prejšnjo noč pa so v prometni nesreči blizu Ferrare umrle še tri osebe. Dva osebna avtomobila sta treščila v drevesi ob pokrajin- ski cesti v okolici Ferrare in to je bilo potnikom usodno. Položaj na cestah otežkoča tudi huda poledica, saj se led ne odtali niti v najbolj toplih urah dneva. V Lombardiji je megla tudi precej gosta, tako da je bilo včeraj zaprto za promet letališče Linate pri Milanu. PARIZ — V neki greznici francoskega glavnega mesta so odkrili približno 30 tisoč pisem. Kako so končala v greznico namesto v nabiralnik, je zaenkrat še skrivnost. MILAN — Preiskovalci so zagotovili roki pravice ugrabitelje in krvnike 16-letnega dijaka Paola Giorgettija. V bliskoviti akciji, ki je stekla takoj potem, ko so karabinjerji našli v gozdiču Groane pri Venegcnu, naselju blizu Menze v zažgani «alfetti» zoglenelo truplo ne srečnega mladeniča, s<> možje postave priprli 10 oseb, ki so bile posredno ali neposredno soudeležene pri ugrabitvi. Jedro ugrabiteljske tolpe sestavljajo bratje Giovanni, Vincenzo, Antonino, Rinaldo in Giuseppe Lioielo, vsi -»"Kalabrije, pomagal pa jim je tudi 31-letni Romeo Santoro iz RejggftPChlabrie in še štiri druge osebe, katerih imena so preiskovalci zaenkrat zamolčali. Po dolgem zasliševanju je eden izmed bratov Lioielo priznal zlo- čin, saj gi zdržal pritiska vesti. Po pripovedovanju osumljenca je preiskovalni sodnik lahko do potankosti rekonstruiral ugrabitev. V četrtek zjutraj, ko se je Paolo Giorgetti napotil v šolo, so iz modre »alfette* planili trije bratje Lioielo, da bi mladeniča ugrabili. Fant se je branil, in zabrusil v obraz ugrabiteljem svoje šolske knjige in skoraj bi se bil izmuznil, da ga ne bi eden izmed «clana» Lionelo močno udaril s pestjo, v kateri je imel revolver, v tilnik. Giorgetti je pri priči izgubil zavest, zato so ga ugrabitelji zvlekli v avtomobil in nemudoma odpeljali v neko skrivališče pri Medi, kamor so prispeli, ko je bil Paolo že v močni agoniji. Kmalu potem so se banditi zavedeli, da Giorgetti ne diha več. čutili so se izgubljene in v paniki nečloveško ukrepali. Najprej so se še sestali na «vrhu*, ki ga je sklical starejši brat Vincen-zj v samotni vili pri Venegonu, letele so psovke in obtožbe, kot se oravi kriminalni tolpi spodobi, nato pa sklep, da Paola Giorgettija zažgejo skupaj z avtomobilom, misleč. da se bo tako izgubila vsaka sled. Vendar so se močno zmotili, saj so jih imeli preiskovalci že dalj časa na piki in jih postopoma že v petek zvečer aretirali. Giuseppeja Lioiela pa so aretirali šele včeraj, ker se je bil uspel izmuzniti razpredeni mreži preiskovalcev in se zatekel v Catanzaro. Prav na podlagi tega bega preiskovalci u-pajo, da bodo kmalu prišli na sled tistim, ki imajo v rokah vse niti ugrabiteljske dejavnosti v Lombardiji. Jasno je, da je »elan* Lioielo le majhen člen v verigi mogočne organizacije, ugrabitev Paola Gior- gettija pa je pomenila zadnji sprejemni izpit, da bi bratje Lioielo pristopili k močno organizirani in profesionalni ugrabiteljski tolpi. To jim je, kot znano, spodletelo. Sicer pa se je tolpa Lioielo začela postopoma dvigati v mafijski hierarhiji pred tremi leti, ko je pet bratov izvedlo nekaj manjših »podvigov*, o-sumljeni pa so bili tudi ugrabitve Giovannija Bellolija. Potem so so delovali pri ugrabitvah le kot pazniki ugrabiteljev, zadnja akcija pa naj bi bila, kot že rečeno, sprejem ni izpit za vstop v. širšo organizacijo. Hitro posredovanje karabinjerjev je uspelo tudi zato, ker so imeli preiskovalci po vseh krajih Lombardije razpredene svoje informatorje. Med preiskovalci pa vlada še vedno velika tajnost, saj se s tem u-spehom niso zadovoljili in skušajo priti na sled večjim ribam. Pozno zvečer smo zvedeli še za dve imeni članov ugrabiteljske tolpe Lioielovih. Gre za 36-letnega Sal-vatoreja Isgroja iz Mesine in za 21-letnega 'Francesca Ianicellija iz Foggie. (mč) Zahteve tožilca na procesu zaradi ropa na Trgu Caprettari RIM — Na procesu zaradi ropa v poštnem uradu na Trgu Caprettari, kjer sta izgubila življenje policaj Giuseppe Marchisella in poštni u-službenec Claudio Tigani, je javni tožilej zahteval za tri osumljence popolno oprostitev, za dva pa dosmrtno ječo zaradi uboja agenta, oziroma 30 let pripora zaradi uboja uradnika. NKO si lastijo odgovornost za atentat na vodjo kliničnega centra «San Vittore» MILAN — Samozvani »napadalni komunistični oddelki* so si včeraj tudi z letakom, ki so ga poslali milanskemu uredništvu agencije AN SA, prilastili odgovornost za na- pad na bivšega ravnatelja kliničnega centra kaznilnice San Vittore Maria Marchettija, ki je bil ranjen v ponedeljek pred svojim domom. V letaku teroristi trdijo, da so hoteli obračunati z vodjo oddelka, ki naj bi z izkrivljenimi zdravniškimi sporočili prikrival nasilje paznikov nad političnimi jetniki. »Napadalni komunistični oddelki* po mnenju preiskovalcev niso nova formacija, ki se je pravkar pojavila na odru terorizma, pač pa gre najbrž za eno od tPUtatl„§kuPtfL, ki sodijo v sklop «pnma linea* in ki se o-glašajo z različnimi imeni, da bi zmedli preiskovalce. Mile kazni za štiri posiljevalec in roparje RIM — Rimsko prizivno sodišče je še zmanjšalo kazen skupini štirih posiljevalcev in roparjev, potem ko je v prvostopenjski razsodbi javni tožilec vložil priziv zaradi premilih kazni. Skupina je poleti 1976 napadla osem parov, jih izropala, dekleta pa posilila, Policija jih je izsledila in jim preprečila deveti podvig. Prizivno sodišče jih je obsodilo na zaporne kazni od sedmih do šestih let. TEHERAN - Za iransko opo» jo je zadnji razplet dogodkov tez* I preizkušnja, saj se množic ž? ] teva malodušje, protest zgublja^ strino, proizvodnja nafte je že . segla 60 odstotkov, tudi dela' drugih strok se postopoma vrač J" | na delo. Še vedno pa nepopustljivo jajo časnikarji, ki nočejo biti bogljeno orodje vojaške diktatu^ in zahtevajo odpravo cenzure, * je pred svojim padcem uresni0 Emamijeva vlada, časnikarje podprli študentje in večina °P°: . je, ki je pripravljena kupovati sopise, čeprav bi bile strani PraZ^ Vojska pa je medtem zasedla televizijske in radijske postaje. ;a. bi onemogočila morebitno nje vesti, ki ne bi bile režimu n klonjene. Položaj je nekoliko drugačen 1,3 podeželju in v drugih iranskih stih, kjer opozicija nima problem ^ saj ni malodušja, manifestacije P J se nadaljujejo z nezmanjšano ostri' U 'la . Vojska je namreč csredotoc. svoj j represijo predvsem na PreS'*, nico, da bi imeli tuji dopisniki ^ občutek postopne pomiritve. » gih verske opozicije pa prihaja ta tem do soočanja ob moreom ^ taktičnih napakah. malo rtiožribsti. da spremenil dosedanje zadržanje ob more Ob tem j«j, r šiitski v* a oklical «sveto vojno* proti Sjjjjjj saj je v svoji stoletni statiku . prepričan, da bo čas prej ah (J mere F;e mno** storil svoje. Do neke ugotovitev točna, iranske pa zahtevajo svobodo danes m čez kako desetletje, (voc) tipi) Na sliki (telefoto ANSA * protirežimski napisi na teheran ulicah. LONDON Anonimen ^upe® ^ je včeraj na dražbi v britaps. glavnem mestu zagotovil ottg1 p no pismo filozofa Descartesa. . . pismo bo odštel 20 tisoč dola J (približno 17 milijonov lir). •iiiiiiiiiumtiiiiiMitiitiiiiiiiiiiMiiiimiitttimiiiiiiiiiiiumiianfiiiiiiiiiiMtiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiM111 MED DESNICO IN ARABSKIMI SILAMI V Bejrutu spet krvavi spopadi Številne žrtve med civilnim prebivalstvom mest0 Obojestranska obtoževanja zaradi izbruha nasilja BEJRUT — Tudi predvčerajšnjim ponoči se je v libanonskem glavnem mestu nadaljevalo silovito obstreljevanje med desničarsko opozicijo in pripadniki arabskih mirovnih sil. Spopadi so izbruhnili v ponedeljek v starem trgovskem središču in grozijo, da zadajo zadnji udarec itak trhlemu premirju, ki so ga z veliko težavo dosegli pred nekaj več kot mesecem dni. Po pisanju neodvisnega dnevnika «An Nahars, je samo v urah izgubilo življenje šest stov, okrog osemnajst pa zadn?v| jih* Heroin strl še eno mlado življenje Bruno De Gregori je podlegel prekomerni dozi mamila RIM — Narkomanija, ta rak, ki razjeda družbena tkiva skoraj vseh držav na svetu, je včeraj zahteval v Rimu še eno človeško žrtev, štirideseto življenje, ki je zgorelo na oltarju malika heroina. Nesrečneža, 26-letnega Bruna De Gregorija, ki je bil znan policiji kot narkomanr so našli včeraj zjutraj mrtvega v njegovem vozilu: zavihan rokav leve roke, prazna brizgalka na tleh in zavojček heroina v žepu niso dopuščali dvomov. Mladi Bruno je podlegel prekomerni dozi mamila, v katerem je iskal nekoliko utehe, izhod iz težavne in brezbarvne vsakdanjosti. Fant, sin revne delavske družine in tudi sam brezposeln delavec, se je s težavo preživljal in le s tatvinami je prišel do zadostnih sredstev da si je lahko zagotovil vsakodnevno dozo droge. Verjetno ma- Bruno De Gregori milo ni ubilo v njem razuma in človeškega dostojanstva:,,s pomočjo zdravnikov se je skušal iztrgali iz ubijajočega objema ^pošastne opice». Konec oktobra je zapustil bolnišnico, kjer se je zdravil, da bi se osvobodil odvisnosti od mamil. Najbrž pa je bila stvarnost, s katero se je soočil, prehuda, boj za vsakodnevno življenje pretrd, da bi mu bil fant kos z lastnimi močmi. V odločilnem trenutku mu je zmanjkalo opore in spet je klonil omami droge. Vendar njegov organizem ni prenesel več tolikšnih doz strupa, kot jih je bil vajen pred zdravljenjem. (vt) Neuspela preusmeritev v Sovjetski zvezi MOSKVA — Težki časi za zračne gusarje, predvsem v Sovjetski zvezi. To trditev lahko podkrepimo s tem, da navedemo ponesrečen pod- vig sovjetskega državljana Maklia-jeva, ki je pred dnevi nameraval preusmeriti letalo na notranji progi Krasnodar - Baku. Makhajev se je nameraval zateči v tujino, vendar mu - to ni uspelo, ker so bili organi javne varnosti na preži. V spopadu s policijo je Makhajev, ki je bil oborožen, izgubil življenje in tako je splahnel vsakršen up, da bi pre-usmerjevalec letala zagledal tuje neb<. RIM — Zaradi suhega vremena, ki traja v Italiji že poldrugi mesec, se je v teh dneh v raznih krajih države vnelo mnogo požarov. V Liguriji, Toskani, Emiliji so požari zajeli več hektarjev gozda in povzročili tako precejšnjo materialno škodo. Požari so se zaradi suhih tal hitro širili, tako da so morali priskočiti na pomoč gasilcem tudi številni prostovoljci. bilo ranjenih. Do jutranjih UI o. bilo slišati prasketanje težkih s y nic in eksplozije minometalcmj^ vzhodnem, kristjanskem PrSein-mesta, zlasti v četrtih Ain E‘japt' maneh, Tahouita in Furn El4-^ back. V nekem komunikeju je ,jy. manda združenih sil* (konserv ^ ci) obtoževala pripadnike «Pa^ s^e osvobodilne armade* gre za pripadnike palestinskih gad, ki so nedavno tega sem in so pod sirskim nadzors' ^ — da so odprle ogenj na P° v četrtih ob pristanišču. Tam namreč falanga svoj glavni ae p Desničarski pripadniki pa nM bi odgovorili na napad in sejrjii. prej spoštovali dogovor o PrenlM« Z druge strani "a arabske * p čelade* krivijo desničarske obsedanji izbruh spopadov in j|" n8-tožujejo, da nalašč povzročajo petost. , , »jta1 Včeraj zjutraj pa se je ■'* r ministrski svet, ki bi moral previjali o »koordiniranem* narCj-varnostnih ukrepov, ki so jih P ([j-lagala razna vojaška poveljst'’8 p banonska vojska, žandarmerij® ^j «arabske sile*). S tem načrtom ^ bi uresničili resolucije, ki s o sprejete na arabski ministrski Jr p ferenci v Beit Eddinu, na kate‘Lje se domenili, da razorožijo vsC„si!i) kristjan M . ije *PI0> prepričanje, da bo načrt težko v bren zaradi ostrih nasprotste* j„ . ladi, zlasti med rmrlimanskhm^, kristjanskimi ministri glede VJ, |j. ki bi jo pri tem morala odigi'aU banonska redna vojska, (db). v L banonu, torej tudi milico. Vendar prevladuje