Poštnina plačana v gotovini
življenje
in- svet-
Šibenlk, Portai Saborne cerkve.
Štev. 15.
Tedenska revija
Ljubljana, dne 13, aprila 1928.
Leto II.
Knjiga X
Robert Louis Stevenson
Vrata gospoda de Maiétroîfa
Denis de Beaulieu še ni bil star 22 let in že se je smatral za odraslega moža in povrh še za dovršenega viteza. V tistih sirovih in bojevitih časih so dečki kmalu dozoreli.1 In če je kdo doživel pravo bitko in še več malih napadov ali je častno premagal nasprotnika, sploh, če se je nekoliko spoznal v vojnih znanostih in je pravilno ocenjeval ljudi, mu lahko oprostimo malce bahaški nastop. Denis de Beaulieu je tedaj skrbno spravil svojega konja v hlev in je s spodobno premišljenostjo večerjal. Potem je krenil razigrane volje na prosto, da bi v večernem somraku opravil še neki obisk. To dejanje mladega človeka ni bilo kdo ve kako pametno. Bolje bi bilo, če bi bil ostal doma poleg zakurjene peči in bi se bil ob primerni uri mirno vlegel k počitku. V mestu se je namreč trlo vse polno mešanega angleškega in burgundskega vojaštva z različnimi poveljniki. Denis je sicer imel prepustnico, a bi mu presneto malo pomagala, če bi bil po-naključju trčil s kakšnim srboritim vojni-kom.
Bilo je v septembru leta 1429. Nenadoma je nastala huda zima. Viharni, žvižgajoči Veter je bičal mesto s potoki dežja. Velo listje je besno plesalo po ulicah. Tu in tam se je že razsvetilo okno. V presledkih se je oglašalo rjovenje vojščakov, ki so posedali v krč-
1 Se Louis VII. Francoski, udeleženec enajste
križarske vojne (1147) se je ločil od princese
Eleonore, ki je imela obsežna zemljišča v jugo-
zapadni Franciji: Poitou, Guyenne in Gascogne.
V drugem zakonu se je poročila z anžuvinskim grofom Henrikom Plantagenetom (lat. ime rastline lakotnik, ki jo je imel v grbu). Le-ta je pozneje postal angleški kralj. Tako se je pričelo sovraštvo med Anglijo m Francijo zaradi omenjenih dežela, saj Je bil znaten del Francije pod tujo oblastjo. S Filipom IV. Lepim so izumrl« v Franciji Kapetingi ta je zavladala mlajša rodbina Valois. Zdaj so zahtevali Angleži celô francosko krono, ker je bil Edvard I!f. Angleški po materi vnuk Filipa IV. in Je tedaj imel več dednih pravic. Pričela se je neskončna stoletna vojna (približno 1346—1432). Strašno je opusto-šila Francijo ta je bila končana šele po ognjeni smrti mučeniške, a zmagovalne Jeanne d' Are, ki je pognala Angleže iz dežele. Stoprav pol stoletja pozneje je rešil Louis XI. (francoski Ivan Grozni) domovino najnevarnejšega domačega sovražnika — burgundskega vojvode, ki je vladal tudi v bogati Nizozemski in Je podpiral Anglež« kot njihov najmočnejši zaveznik.
mah pri vinu; zdaj je veter upihal njihove glasove, zdai jih je nosil naprej. Na mah se je stemnilo. Angleška zastava, ki je plapolala na zvoniku, se ie vedno razločevala sredi drvečih oblakov. Videla se je kot neznatna, lasta-vici podobna temna Dika na svinčenem, divje pobesnelem nebu. Ponoči je postala burja še hujša: tulila je pod obokanimi vratmi in šumela po vrhovih dreves v dolini ob mestnem vzinožju.
Denis de Beaulieu je čvrsto korakal po ulicah in je kmalu potrkal na prijateljeva vrata. Trd-no je bil namenjen ostati tam le malo časa in se zgodaj vrniti. Ali tu so ga tako presrčno sprejeli in se je bil tako težko ločil od raznih zapeljivih reči, da se je poslovil šele pozno po polnoči. Medtem je veter nekoliko odnehal. Noč je bila temna kakor grob. Nobena zvezdica, noben žarek mesečine ni mogel predreti oblačnih zastorov. Denis se je slabo spoznal v vijugastih ulicah Château Landona. Še podnevi je komaj našel pot, zdaj — v globoki temi — pa je bil popolnoma izgubil smer. Vedel je samo to, da mora vedno iti navkreber. Njegov prijatelj je namreč bival v predmestju, v spodnjem delu Château Landona, medtem ko je gostilna ležala visoko na griču tik zvonika. Denis je tedaj taval v klancu, ker sicer ne bi vedel kod ne kam, in se je venomer spotika! v temi. Zdaj pa zdaj mu je odleglo, če je le prišel na kak trg in je zagledal večji kos neba nad glavo. Na to pa je moral zopet z roko otipavati zidovje po temnih ulicah. Človeku, ki mora v neprodirno temo skoraj neznanega mesta, je vedno hudo in tesno pri srcu. Straši ga že molk, ki skriva kdo ve kakšna presenečenja. Naj se tavajoča roka dotakne mrzle okenske mreže in že ves zdrge-ta, kakor da b'i bil oplazil krastačo. Ob vsaki luknji sredi ulice izgubi človek pogum in v slednjem, malce temnejšem kotu že zasluti pretečo zasedo. In tam, kjer je ozračje svetlejše, se hiše vidijo čudno neprijazne, kakor da bi hotele še same prikriti pravo pot. Denis pa je mora! najti svojo gostilno na skrivaj, ne da bi ga bil kdo opazil. Kaj čudo, če bi utegnil mimo manjših neprilik zaiti tudi v pravo nevarnost! Stopal je tedaj jako previdno in hkrati pogumno,
zadržujoč se na vsakem vogalu, da bi spoznal okolico.
Nekaj časa se je prerival skozi tako ozko sotesko, da se je lahko dotikal zi-dovja z obema rokama hkrati. Potem so hiše nenadoma izginile in cesta je zavila strmo navzdol. V tem pravcu nedvomno ne bi bil'prišel do svoje gostilne, ali hotel je pogledati nekoliko naprej, nadejajoč se. da utegne biti zunaj bolj svetlo. Soteska ga je privedla na planoto, ki je bila obdana z močnim zidovjem in vežami. Odtod se je lahko videla skozi lino v gubi visokih utrdb temna in nejasna dolina, ki je ležala več sto čevljev nižje. Denis je pogledal navzdol in je lahko razločil nekoliko vi-hrajočih dreves in nekak svetel trak ondi, kjer je morala padati reka čez jez. Nevihta se je polagoma polegla in nebo se je zjasnilo v toliko, da so se razločili obrisi temnejših oblakov in mrke sence gora. Sicer se v tej nejasni svetlobi ni dalo dosti videti, vendar pa je razločil, da poslopje na levo ni bilo pohlevna meščanska hiša. Stene so venčali stolpiči in zobci. Sredi obsežne stavbe se je ponosno dvigala v nebo okrogla kupola kapele, ki je bila oprta tla prožne gotske stebriče. Mogočen, s kipi okrašen obok je kazal vhod. vrh katerega sta štrlela na koncu žlebov dva zmaja. Skozi krasno izrezljana cerkvena okna je prihajala nejasna luč številnih voščenih sveč, v kateri so se stebriči z grbasto streho in nebom v ozadju videli še bolj črni. Nedvomno je tu bivala ugledna plemiška obitelj. Denis se je spomnil lastne rodbinske hiše v Bourgesu in se je za trenutek ustavil, da bi primerjal zmožnosti obeh stavite-ljev ter ugled svoje in tc neznane rodbine. '
Planota očividno ni imela nobenega dohoda, razen tistega, ki se ga je bil sam poslužil. Moral je torej nazaj, vendar je zdaj vsaj približno vedel, kje je in je upal. da bo že našel glavno ulico, nato pa tudi svojo gostilno. Pozabil pa je, da bi upošteval presenečenja, s katerimi je morala biti tako bogata nocojšnja nepozabna, v njegovem življenju edinstvena noč. Vrnil se je k večjemu le še sto metrov nazaj, ko je bil ugledal, da mu prihaja naproti luč. Cul je hrupne glasove, ki so odmevali v ozki ulici. Tedaj je opazil vojake z ba-kliami, ki so varovali ponoči mesto. Videti ie bilo. da so dečki pridno nogip-dali v kozarce; najbrž se ne bi bili kdo ve kako brigali za prepustnice ali za vi-
teško uljudnost pri spopadu. Prav lahko pa bi ga bili tudi zaklali kakor psa in pustili ležati sredi ceste. Položaj je bil neroden in tudi nevaren. — Če bodo gledali svoje baklje, — je pomislil, — me ne bodo opazili; tudi ne bodo slišali mojih korakov, dokler odmeva med zidovjem njihovo pijano tuljenje. Če bom molče in urno zbežal naprej, jim menda le uidem.
Hotel se je tedaj umakniti, a se je bil spotaknil ob kamen. Ušel mu je glas in meč mu je zarožljal po tlaku, ko se je moral nasloniti ob zid. Več glasov je takoj zaklicalo v francoskem in angleškem jeziku: »Kdo je?« Denis ni odgovoril, temveč se je zopet obrnil in je bežal na vso moč pod klanec. Ko je pridrvel do planote, se je ustavil in ozrl. Se vedno se je čulo kričanje in rožljanje orožja. Vojaki so se podvizali, da bi ga dohiteli in tavajoče baklje so kazale, da preiskujejo vse ovinke ozke uličice.
Denis se je pazno o*zrI in ie p'anil pod obok. Tam se je najlažje skril, a če bi se to ne bilo posrečilo, bi imel vsaj dobro kritje za pogajania ali obrambo. Predočil si je vse to, hkrati pa je izdrl meč iz nožnic in se je uorl s hrbtom ob vrata. Na niegovo začudenje so se uda^ la pritisku in — čenrav se ie bil takoj obrnil — so se neslišno odpirala v dobro namazanih tečaj;h. dokler se ni prikazal temen vhod. Mož je malce Dre-tnišljeval. kako in zakaj. Neposredna, zasebna korist odtehta pri človeku nai-bolj čudne redkosti in prevrate. Tudi Denis je vstopil brez Domislekov in ie prislonil vrata, da ne bi izdal svoi^a zavetišča. Nikakor jih ni maral zakleniti. a iz neumljiveca vzroka, menda zaradi delovania kakšne vzmeti ali ute-ža so rr>n zdrknila težka hrastova vrata iz rok. Glasno so se zalonutni'a in se ie razločno čulo. kako se je ključavnica sama zaklenila.
^ Tisti hip ie pridrvela na -planoto straža in ie zahtevala z gl^nim preklin.ia-niem. da na.i se ii uda, Čnl >e. kako «o stikali-po temnih kotih. Nekdo je z ro-čaiem sulice udriHl zunai no vratih katerimi ie stal Denis. Vendar co- bili vojaki prpdobre volie. da bi se bi'i do'-go ustavili. Kmalu «o odšli no v'juo-a'M stezi. ki ie naš voiščak nonrei ni onaz:', vzdolž nb mestnih utrdbah takn da jih' ie Izgubil iz vida ali — boljše rečeno — iz sluha.
Denisu je odleglo. Trenutek je še no-čakal. ker se je bal nadaljnjih zapletlja-
Jev, nato pa je jel brskati v temi, da bi čimprej odprl vrata in smuknil na prosto. Toda vrata so bila na znotraj popolnoma gladka, brez vsakega ročaja, vdrtine ali najmanjšega oprimka. Potegnil je z nohti za rob, ali teža se ni premaknila. Pričel jih je tresti, a ostala so trdna kakor skala. Denis de Beaulieu se je namrdnil in je neslišno zažvižgal.
—	Kaj je z vratmi? — je premišljeval.
—	Čemu so bila odprta? Zakaj so se za njim tako neslišno in prožno zaprla? Tukaj je utegnil biti po sredi kak neum-ljiv namen, ki nikakor ni bil mlademu gospodu všeč. Zdelo se mu je, da je zašel v past, toda kdo naj bi nastavljal pasti v tihi zakotni ulici in v bogati, celo palači podobni hiši? Vsekakor je bil v zadregi, naj se zgodilo to slučajno ali ne. Za nič si ni vedel pomagati, četudi bi ga stalo življenje. Tema ga je jela moriti. Napel je ušesa: zunaj je bilo vse tiho, ali notri, tukaj, čisto blizu je začul potlačen vzdihljaj. slaboten, jokav odmev, nejasno, tiho potrkavanje. Zdelo se mu je, da utegne biti v njegovi bližini veliko ljudi, ki jim je zabičano, naj molče kakor v grobu, in naj še ne dihajo preglasno. Ta misel ga je vznemirila. Otepal se je v temi, kakor da bi mu šlo za življenje. Tedajci je prvič opazil, da prihaja iz notranjosti hiše in nekako v višini njegovih oči svetloba, en sam žarek, ki se je razširil navzdol, kakor da bi ga bil privrel skozi zastore, ki so zapirali vrata. Denis je bil neskončno vesel, da vsaj nekaj vidi. Tako bi se v močvirju potapljajoči se človek vzradostil pedi trdnih tal, ki mu ne uhaja izpod nog. Njegove oči so obvisele na žarku in se je napeto trudil, da bi si sestavil bolj ali manj verjetno in logično sliko svoje okolice. Bržčas so vodile neke stopnice iz veže. kjer je taval, k onim-le višjim vratom. In res se mu je videlo, da razločuje drug. kakor šivanka tenak in kakor fosfor slaboten žarek: utegnil bi biti odsev poliranega lesenega držaja na stopnišču.
Ko je bil zaslutil, da ni na samem, mu je jelo srce tako divje utripati, da bi mu bilo kmalu zmanjkalo sape. Prešinila ga je nepremagljiva želja, da začne karkoli. Prepričan ie bil, da je zašel v smrtno nevarnost. Kai mu je pre-ostajalo razen tega. da pohiti navzgor po stopnicah, odrine zastor in pogleda prežeči nevarnosti v oči? Potem bi vsaj videl, s kom ima onraviti in bi bil rešen te mučne temine. Iztegnil je roke in je polagoma taval naprej, dokler ni
njegova noga občutila prvo stopnico. Potem je planil naprej, obstal trenutek, napel ves svoj pogum in je odrinil preprogo ter stopil noter.
Prišel je v veliko dvorano. Imela je troje vrat, po ene z vsake strani, in vsa so bila zastrta s preprogami, le četrta stena je bila brez duri. Tu se je raztezalo izmed dveh oken zajetno ognjišče. Okrašeno je bilo z grbom gospodov Malétroit. Denis je brž spoznal grb in je bil vesel, da se nahaja pod streho toli ugledne rodbine. Dvorana je bila bleščeče razsvetljena, toda skoro prazna. Razen ogromne mize in stolov ni bilo videti nobenega pohištva. V peči ni gorelo in po kamenitih tleh je bilo nasuto malce že več dni starega ločja.
V visokem naslanjaču poleg peči je sedel star, droben gospod v plašču, ob-šitem s kožuhovino. S pozornim pogledom je ošinil Denisa, ko je stopil v sobo. Sedel je s prekrižanimi nogami in sklenjenimi rokami, zraven pa je stal na polici vrč kuhanega vina. Gospod je imel izrazito moški obra7 Ni kazal posebne duševnosti; človek bi dejal, da je imel nekaj bičjega, kozjega ali mer-jaščevega. Neiskrenost, prilizovalnost, skopuštvo, sirovost in pretnje si mu bral z obraza. Zgornja ustnica je bila na moč debela, kakor da bi bila zatekla od zobobola ali udarca. Njegov smehljaj, poševne obrvi in ozke, ostre oči so imele čuden, malo da ne smešen in hkrati hudoben izraz. Krasni sivi lasje so mu obdajali obraz kakor svetniška glorija. skromno padajoč po kožuhovini okoli vratu. Brki in brada so bili višek spoštljive lepote. Starost ni mogla ničesar storiti njegovim rokam, tako skrbno so bile negovane. Rodbina Malétroit je sploh slovela zaradi lepih rok. Res bi se bilo- težko dobilo kaj tako močnega in hkrati nežno oblikovanega. Nižje palca se je videla na stisnjeni roki jamica in dovršeno opiljeni nohti so bili čudovito, skoro mrtvaško beli. Vse skupaj je podesetorilo Denisovo grozo. Zakaj je človek, ki je imel take roke, pohlevno sklenil prste kakor deviška mu-čenica? Zakaj je sedel človek s tem pretečim, groznim obrazom toli pohlevno v naslanjaču? Zakaj je opazoval drugega, kakor bog ali malik. ne da bi trenil z očesom? Ta mir je skrival za-smeh in zasedo. Ni bil v nobenem skladu s pogledom.
Bil je Alain, Sire de Malétroit.
On in Denis sta molče zrla drug drugega sekundo ali dve.
—	Le noter, prosim, — je rekel Sire de Malétroit. — Čakal sem vas ves večer.
Ni sicer vstal, vendar pa se je nasmehnil in je lahko, a prijazno prikimal. Smehljaj in tudi čudno, muzika-' lično šepetanje se je zdelo Denisu do ostudnosti zoprno. Zavzet in prestrašen je moral napeti vse moči, da bi odgovoril.
—	Bojim se, — je povzel. — da se je zgodil dvojni nesixirazum. Nisem oseba. za katero me imate. Kakor vidim, ste pričakovali obisk. Jaz nikakor nisem mislil priti semkaj; zgodilo se je v nasprotju z mojim namenom.
—	2e prav, že prav, — je mirno odgovoril stari gospod. — Vsekakor ste zdaj tu. kar je poglavitno. Sedite, prijatelj, in bodite kakor doma. Saj bova prav hitro uredila najino malenkostno zadevico.
Denis je videl, da prihaja v vedno večjo zagato in je hotel vse podrobno pojasniti.
—	Vaša vrata.....— je pričel.
—	Kaj pa neki moja vrata? — je vprašal gospodar in je dvignil košate obrvi. — Ali niso mojstrovina duhovitega mojstra? Sploh je to vrlo gostoljuben izum. Po vaši lastni izjavi se niste želeli z menoj seznaniti. Vem, da nas starce pogosto tako sovražijo. Zadeva pa se tiče naše časti, zato moramo iskati pripomočkov, da se zavarujemo. Prišli ste nepovabljeni, toda — pri moji veri — prišli ste prav.
—	Še vedno se motite, Messire. — je odgovoril Denis. — Midva nisva mogla imeti kakršne si bodi sporne zadeve, saj sploh nisem doma v tej deželi. Moie ime je Denis, Damoiseau de Beaulieu. Če me zdaj vidite v svoji hiši, se je to zgodilo samo zbog .. .
—	Mladi prijatelj, — mu je stari gospod segel v besedo. — če mi dovolite, imam v tej zadevi posebne in osebne nazore. V tem trenutku so na.ibrž nasprotni vašim, — je dodal zbadljivo. — vendar se bova nočasi že prepričala, kateri izmed naju ima prav.
Denis je bil preverien, da ima opraviti z norcem. Skomignil je z rameni in se je spustil na stolec. da bi potrpel do konca. Nastal je molk. v teku katerega se je Denisu zdelo, da nekje za preprogo, ki jo je videl pred seboj, mrmrajo naglo in nejasno neke molitve. Ču'o se mu je celo. da razločuie dva glasa. Njuna gorečnost, ki sta ju občutila celo v šepetanju, je morala kazati naglico ali
neskončno grozo. Pomislil je, da bi utegnila preproga skrivati vhod v tisto kapelo, ki jo je bil že zunaj opazil.
Medtem je stari gospod natančno motril Denisa od nog do glave in je včasi lahko zažvižgal, kakor kak tič ali miš. Najbrž je to pri njem pomenilo posebno zadovoljstvo; Denisu je postajalo neznosno. Prekinil je molk z vljudno pripombo, da je nevihta ponehala. »Zadevo bo vendar treba končati,« si je mislil.
Stari gospod je bruhnil v neslišen smeh. Smejal se je tako dolgo in močno, da je postal ves rdeč. Denis je takoj skoči! na noge in se je pogumno pokril.
—	Messire, — je rekel, — če ste pri pameti, tedaj ste me nesramno razžalili. Če pa niste pri pameti, si lahko, poiščem boljšo zabavo, kakor klepetanje s pri-smodo. Moja vest je čista. Imate me že od kraja za norca. Nič ne poslušate, kar sem vam bil hotel pojasniti. Živ krst me ne bo več prisilil, da bi ostal še dalje pod vašo streho. Če pa ne bom mogel od vas na spodoben način, prisegam, da bom s tem le mečem razklal vaša vrata v trske!
Sire de Malétroit ie dvignil desnico, izbrano iztegnil mezinec in prstanec ter je z roko pokimal Denisu.
—	Dragi moj nečak. — je rekel, — sedite!
—	Nečak! — je odgovoril Denis, — vi ste nesramen lažnik! — Tlesknil je s palcem starca pred nosom.
—	Sedi. lopov, — je nenadno zarjovel stari gospod hripavo kakor priklenjen pes.
—	Nikar ne mislite, — je nadalieval.
—	da mi je že pošlo strelivo! O, ne! Natanko sem premislil vso zasedo s temi vratmi. Če želite, vam dâm brž tako zvezati roke in noge. da vas bodo bolele kosti. Potenj lahko poizkusite vstati in oditi. Če pa hočete nadaljevati kot prost, mlad kozel prijeten razgovor s starim olemenitašem. potem se kar mirno vsedite, kjer stojite, in naj se vas Bog usmili!
—	To pomeni, da sem v ujetništvu?
—	je vprašal Denis.
—	Ugotavljam samo dejansko stanje,
—	ie dobil v odgovor, — zaključke prepuščam vam.
Denis se je zopet vsedel in ie skušal ohraniti mirno zunanjost. V resnici na {e bil ves besen od jeze in potrt od hudih sluteni. Ni več mislil, da je zašel k norcu. Ali če je bil stari gospod pri nnmpH. kaj mu je za božjo voljo pripravljal? V
kakšno smešno ali nevarno pustolovščino je bil zabredel? Kaj storiti?
Medtem ko je bil zatopljen v te mrke misli, se je dvignil zastor, ki je skrival vrata v kapelo. Vstopil je visok župnik v talarju. Ošinil je Denisa z dolgim in sovražno ostrim pogledom ter je zaše-petal nekaj Sireu de Malétroitu na uho.
—	Ali je postala že bolj razsodna? — ga je vprašal gospod.
—	Zdaj je bolj udana usodi, Messire, — je odgovoril duhovnik.
—	Nu, Bog naj ji pomaga, ker ji je tako težko ustreči! — se je zasmejal stari gospod. — saj ta zelenec ni tako slab, tudi ni tako napačen po pokolenju, in pred vsem si ga je bila sama izbrala. Menda bo zdaj babnici zadosti ustreženo?
—	Vsekako je položaj izreden in tudi mučen za mlado gospodično iz ugledne rodbine.
—	To bi si bila morala misliti prej nego je bila pričela komedijo.. .Jaz nisem nikogar izbiral, Bog mi je priča, da ne. Ce pa je že sama pričela skrbeti za to, potem naj se zadeva izpelje do konca, tako prisegam pri Materi božji. — Ozrl se je proti Denisu in ga je vprašal: — Monsieur de Beaulieu, ali vas smem spremiti k moji nečakinji? Čakala vas je še bolj nestrpno — po pravici povedano — kakor jaz.
Denis se je moral udati v usodo. Želel si je samo, da bi bil čim pfej prestal tudi najhujše, zato se je takoj dvignil in se molče priklonil. Sire de Ma'étroit je storil takisto in je odšepal z duhovnikovo pomočjo proti kapeli. Duhovnik je še bolj razgrnil zastor in vsi trije so vstopili. Cerkev je bila delo arhitekta-umet-nika. Šestero močnih stebrov je podpiralo nežne oboke, ki so se zbrali okoli dveh blesteče izklesanih rozet sredi kupole. Napol okrogel prostor onstran oltarja ie bil okrašen z nebrojnimi rezba-rijami in pregrajen s kiparsko okrašenimi predeli: v zidovju je bilo veliko okenc v obliki zvezd, koles in triperes-nih deteliic. Ta okenca so bila samo delno zasteklena. tako da ie imela ponočna sapa prosto pot v kapelo. Zbog tega je tako plapolalo kakih petdeset ali več sveč, ki so gorele na oltarju in luč je zdaj zažarela na vso moč. zdaj pa se zopet potuhnila do skoro popolne teme. Na stopnicah pred oltarjem je klečalo mlado dekle v bogati poročni obleki. Denisa je spreletel mraz. ko je ugledal njeno nošo. Obupno je kljubov ' sklonu, ki se je takoj rodil v njegovih možga-
nih. Saj to ni mogoče, to vendar ne sme biti. Bal pa se je vendarle.
—	Blanche, — je rekel Sire z najslajšim glasom. — dekletce moje, pripeljal sem ti prijatelja, ki bi te râd pozdravil. Obrni se in mu daj svojo lepo ročico. Saj je prav, da je človek pobožen, ali — draga nečakinja — moramo biti povrh še vljudni.
Devojka se je vzravnala in je odšla tujcu naproti. Dvignila se je skoro brez zavesti. Sramota in izčrpnost sta se či-tali v vsaki potezi njene deviško nežne postave. Približevala se je s povešeno glavo in ie medlo upirala oči v kame-nita tla. Medtem, ko se je počasi bližala, je obtičal njen pogled pri Denisovih nogah. Povedati moramo, da je bil mladi gospod Beaulieu posebno ponosen na svoje noge in se je vedno oblival gizdalinski. da, celo na potovaniu. Gospodična se je ustavila, planila, korak na« zaj, kakor da bi ti rumeni škornji pomenili za njo nevarno, strašno grožnio. Tedajci je dvignila oči proti obrazu onega, ki je nosil to obuvalo. Pogleda sta se srečala. Namesto sramote je njen obraz nenadoma izrazil njen smrtni obup: ustnice so ji na man obledele. Glasno je zailitela. si zastrta obraz z rokam) in se je spet zgrudila na kolena.
—	Saj to ni on — je vzkliknila. —» Stric, stric, to je drug gospod!
(Konec prihodnjič)
POVSOD PRIČUJOČ IN NEVIDEN...
Neki nemški dnevnik je nedavno zabe» ležil to^Ie prigodo:
Pred kratkim je nizozemska kraljica obi» skala neko ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Ob tej priliki so ji pokazali tudi kuhinjske prostore, kjer je poizkusila jedi in jih po» hvalila. «Kje pa imate shranjene svoje za» loge?» je vprašala vladarica. «ТикајЛе, Veličanstvo,» je odvrnila predsednica ljudske kuhinié in je odprla veliko kuhinj» sko omaro. Tedaj pa — o groza! — op a* zijo v omari skritega moškega. Seveda so takoj obdolžili kuharico, da ima kljub svojim ne več cvetočim letom ljubimca, ali le»ta je prisegla pri vseh svetnikih, da moža ne pozna. Medtem je stopil neznanec iz omare in zadeva se je brž pojasnila: bil je poročevalec nekega lista, ki se je skril v omaro, da bi bil svojemu listu na* tančneje sporočil o kraljičinem obisku f ljudski kuhinji...
У. Solovjev
Aprilski iov v tajgi
Tunguz Ujulgu je bil pripravljen na pot. Oblečen od giave do pet v belo lovsko obleko iz kože severnega jelena, s staro kiesilno puško na hrotu in z nožem za pasom, se je videl kakor voj-ščak. Bilo je spomladi v času, ko se začenja lov na divje severne jelene. Ujulgu se je bil pravkar namenil v taj-go. Moral je najprej pregledati pasti, ki jih je bil pozimi nastavil za drobnej-še živali. Zato je bil oblečen v belo in ne sivo; bela obleka se na snežni planoti ne opazi zlahka, pa se tako lažje priplazi k pastem.
Ujulgu je stresel pepel iz pipe, nato pa jo je obesil za pas in je dal še poslednja navodila ženi, mladi Tunguzinji s črnimi očmi in lepimi lici.
»Pojdite po isti poti kakor lani« — je naročil Ujulgu. — »Prvo noč se uta-•borite tam, kjer smo v ieseni ujeli dva jelena. Ali se spominjaš?«
Tunguzinja je prituevalno pok'imala.
»Potem zavijte čez reko in vstopite na hrib, odtam pa v dolino na desno. Ondi je izvor rečice Čopko. Krenite v dol ž ob nji in pridete k njenemu desnemu rokavu. Zdaj zavijte proti toku in bredite na drugo obalo k Starčevi reki. Ondi me počakajte... Ali boš našla?«
»Seveda bom našla, zakaj pa ne?« — je rekla žena malce užaljeno. Bila bi slaba Tunguzinja, če se ne bi bila spoznala na tako preprosti poti!
Lovec je mislil da j; izpolnil vse dolžnosti in da lahko odide. Ročno je odprl duri in je stopil na dvorišče.
V lica mu je puhnil mrzel jutranji zrak. Vdihaval ga ie s po'nimi prsi. Previdno si pripevši smučke je vzel v roko dolgo palico, vrgel na hrbet culo s čajem, kuhalnikom in zalogo suhega mesa, pa se je bod.ro dal na pomladni lov.
Ni se mu nič preveč mudilo; samo zdaj pa zdaj se je bil malce sklonil na to ali ono stran, da so smučke hitreie drsale. Debela plast snega je voljno.držala. Bilo je v aprilu. Po zimi tako trdi sneg se je nekoliko omehčal, vendar pa je še dobro nosil smuči. Sicer n>i šlo brez vsakršnih ovir, ali kateri Tunguz se ne bi veselil časa, ko se začenja zemlja prebujati? Človek si že kako pomore, ali preganjana žival «Vače z Velikimi skoki in se udira globoko v
sneg; včasi zagazi do^ hrbta. Tu jo lovec brez truda ubije.
Gre Ujulgu po veliki ravnici. Davno mu je že izginilo izpred oči njegovo bivališče; bolj in bolj se mu odmika. Ujulgu je srečen. Ni mu treba živeti v pomanjkanju; res pa je, da bodo doma kmalu -snedli poslednje zaloge jelenovega те«д in da se njegovi že dolgo niso do sitega najedli. Vendar je letos še daleč do lakote. Pred nekaj leti je njegova rodbina hudo stradala, čeprav ne tako. da bi bila morala jesti jermene, kakor nekateri njegovi sosedje. Ali trda je predla tudi njim. Letos ni teh skrbi. In sploh — če bi tudi bile, kdo bi si jih preveč jertial k srcu? Ako bi mu pričele prihajati, bi jih bil z znano tunguško lahkomiselnostjo z lahkoto pregnal.
Že je Ujulgu v tajgi, v njenem prozornem kraljestvu. Stara rodnica še leži pod zimsko odejo, leži, vendar pa že diha pod snežnimi pernicami. Povsod na okoli — na zajetnih vejah mecesnov. na zelenih iglicah jelk, na tenkih severnih brezah, na vsakem pritlikavem grmičku se je primrznil sneg in je dobil raznovrstne, tu in tam kaj čudne oblike. Zdi se ti, da si v pravljici. Tiho je v gozdu. Molči tajga, kakor da bi bila začarana ali zatopljena v tiho premišljevanje. Toda njen sen je čujoč; vsak zvok sliši, vsak šum, ki preseka mrtvo tišino. Odtrga se veja suhega drevesa in pade na tla, premakne se pod težo snèga kamen in se skotali po gozdu, zalaja v globini gozda polarna lisica — na vse odgovarja iz sna prebujena tajga. Odmev se razlega po vsem gozdu in leti, neute-goma leti. dokler nekje daleč ne umolkne. In tedaj tajga znova zaspi.
Prijetno je Ujulgu v domačem kraju. Nemara ie sto kilometrov na okoli sam s svojo rodbino, edini gospodar tega strogo molčečega gozda. In ne vidi se mu krivo; nič ga ni strâh. V tem tajgi-nem morju je kakor doma. Pozna ga do poslednjega kotička in grmička. Vešče se drsa med mecesni. dobro se izogiblje jezer in rečnih korit; zdaj zaide na široko jaso in zdaj se spusti v gozd. V glavi mu roje razne mLsli. Spominja se prejšnjih lovov in raznih prigod. Vidi pred seboj ruske trgovce, ki prihajajo kupčevat. Spominja se. da je bi! majhen deček, ko je bil že osirotel. Tuji ljudje so ga sprejeli k sebi in ga vzgajali kot
»
svojega. Zrasel je iz njega čil fant; pogumno se je lotil orožja in se uril v lovu. Sedaj ima lastno gospodarstvo, ženo in dvoje otrok.
Vse to vidi kakor živo pred seboj. Ujul-gova glava dela prav tako naglo kot noge. V glavi se mu podi misel za mislijo, vzlic temu ga premišljevanje ne oddalji niti za minuto od bele snežne ravni. Oči bistro iščejo sledov severnega jelena. Razločuje mnogo drugih sledov živalskih prebivalcev tajginega kraljestva. V tej pestri zmesi ne prezre niti enega znaka. Snežna ravan je Ujulgova knjiga, ki v nji pozna vsako črko. vsako besedo. Iz nje izve. kaj se dogaja v tajgi, prepozna vsako žival, čita o njenih navadah. Občutljivi sluh razloči vsak najmanjši šum sredi grobnega molka gozdne tišine.
Tak teče Ujulgu. Nima več daleč na lovišče. In misli se nehote osredotočijo okoli tridesetih pasti. Kaj neki mu je pripravila tajga pod pastmi. Ali mu bo »gospodar« lesa poslal dve sivi lisici kakor lansko leto. ali nemara modrega lisjaka kakor predlani? Ujulgu se dobro spominja, da so mu ruski trgovci dali zanje dobršno mero čaja in sladkorja ter v^č funtov tobaka.
Še deset kilometrov po reki, potlej zopet v gozd in še dva ali tri kilometre na veliko ledino. Tam stoje po vrsti njegove pasti... Glej, že je v 'gozdu, že je pred njim dolga ledina----
»Ko me le ne bi nihče srečal!« premišljuje Ujulgu strahotna. Šega veleva, da je treba dati človeku, ki ga lovec prvega sreča, prvi lovski plen. Pred tremi leti — tega ne bo nikdar pozabil — je zalotil pri pasteh nekega lovca... Kaj je hotel storiti? ... Moral mu je dati celo sivo lisico, naj mu je bilo sicer še tako žal, ah, kako žal...
V daljavi, na obzorju širokega prostora ob go'zdu se riše temen predmet. To je prva past. Ujulgu jasno vidi dve tenki steni, zloženi iz drobnih šib in med njimi dvoie brun. rahlo podprtih ob strani. Živo utriplje lovčevo srce. Pohiti in že vidi. da je past prazna; bruna stoje tako. kakor jih je bil postavil. To-gotno se podviza k drugi pasti. Glej, tudi ta je prazna, ali tam v daljavi jç tretja. še in še dalje — o, saj je veliko pasti! V eni je vendar nekaj. Bruno je padlo. »Gospodar« gozda se torej ne jezi nanj! Ko bi bila vsaj navadna lisica! In če je srebrna ali r.Tn7 Oprezno dvigne in razočaran pljune. Pod njim
leži sova, ki jo je težka klada do dobra zmečkala. Oči so ji izbuljene.
»Tej nesnagi ni bilo treba zlesti semkaj!« — dé togotno in zaluči poginulega ptiča daleč proč.
Zdaj krene k nadaljnim pastem. Smučke drsajo hitreje, zakaj Ujulgu je malce razburjen. Glej, tam-le je nekaj, brž dvigne bruno in najde belo lisico.
Tako teka od pasti do pasti. Sreča ga omami, in ko je spet cela vrsta praznih, postane togoten. Našel je zopet nepovabljenega gosta — sovo. Fej! — pljune lovec nejevoljno. Na hrbtu ima že dve beli lisici in eno navadno. Še tri pasti mu ostanejo. Dve sta prazni. Kaj neki je v tretji, poslednji? »Sigurno bo prazna!« mu kljuva misel v glavi. »Nu. pa bodi: dve beli in ena navadna lisica, to ni kar si bodi! Ni slab plen!« misli Ujulgu in stopi k poslednji pasti. Bruno je padlo. Nekaj je v njem. Sova — misli Ujulgu — sigurno bo ta nesnaga! Vzlic temu dvigne bruno z nadejo. Oh, modra lisica, to pa že nekai pomeni! Drago bodo kupci plačali redko kožuhovino.
Razveselil se je Ujulgu in se radostno smuka s težkim bremenom po večerni tajgi. Gre in se bistro ogleduje okoli sebe, ali ni kje v bližini kakšno večje drevo, na katerem bi bil shranil svoj plen. Ovira ga pri hoji, a lovcu se mudi! Ko se mu ne bi bilo mudilo, bi bil ogulil živalim kožo in jo vzel s seboj, ostalo pa bi ostavil na mestu. Nu. zdaj ni časa za to, pa bo pustil plen na lovišču dokler se ne bo zopet vrnil. Naposled najde za-željeno drevo. Vzame motvoz, spleza na visok mecesen in priveže na veje dragoceni plen. Sicer bi ga drug lovec opazil že iz daliave, ali to ga ni malo ne vznemirja. Četudi bi kdo zablodil v ta kraj, se ne bi bil dotaknil tujega imetja; ni tatov med Tunguzi! Plen je treba zavarovati samo ored zverinami, ki bi jih utegnil zamikati vonj in bi prišle na gostijo.
Zdai se je Ujulgu odkrižal bremena, pa lahko prosto zasleduje divie jelene. Do noči mora prevaliti še nekaj deset kilometrov. Morda sledi zverine? Teče Ujulgu eno uro. dve. Že ugaša dan in za jeleni ni niti stare sledi. Solnce se niža k zatonu. Nočne sence vise v gozdu. V njegovi globini je še boli temno in očarljivo. Napočil je čas počitka: utrujen ie in lačen. Ves dan — od zgodnjega iutra — ni imel niti trohice v ustih.
Ujulgu se ustavi pri velikih mecesnih, sname puško in jo obesi na drivo. Nato si nabere suhljad, nareže nekaj suhega lesa in si zakuri. Ogenj veselo vzplapo-la. Lovec nabere v posodo sneg in jo obesi nad ogenj. Nato jame lomiti jelo-vo šibje. Ko je voda zavrela, nasiplje vanjo peščico čaja. Glej, večerja je pripravljena. Ujulgu s slastjo pije čaj in pri--grizuje suho meso. Zažge si pipo in je prav srečen, da se je dan končal tako srečno.
Ko je izpraznil posodo do dna, se je lahko vlegel k počitku. Ujulgu naloži na ogenj nekaj šibja, nastelje po snegu jelovo vejevje in se pokojno vleže. obr-nivši hrbet k ognju. Ni bilo treba dolgo čakati, da je zaspal. Temna tajga bedi nad njim — vsa molčeča in čuječa. Dvakrat se je bil vzdramil in vzdrgetal od mraza. Naložil je na ogenj in je znova zaspal.
★
Drugega dne je bil Ujulgu že na vse zgodaj pokonci. Nočne sence so komaj zapuščale gozd in zarja je mlačno svi-tala skozi vejevje, ko si je kuhal čaj. Tudi zdaj je bilo treba pohiteti. Aprilsko solnce ne čaka: že je bilo vzšlo nad taj-go. Ujulgu je na poti. Zopet hiti s svojimi smučmi, vendar to pot ne tako naglo kot snoči. Zalezuje severnega je'ena. Zdaj gre na desno vzdolž ob reki. potem obrne navzgor, napravi ovinek v gozd in se zopet naglo spi..,ti k reki. Pozorno gleda v daljavo, natanko preleti s pogledi gozd in obsežno zasneženo polje; zopet beži dalje.
Na desnici se dviga osamela visoka gora. Kakor da bi bila zrasla iz jezera, moli visoko v nebo. Njen vrh je raven kakor stol in se vidi, ko da bi ga bil kdo izdelal po določenih pravilih. Strme stene so na podnožju zrasle v skromen gozdič, dočim se zgoraj grmadijo zajetne skale. Strašen kraj! Ni ga Tunguza, ki bi se bil drznil na vrh Bojalde. O njem gre glas. da so nekoč jelenovi sledovi zapeljali dva Tunguza; šla sta na vrh in našla ondukaj nage ljudi. Rden izmed njiju je pri tej priči umrl od strahu, drugi je na pol mrtev pobegni' z gore in je prišedši domov pripovedoval reči, ki so se od njih ljudem ježili lasje. Posihmal si ni nihče več drznil na ta vrh. Tudi Uiulgu je na poti čez jezero pohitel, hoteč čim prej ostaviti nesrečni kraj.
A glei — tudi zdaj ni nikjer ielenjih sledov. Samo sledovi lisice se poznaio, pa še ti so stari. Na nekaterih mestih
so zemljo poteptali zajci. Med grmičevjem se vidijo sledovi jerebic. j u in tam se poznajo Kakor srebrna nit drobni misjt sieuovi. Le jeienjm ni nikjer. Ujulgu se je vznemiril.
»Slaoo je«, je rekel samemu sebi, »treoa bo stradati«. Ce ne ulovi kake večje živali, bodo doma umirali od gladu. iN j emu je treba precejšnjega plena, saj ž njim kot,z dobrim lovcem vsako pomlad tabori več rodbin. 1 udi zdaj gredo tri rodbine; knvonoga starka Mangoj z otroci, starec Badžangoj z vnukom in hčerko in dve starki vdovi. In Ujulgu mora vsem preskrbeti hrano, zakaj stari običaj veleva, da močan, zdrav mož ne sme napoditi šibkih in bolnih revežev. Zato pa je treba obilnega plena. A tukaj se zaman ozira po srečnih sledovih. 5e nikdar se ni vrnil prazen z lova. Glej, tam-le je volčji sled. A, zato tedaj ni nikjer drugih živali: vse je volk pregnal!
Solnce je že zdavnaj pokazalo poldan Ujulgu gre brez nehanja dalje in še ni nikjer sledov. Ze čuti lahko utrujenost od jalovega tavanja po tajgi. Naposled se je znočilo in Ujulgu se znova spravi počivat. Ves dan niti sledu! Kam so izginile živali? Uorje mu. četudi jutri ne bo boljše. To bodo stradali!
Naslednjega dne je Ujulgu zopet na poti. Teka po gozdovih, ravninah, zamrznjenih rekah. Vse naokrog je belo, pusto in tiho. Po bregovih rek se dvigajo rdečkaste, skalnate gore. porasle tu z gozdovi, tam pa prazne in gole. Na plani ga zasleplja sneg, le v gozdu je lepo, zakaj krošnje mecesnov prijetno lomijo svetlobo. Dolgo traja to be-ganje za ljubo hrano; tudi danes je »gospodar« gozdov krut nasproti njemu. Ze se niža solnce k zatonu, večer prihaja ir še ni sledu. Ujulguju se izmika poslednja nadeja, ko se mu nenadoma zavrti pred očmi: glej. glej, to pa je sled v snegu! Dobro jo razločuje in takoj ugane, da je sveža. Vodi v gozd. Brž za njo. Tedajci opazi, da sta bila dva jelena. Dolgo se naš lovec poganja po goščavi, naposled pa res opazi na robu dva severna jelena Iz snega molita samo hrbta.
Zdaj se Ujulgu previdno splazi na primerno mesto. Mora se postaviti naspro-ti vetru, ker bi ga bila sicer jelena zavohala. Že je v bližini kakšnih petnajst korakov. Sname puško, jo postavi na kopito, ročno nasiplje smodnik in nameri. Glej, udaril je petelin, kremen se je zaiskril. smodnik se je vnel in strel je zagrmel. skalil gozdni mir in odme-
val daleč v tajgo. Na snegu je oblegal jelen ves v krvi. Drugi jelen je za hip obstal in dvignil glavo, kakor da ne bi mogel verjeti, nato pa je z velikimi skoki pobegnil v gozd. Ne bodi len, je lovec urno pripravil puško in ustrelil; padel je še drugi jelen. Ujulgu je brž stopil k njemu in je še ujel poslednji pogled jasnih, dobrih oči. Pustil je plen na licu mesta in je vzradoščen pohitel naprej, da bi do noči prišel še dalje.
Jutri mora naprej. Dva jelena sta premalo za štiri rodbine. Solnce tone. Zopet noč v snegu. In zjutraj ob prvem svitu je že pokonci. Takoj se je bil nameril na vrh hriba, čigar visoke skale zaznamujejo korito dokaj široke reke.
Kmalu je prišel na stare sledove cele črede jelenov in še trenutek potem na docela sveže; videlo se je, da hodijo če-šče tod. Sled je vodila na vrh hriba, zavijala pod drevjem in se pomikala tik ob prepadu.
Odtod je videl lovec celo planjavo kakor na dlani. Ujulgu je šel počasneje in previdno, da ne bi vzbudil pozornosti, pri tem pa je skrbno opazoval svet okoli sebe. Dokaj dolgo je hodil in ni ničesar videl. Nagloma pa se je bil obrnil v goščavo in se je skril za negosti grm. Malo dalje se je komaj vidno pomikala čreda desetih jelenov. Stopali so počasi in previdno, kakor da bi se česa bali. Spredaj je korakal tolst, siv jelen, vodja črede in je visoko dvigal krasno glavo z obilnim rogovjem. Poznalo se mu je, kako previdno zre in voha naokrog. Zdaj pa zdaj se je za hip ustavil in je obračal glavo, zroč prav tja, kjer je čepel Ujulgu. Za njim so oprezno stopali ostali jeleni, ne sluteč, da gredo smrti naproti. .
Ujulgu je bilo dobro skrit. Postavil je puško na koleno in jo je nameril v pravo smer. čakaje, da se jeleni približajo. Več ko na 10—15 korakov ne sme lovec streljati iz puške s kresilom, zakaj tak strel bi bil preveč negotov.
Jeleni so prihajali bliže in bliže. Vodja je čedalje pogosteje postajal, kakor da bi slutil kaj slabega. Glej. že se je čreda približala na streljaj. Pok, — strel je zagrmel in hrupno odmeval po dolini. Ujulgu je strelovito naglo znova nasipal smodnik in zopet meril. Med tem se je dim razblinil in je videl, da vodia črede leži na tleh. Čreda se je za hip ustavila kakor da bi io bil kdo zabil v zemljo. Trenutek nato se je prestrašena tesno strnila v krdelo in je udarila v beg. Tedaici ie znava oočilo. Še en jelen se
je bil prekobalil na tla. Zdaj se je čreda na mah razpršila in vsak je bežal, kamor ga je podil slepi strah. Toda mehak sneg je jelene oviral pri begu in so padali, s težavo izmotavali noge in se zopet pogrezali globlje; vse to jih je do nemoči utrujalo. Boj je postajal od trenutka do trenutka obupnejši. Nekateri so vendar dospeli do gozda in so izginili v goščavi, trije pa so se venomer borili s snegom.
Zdaj lovcu ni bilo treba več puške. Naslonil jo je na grm in se po bliskovo vrgel v sneg. V roki se mu je zabliščal nož in ročno se je zakadil v nemočno žival. Ujulgov obraz je ves zardel, nos se mu je napel in bliskajoče so oči so se ubadale v plen. Urno je zaklal prvega in drugega jelena. Tretji pa je bil močan in se je z vsem naix>rom izkopal iz snega, hoteč uteči. Ujulgu se je brž spustil za njim, ali jelen je našel tršo pot in je tekel hitreje. Ko je Ujulgu spoznal, da ga ne bi bil dohitel, ga je pustil.
Tako se je lahko lovec ustavil, si oddahnil in utrl pot s čela. Na rdečem obrazu mu je zasijalo zadovoljstvo in veselje. Redek plen! V nekaj minutah je bil ubil štiri jelene. Zdaj se že lahko vrne domov, ker ne bo prišel praznorok. Zažgal si je pipo, vrgel puško na hrbet in je odhitel tja, kjer ga je imela čakati rodbina.
Ni bil več v skrbeh za dom in hrano. Na obrazu, ki je bil veder kakor jasno nebo, ni bilo ne oblačka. Ujulgu se na moč veseli in se mu vidi, da je vse okoli njega veselo.
Beži Ujulgu. Svet se večeri, mračne sence se plazijo iz gozdov in dolin. Taj-ga postaja čedalje temnejša, čeprav je noč svetla — lepa aprilska noč.
Pozno zvečer je bilo, ko je dospel v šo-torišče. Njegovi so se že pripravljali k spanju, takisto ostale rodbine v drugih šotorih. Ko pa so začuli njegove stopinje, so vsi prihiteli v Ujulgov šotor, vprašujoč kako je lov uspel.
Lovcev obraz je očitoval žalost.
Kaj se je zgodilo?
Nikdar se mu ni pripetilo kaj takega. Ničesar ni nalovil. Ne ene živali ni srečal. Še sledov ni bilo in pasti so bile prazne. »Gospodar« mu ni podelil svoje milosti.
Tako odgovarja Ujulgu na vsa vprašanja. Ne sme lovec takoj razodeti resnice o lovu. zakaj »gospodar« je strog in bi lahko videl v tem bahaštvo. pa bi bil plen izročil hudobnim duhovom. Ujulgu se tedaj nič ne hvali; vso hvalo daje
»gospodarju«, ki mu je poslal šest jelenov in štiri lisice.
In vsi se delajo žalostne, čeprav ne verujejo. Trdno so preverjeni, da je v tajgi vendarle kakšen Ujulgov plen. —
vsaj en jelen. Prenehajo govoriti in se brž razidejo.
Na vse zgodaj pa so vsi pobrali šotore in so šli taborit tja, kjer je bil Ujulgu ostavil lovski plen.
/. G.
IZ MALO ZNANE DALMACIJE
šilsenik in okolica
V času, ko leto za letom stalno raste obisk naše jugoslovenske rivijere — in to je vsa jadranska obala od Sušaka do Ulčinja — utegnejo občinstvo za» nimati kraji, ki so pri nas bolj ali manj neznani. Vsak, kdor je kedaj obiskal Jadran, pozna vsaj za silo kvarnerska kopališča, pa Split, Dubrovnik in mor»
močnega vtiska. Oko, ki se naveliča in izmuči, opazujoč tiste skoro gole «kršne kraje», ki se raztezajo vse od Drniša v bližino Šibenika, ugleda, to mesto dokaj ravnodušno; nič ga prvi hip ne zadivi. Tudi prvi pogled na mor» je te ne presune tako mogočno, kakor če se voziš proti Splitu ali Dubrovni»
Merilo 1:333.000.
Razlaga: V = Visovac, R = Razlin, P = Prvič = Lo = Laskovan, K = Krka, Z = Zaton, Š = Sepurine, Zm = Zmajan, SK = Skradin, Šb = Šibenik, L = Luka, Kp = Kaprije, Vr = Vrulje, J = Jadrija, V = Vodice, Kn = Kakan, Pr = Prukljan, Z1 = Zlarin, T = Tijat, 2 = 2irje, Ргј = Pr. jez., — Le = Lupac, Tr = Tribunj,
Ts = Tijesno.
la Kotorski zaliv, dočim je n. pr. Šibe» rik s svojo okolico na kopnem in na jližnjih otokih vzlic svojim romantič» nim prirodnim lepotam, kaj malo znan in upoštevan.
Na potnika, ki dopotuje po železni» ci, ne napravi Šibenik kdo ve kako
ku, kjer se nam razprostre morje v vsej svoji neizmernosti. Pri Šibeniku ga zakrivajo številni otoki, ki jih je tu največ ob vsej naši obali. Dvigujejo se iz morja kakor majhni grički.
Staro pomorsko mesto Šibenik je bi» lo ustanovljeno v 10. veku po Kr Hia-
— 4t)U
govi ustanovitelji so bili hrvatski bri* birski knezi Šubiči. Nagli porast pa je oviral beneško trgovino, zato so ga Benečani dvakrat porušili, vendar si je mesto zopet opomoglo. Večinoma je delilo usodo ostale Dalmacije. Od 1. 1412. do 1. 1797. je bilo v beneški ob» lasti, 1. 1813. ga je prevzela Avstrija, po njenem zlomu pa naša država. Da» nes šteje okrog 16.000 prebivalcev.
Izmed raznih znamenitosti Šibenika je posebno pomembna katedrala sv. Jakoba, ki je bila zgrajena v gotskem in renesančnem slogu med 1. 1431. — 1. 1536. po načrtih dalmatinskega arhi*
Lovre in Dominika z obilico starih umetnin in rokopisov.
Nad Šibenikom se dvigajo tri trdnja* ve: Šubičevac, kaštel sv. Ane in ka* štel sv. Ivana, ki te s svojo mrko ma» sivnostjo živo spominja zgodovinske preteklosti tega mesta. Odtod (in tja dospeš iz mesta v pičlih 20 minutah), kakor tudi z nanovo zgrajenega Belve* derja, proste točke v mestni borovi šumi, skozi katero so bile v poslednjem času narejene lepe, udobne poti, imaš najlepši, uprav veličastni razgled na spodaj ležeče mesto, na bližnje otoke in na morje.
POGLED N A ŠIBEN1K
tekta Jurija Orsinija. Katedrala je s streho vred iz kamna. Cerkev, zlasti pa krstilnica, se ponaša s krasnimi skulp» turami. Obiskovalce posebno zanima dejstvo, da nad krstilnim kamnom iz» klesani drevesni listi dajejo ob lahkih udarcih melodične, ubrane zvoke. Za* padna, proti morju obrnjena stran eer* kve, ki bi nudila najlepši pogled, je —-žal — zazidana s škofijsko palačo. Kaj so storili s skulpturami, ki so bile na» tej strani: ali so jih odstranili, ali pa enostavno vzidali, tega ne vemo. Na vzhodni strani cerkve je krasna, dobro ohranjena loggia iz 1. 1534. Razen ka* tedrale si bo popotnik rad ogledal tudi stopnice cerkve sv. Ivana, freske No* ve cerkve ter samostane sv. Franja,
"V šibeniški luki se izliva reka Krka, znana po svojih številnih vodopadih. Njen izvir je tri in pol km severno Krtina. V gornjem toku. od izvira na» vzdol, so najznamenitejši slapovi: To* poljski ali Krčič slap s padcem 22 m, slap Buiišnice, pritoka Krke, pri Go/u* biču s padcem 30 m. slap Brljan s pad* cem 16 do 20 m, Manojlovac, s pad* cem 32 m, največji in obenem najlepši slap zgornje Krke, s številnimi kaska» dami s skupno dolžino 500 m in širino do 200 m. Ta slap se lahko primerja po svoji slikovitosti vodopadu Rene pri Schaffhausenu. Potem sledita Rošnjak, najmanjši slap Krke, ki ima komaj 8 m padca in slap Miljacke s padcem 24 m. Vodna sila Miljacke je deloma izrab*
Ijena po električni centrali tovarne «Su» fid». Dalje nizdol Krke je Roški slap, ki ima v dolžini 400 m 12 slapov s pad» cem do približno 15 m. Najnižji v reki ob mestu Skradin je Skradinski buk, slap s 17 kaskadami, čijih bučanje se čuje 2 km daleč. Posamezni slapovi do» sezajo padec 46 m in širino 100 m.
Razen vodopadov ima Krka krasna jezera s kristalno čisto vodo. Največja teh jezer so: Bjclober ali Čorič jezero
odkrita «Velika jama» z jezerom, ta» kisto polna stalaktitov. Jama ima 12 delov, od katerih je prvi del 14 m dolg, 12 m širok in 7 m visok, vsa jama pa meri do 12 km2.
Okolica Krke ima — takoj od Knina z njegovo mogočno trdnjavo — mno» go iepih zgodovinskih spomenikov; tu vidimo v razvalinah del hrvatske, a po» nekod celo rimske prošlosti. Tako je opaziti 7 km severno Kistanja blizu
OKOLICA S1BEN.
(dolgo 1300 m in 400 m široko), ki leži vzdolž ob reki tik pred slapom Brljan. Nekako sredi rečnega toka nad Skra» dinskim bukom je idilično Visovačko jezero, dolgo 3500 m in 750 m široko, z otočičem Visovac, na katerem stoji cerkev iz 1. 1576. Niže Skradina je Prukljansko jezero, 5 in pol km dolgo in 2 km široko, z globino 24 m, v ka» terem je v času svetovne vojne našlo na stotine jadrnic in manjših parnikov varno zavetišče.
V okolici reke Krke nas očarajo tudi razne jame, tako severno mesteca Ki' stanje (2000 prebivalcev) Laličeva špi» lja, z mnogimi dvoranami, polna sta» laktitov in izvirov čiste vode. 0,b Skra» dinskem buku je največja, pred 30 leti
1: SLAPOVI KRKE
vasi Rudele ostanke rimske ceste, rim» skega vodovoda, amfiteatra, L dr.
Tri kilometre izpod slapa Miljacke se vidi še danes mogočna razvalina gradu Čučevo, nekdaj last knezov Šu» bičev. Na nasprotni strani reke, malo nižje, se dvigajo ogromne razvaline grada Nečven, ki je bil à^ 1. 1421 last kninskih knezwv Nelepičev, pozneje pa kneza Jurija Martinoševiča. Približno 4—5 km nižje Nečvena se vidijo raz» valine trdnjave Bogočina. Ob južni obali Prukljanskega jezera so razvali« ne bazilike iz VII. stoletja. Tako so torej ti malo znani kraji polni sledov starodavnih zgodovinskih dogodkov.
Iz Prukljanskega jezera se Krka, sti» skajoča se skozi izredno slikovit kanal sv. Josipa, izliva v šibeniško luko.
Težko bi se dale primerjati krasote reke Krke s podobnimi v naši gorenj* ski Švici. Ljubek je naš Bled, divje* romantična soteska Vintgar, ali pri« merjava ne bi držala, ker najdeš v toku reke Krke združeno v harmonie* nem skladu vse, kar lahko novosti želj* nega potnika zanima in očara — od mehke sanjavosti do strmeče groze. Kakor sodimo o človeku, ki je bil na Bledu, pa ni videl Vintgarja, da ne pozna vsega Bleda, tako iahko rečemo o onem, ki je bil v Šibeniku. pa ni videl slapov Krke, da ni videl vsega Šibe» nika.
Sibeniška luka, prav za prav jezero Krke, je dolga 9 km in se razteza se» verno do Zatona, široka pa je 700 do 1300 m. Pri izhodu iz šibeniške luke gre pot skozi naraven kanal sv. Anto» na, ki je dolg blizu 2 km, pri izhodu in vhodu pa je овек do 150 m. Ta kanal je v resnici ustje reke Krke, ki se iz* liva tu v morje. Na obeh straneh ka* nala sta polotoka Veliki Lobor '64 m) na levi, Oštra Glavica (77 m) na desni. Na levi strani sredi pečine je onaziti zidano steno; tu jr jama in v nji kape* lica sv. Antona. Pri izhodu iz kanala na levo očara potnika bela, lepa trd» njava sv. Nikole, ki se vidi kakor da bi zrasla iz morja. Nekdaj je bil na tem mestu samostan (1065 1.); trdnja* va, zgrajena po načrtih Mihovila San* micheli»a, poteka iz 1. 1543. Trdnjava, ki ie zanimiva že zbog svoje lege in arhitektonske vrednosti, je danes po» tresna in vremenska postaja.
Dober poldrug km zahodno od šibe» ni.škega kanala je severni 'el otoka Zlarma, ki se razteza, kakor vsi dalma» tinski otoki, z jugovzhodne proti se» verozahodni smeri. V zalivu severnega dela je mesto Zlarin (2200 nreb.), k' za» pusti svojo lepo luko in dolgim, širo* kim molom, prav ugoden vtis. Naivišia torka otoka je desno od m^sta ležeče, 173 m visoko brdo Klenao S tet?a brda se nudi krasen razg'ed. Pod teboi je mesto z lepo cerkviio in zaokroženo obalo, po vsem ostalem ofoku pa se razprostirajo rodovitna polja in vino* gradi.
Severovzhodno od Zlarina, v da'iavi poldrug km, leži rodoviten, a neobliti» den otok Lnpac. k: f?n na s^vern; «tre* ni skoro dotika otok Prvič, — T,p«fa Prv:č je približno 2 in pol km dolg, dober
kilometer širok, rodoviten in obljuden. Povsod so vinogradi, kjer rasto poleg trt smokve, oljke, mandeljni, orehi, višnje, šipci, i. dr. Na južnem delu otoka leži v zalivu vas Prvič luka (1400 prebivalcev), v zalivu, na zahodni stra» ni, pa vas Prvič Šepurine (2000 prebi* valcev). Vasi ste oddaljeni druga od druge pičla 2 km.
Otok Prvič je kakor ustvarjen za ljudi, ki ne iščejo hrupnih zabav in ve» selic, marveč oddih v miru in zatišju. Za kopanje je dovolj udobnih naravnih prostorov. Klima na tem otoku je iz» borna; ljudje ne pomnijo epidemij ali kakih drugih nalezljivih bolezni. Na otoku je dovolj pitne talne vode, ki ima sicer malo okusa po slanem, ven» dar se ji človek kmalu privadi. Komar* jev na otoku ni, tudi muhe niso preveč nadležne. Vzrok je iskati v tem, da je otok do 72 m visok in da ima le malo ovac, oslov in mezgov. Goveje živine otočani sploh nimajo. Ljudstvo se pe» ča z vinorejo in pridela kljub slabim gospodarskim razmeram 5000 hI vina in precej olja. Poleg tega imajo oto* čani tudi z ribolovom nekaj zaslužka. .Življenje na otoku ni drago; seveda, gost ne sme biti preveč izbirčen. Za 50 Din se dobi vsa oskrba s stanova* njem. Na otoku sicer ni hotelov, dobiti je pa vso oskrbo v nekaterih zasebnih hišah. Čeprav je ljudstvo po večini si» romašno, je vendar priljudno, dobro in pošteno ter gre tujcu rado na roko. Govorica otočanov, ki imajo še pre« cet italijanskih izrazov, je mehka, a tako hitra, da jo tuiec izpočetka težko razume. Kakor sploh večina Dalmatin» cev, nimajo tudi ti otočani pevskega grla; kar pojo, pojo vse po eni in isti melodiji; cerkvene pesmi enako kot ljubezenske. Ljubezen poznajo, da se tako izrazim, le z oficiielne strani, t. j. zgolj ljubezen, ki je obče dovoljena in ki ima za posledico zakonski iarem. Ni'hova morala je zelo stroga, kar se vidi že iz tega, Ha ni tu nobenih neza» konskih otrok. To je povsem naravno, saj je vsa ljubezen pod strogo kon» tro'o. Podobno strogost oiažamo m"d liudstvom tudi drugod v Dalmaciji. Za lutbezenske pustolovščine Dalmacija, zlasti še otok Prvič, nikakor ni. V splošnem so Dalmatinke pridneiše in vztrainejše od moških. Kakor drugod v Dalmaciji, smatrajo tudi tukaj mo» ški. da so stor'li dovo'i. če so Opravili poljska dela ali končali ribolov, in da smejo potem pohtjkovati, dočim se
morajo ženske po ves božji dan vbijati na polju, na morju in doma.
Otok Prvič nudi gostom, ki se jim hoče izletov, dovolj lepe prilike. Pičla 2 km od Superin leži otok Tijat (Ze» len); z njegove najvišje točke (121 m) je krasen razgled po bližnjih otokih in po kopnem. Otok je bil poprej ob* delan, v vojnem času pa zbog pomanj» kanja drv docela opustošen. Le redke oljke iii smokve spominjajo na nekda» nje vinograde. Otok ni naseljen.
Približno 3 km na sever leži skoro v morje zakopana vas Tribunj, ki je zvezai." s kopn -m le po 1 amenitem mostu. Vas meri komaj pol km2 in ne nudi s svojim kupom gosto nazidanih hiš nič zanimivega, toda pogled na njo z orička na kopnem, kjer se beli mična bela cerkvica, je dokaj lep.
Dalje proti severozapadu, kakih 9 km od Tribunja, je videti na otoku Mor« teru, največjem izmed šibeniških oto» kov, lično mesto Tijesno, ki se dotika kopnega in je zvezano z njim po že» leznem, premičnem mostu, ki omogoča prehod ladij in manjših parnikov. Me» sto šteje 2000 prebivalcev, ima elek» trično razsvetljavo in prav lično lego.
Nad mestom se dviga ccrkev Marije Caravaggia (ljudje izgovarjajo «Kara» vaja», beseda pa je italijanska), h ka« teri vodi prav iz mesta lepa, po stop» nicah izpeljana pot z drevoredi ob obeh straneh. Ob vznožju desno stop» nic so široko betonirana tla z vodnja» kom na spodnji strani, ki rabi za oskr» bo mesta z vodo. Na ta način se mo» rajo preskrbovati mnogi kraji v kršni Dalmaciji z deževnico, ki jo ujemajo na kolikor moči široki ploskvi. Ta cerkev, ki ima prav idilično lego, slovi kot božja pot in jo obiskujejo številni romarji.
Pot iz Tribunja v Tijesno pelje sko» zi same vinograde. Zgodaj zjutraj sre« čuješ seljake in seljakinje z osli in mezgi, ki odhajajo na polja. Ženske vidiš večinoma s preslicami v rokah, če gredo peš, ali če sede na svojih krotkih živinčetih.
Približno 2 km od Tribunja leži se» verovhodno na kopnem tik ob morju mesto Vodice (čez 3000 prebivalcev). Mesto ima prav čedno, široko', luko, staro interesantne cerkev in pred njo karakterističen vodnjak, kakor jih sre» čujemo samo še v Italiji.
Iz Vodic, ki so oddaljene od otoka Prvič komaj 1 km, vodi v severovzhod»
ni smeri cesta v približno 6 km odda* ljcno vas Zaton, ki tvori obenem se» verno točko šibeniške luke. Vas leži čisto v kotlini in je odprta le na šibe» niško stran. Jugozhodno od Vodic se iazteza na kopnem prav tja do šibeni» škega kanala sv. Antona, oziroma do kopališča «Jadrije» pokrajina Srima. Tako se imenuje tudi vas vzhodno Vo» dic, oddaljena 2 km; tu so se naselili Šepurinjani, ki imajo večji del svojih ✓mogradov na kopnem.
Jugozahodno Tijata, oddaljen pri» bližno poldrug kril, leži otok Zmajan (Orut), nekako istega obsega, kakor Tijat. Dober km za Žmajanom je otok Kaprije z najvišjo točko 128 m, za tem, še km dalje proti zapadu, otok Kakan, 2 km južno Kakanja, otok Ži» rije, dolg kakšnih 11 km, z vasjo iste» ga imena- in najvišjo točko 131 m. Se» verno Tijata, oddaljen dober km, leži ozek, približno 3 km dolg otok La* skovan, ki ga imenujejo domačini Lo» gorun. Za nakup tega otoka, ki sicer ni obljuden niti obdelan, so se baje pogajali Čehi, ki so nameravali zgra» diti ondi sanatorij. Načrt pa se je iz* jalovil, ker se je domačinom videla po» nujena vsota prenizka.
Poleg imenovanih otokov je še vse polno večjih in manjših otokov, oto» čičev in malih školjev; niti domačini ne vedo vsem imena.
Nemara bo ta kratki popis Šibenika in njegove okolice zvabil marsikogar v te malo znane, a zato svojevrstno lepe in idilične kraje naše lepe Dalma» cije. Tudi o njih velja, da jih ne po» zabi, kdor jih je kdaj videl.
ELEKTRIČNI ZAJEC
V Nemčiji se vsega sita in naveličana gospoda zabava z novo družabno igro, ki je prišla iz Anglije, kjer je uspešno tekmo» vala z znano angleško zabavo: bojem med petelini. Nova igra obstoja v tem4e: Na tla se spusti dobro imitirani zajec, ki je «elektriziran» in divje teče. Nanj našču» jejo pse, ki mislijo, da imajo pred seboj pravega zajca. Začne se lov, ki je baje zelo zabaven; gospoda namreč posveča cele ure tej veseli igri, ne meneč se, ali so psi upehani ali ne. Treba si je prega» njati «življenja dolg čas.»
Vprašanje je le — sklepa list — kdo je neumne jši: psi, ki se vsi zapenjeni podé za električnim zajcem, ali pa ljudje, ki se temu smejejo in še nvslijo, da so po svoji vrsti krona stvarstva?
Prosper Szmurlo
Podzavestni umetniki
Kaj je samotvornost?
Ena najzanimivejših skrivnosti člo» veškega dušeslovja je samotvornost. Zdi se, da ima ta dar edino le človeško bitje, pri živalih ga, kolikor poznamo njihovo življenje, ni opaziti, čeprav jim ne moremo odreči drugih dušev» nih lastnosti, n. pr. spomina, volje, raznih čutoy itd. Dejali bi, da je prav v tem največja razlika med živalmi in človekom. Res je, da nas presene» čajo dovršeno zgrajeni nasipi in hiše bobra, mravelj, pa ptičja gnezda ali mojstersko spletene pajčevine, vendar je to — zlasti pri bobrih, čebelah in mravljah — množestvena stv^rjalnost. Na nji ni nič osebnega, kakor je sko» raj na vsem, kar ustvari človeška roka. IVrhu tega ne opazimo pri živalih ne napredka in ne tiste raznoterosti, ne» štetih inačic, ki označujejo človeško delo. Človek dela vsak po svoje, do» čim mravlje gradé svoja gnezda tako, kot pred sto leti, da, nemara tudi pred tisočletji.
Splošno se misli, da je samotvornost redek dar, ki je posameznemu človeku prirojen. Če pa se nekoliko poglobi» mo v to vprašanje, spoznamo, da je ta lastnost tesno združena s človeško duševnostjo in se lahko v neki obliki pojavi pri slehernem človeku, čeprav ostane pri večini ljudi skrita vse živ» ljenje v podzavesti. Najbližji dokaz bi našli pri otrocih, ki umejo, ne da bi jih kdo naučil, zgraditi hišice ali razne oblike iz peska in ki nas včasi prese» nečajo po izrednih risbah, prekašajo» čih izdelke onih, ki se učč risanja v šo» li. To sposobnost lahko opazimo tudi pri divjih plemenih, ki so v umstvenem pogledu približno na enaki stopnji kot naši otroci. Njih samotvornost se iz» raža v oblikovanju posode in orodja, zlasti pa v podobah malikov, ki jim dajejo ponekod tako svojevrstne ob» like, da takšnih likov ne najdemo ni» kjer v prirodi, kar pričuje, da ne gre za samo posnemanje, marveč za tvor» no oblikovanje, čeprav je le»to še da» leč od naših pojmov o umetnosti. Sa»
OKOLICA S1BEN1KA.* DOLINA КЛКЦ
motvornost, da, cclo umetniška, se je pojavila že v zgodnjem svitu človeštva. Poznali so jo naši prazgodovinski pred» niki, pri katerih je že kresanje ognja in kladivo iz kamna pomnijo epo» halno iznajdbo. Tudi ti so risali v svo» jih jamah like živali, ki so jih poznali z lova. To pričuje, da je stvariteljnost splošna lastnost, ki ne zavisi od inte» ligence in pridobljenega znanja; v pob ni meri pa se pojavlja pri pesnikih, umetnikih in iznajditeljih.
V globinah podzavesti . . .
Ker je tedaj tvornost lastnost naše duševnosti, jo bomo tem bolj srečavali v tako malo raziskanih in skoraj ne« znanih globinah naše podzavesti, ki ima v življenju dokaj večji pomen ne« go ji ga po navadi dajemo.
Posnemanje prirode ali drugih vna« njih predmetov, pri katerem gre za to, da podamo videno stvar kolikor moči verno, skoraj fotografsko natančno na platno ali na papir, je docela zavestno delo, ki niti ne more biti drugačno. Ni pa tako pri umetniških delih, kjer gre za posebno umetniško stvariteljnost.
У pesništvu, zlasti slikarstvu in kipar« stvu, se ne ustvarja s samim posnema« njem, marveč se zavestnemu delu pri» družuje podzavestno snovanje; včasi pa celo preide docela v podzavest. Na tem mestu se bomo nekoliko ustavili pri risanju in slikarstvu in opisali ne» kaj pojavov, ki nas presenečajo po svoji navidezni čudežnosti.
Kako se pač more tako težavno in zapleteno delo, kakor je stvarjanje, dogajati s sodelovanjem podzavesti? O tem ve povedati vsak resničen umet« nik, pesnik, literat, pa tudi učenjak, če je preživljal kdaj minute tako zvanega navdihnenja, v katerih stvarjajoči duh pozablja vse trenutno, kdo je in kaj je, nič ne vidi okolice; pero mu teče samo po sebi in ustvarja mojstrovine, ki kaj» krat daleko presegajo normalne spo» sobnosti avtorja, ki niti ne more na« tanko povedati, kako jih je ustvaril. Tak navdihnjenec se često sam čudi, da je mogel kaj takega napisati. Vse« kakor daje nagib k stvarjanju zavestna volja, trenutek največje stvarjalne na» petosti pa je često potopljen v podza» vest.
M. GRUZEWSKI, PORTRET (izdelan v podzavestnem stanju)
Samotvornosti, ki jc skrita v človeški podzavesti, ni tako težko razkriti; če» sto jo opazimo pri hipnotiziranih ose»
KOC1JAN, ČUDNE CVETLICE (podzavestno delo)
bah, ko pod vplivom zavestne suge» stije pišejo, svirajo, pojo, rišejo ali slikajo pogosto z mnogo večjo veščino in talentom, nego bi bile to delale v zavestnem stanju. Ko jih prebudimo iz hipnoze, se nič več ne spominjajo, da, niti verjeti ne morejo, da bi n. pr. te risbe bile delo njihovih rok. Prav isti pojav opažamo, čeprav redkeje, v av» tohipnozi, kar sem nekajkrat dognal pri umetniškem slikarju Arnoldu Rad» wanu»Radziszewskiem.
Nevešči ljudje rišejo . . ,
Pojdimo zdaj na najbolj skrivnostno področje — k umetniški samotvornosti medijev. Medij ne povzroča samo ne» navadnih pojavov fizikalnega značaja, kakor so n. pr. levitacije, telekinezije, materijalizacija itd. — znane vsem, ki so se kdaj zanimali ja pojave te vrste, marveč se očituje tudi v presenetljivih duševnih pojavih. Tako n. nr. kažejo mediji risarske in slikarske sposobno» sti, ki o njih nimajo v zavestnem sta» niu niti pojma. Začnimo pri tako zva» nem avtomatičnem risanju. Medij, ki
se včasi razgovarja, ali kaj čita in ki niti za trenutek ne izPubi zavesti, riše hkrati po papirju, ne da bi gledal nanj in nariše včasi tako umetniško sliko, da hote in po normalni poti ne bi nik» dar kaj takega narisal. Tako risanje je nastalo v času, ko sfe je avtor raz» govarjat m ni pazil na svojo roko. Po» sebne sposobnosti te bire in baže je kazal znani franoski dramatik V. Sar» dou, ki je umel v zamišljenosti, neho» té iti nevede, narisati krasne, fanta» stične risbe.
V Parizu jc na ogled 9 četvornih metrov obsegajoča Lesagejeva slika v oiju: Avguštin Lesage, brancoz, roj. 1. 1876., je dovršil zgolj ljudsko šolo; od 14. leta je delal nepretrgoma kot ru» dar'in se ni nikdar učil risati ter tudi ni nikoli jemal v ta namen svinčnika v roke. Zanimal pa ga je spiritizem in je jel očitovati dar avtomatičnega pisa» nja. L. 1912., ko je bil star 36 let, je prečital od »duhov« dani ukaz, ki ga je bil nezavestno sam napisal, da naj si kupi barve, čopič in platno in naj za» čne slikati. Lesage je ubogal »višje« naročilo in je, ko se je bil po celodnev» nem napornem delu vračal domov, se» dal pred stojalo, nabiral na čopič ka» kršno si bodi barvo ter jo je nosil na platno. Čeprav je bil docela pri zave» sti, je vendar njegova roka čisto avto» matično, kakor da ne bi bila podreje» na njegovi volji, slikala točke, linije, obraze, figure in ubrano spajala barve, tako da je čez nekaj časa nastala veli» ka popolna slika, ki je bila vzlic svoje» mu nenavadnemu obsegu izdelana do vsake podrobnosti. Slika je, kaj pa, zelo svojevrstna; predstavlja nekake bajne, fantastične, indijskim pagodam podobne stavbe, ki se dvigajo druga nad drugo in katerih vsaka ima pose» ben arhitektonski značaj, vendar pa so vse podrobnosti zlite v ubrano ce» loto in daiejo vtisk čudovitega barv» nega mozaika.
Vsak izmed nas očituje v nekem stanju sposobnost avtomatičnega risa» nja. Ta trditev se vidi neverjetna, ven» dar pa drži. Že marsikateremu čitatelju se je nekajkrat zgodilo, da se je s kom razgovarjal in je posvetil razgovoru vso pozornost; držeč v rokah svinčnik, je, ne vedé, risal razne cvetlične okrase, figure, arabeske itd., v katerih se je do neke mere očitovalo njegovo takratno duševno stanje. Kdor ni tega sâm počenjal, je nemara opazil pri komu drugem. Pri medijih pa se pojav»
Ija ta sposobnost v daleko jačjih ob» Jikah.
Mediji kot umetniki
Zdaj lahko preidemo k umetniške» mu stvarjanju medijev v tako zvanem globokem transu, to je v stanju, ko se medij ne zaveda samega sebe. Na» sproti zavestnemu ali napol podza» vestnemu stvarjanju je tu predvsem zanimivo dejstvo, da ustvarjajo izrazU to umetniška dela s svinčnikom ali s čopičem ..mediji, ki v normalnem sta» nju ume jo le malo risati ali slikati, pa tudi taki mediji, ki so v tem pogledu popolni analfabeti in niso nikdar pred tem narisali niti najskromnejše risbe. Že navedene risbe, ki nastajajo v tran» su, očitujejo, če upoštevamo pogoje, v katerih so nastale (zaprte oči, popolna tema, neverjetna hitrost), kakovost, ki v nekaterih primerih presega povpreč« ne človeške sposobnosti.
Imamo slučaje, ko je medij v tran» su portretiral osebe, ki jih ni nikdar videl ali ki so že umrle (kar si lahko razložimo tudi z vidovitostjo). Risbe in slike nastajajo v transu včasi v to» ku nekaj minut, drugekrati pa zahte» vajo ves seans in predstavljajo najraz» ličnejše oblike: ornamente, stilizirane cvetlice, živali, svete motive, portrete, simbolične podobe, fantastične postave itd.
Medij, ki ga je preiskoval prof. Flournoy v Švici, Helena Smit, ne ume v zavestnem stanju sploh niti risati, v transu pa riše razne pokrajine, stavbe, rastline in živali, ki se nahajajo — po njenih besedah — »na Marsu«. Drugi medij, Marija Vuiller, je risala ptiče, drevje in cvete, »kakor so na Veneri«. Včasi so take risbe tako fantastične, da ne moreš doumeti, kaj je medij podzavestno hotel narisati. Helena Gregoire, medij grofa Le Loup de
PREDEN IZGUBE ROGOVE ... K marcu odpadejo jelenom rogovi. Naša slika jih kaže v zgodnji pomladi.
Sainvilleja, je začela 1. 1922. v lahnem transu risati geometrične like, nato je prešia k dekorativnemu slikanju v barvah, 1. 1927. pa je začela risati p a» štele in človeške glave, česar ni prej v življenju nikoli počenjala.
Glede umetniške vrednosti teh pod» zavestnih plodov je omeniti, da so med njimi risbe in slike, kakor jih de» lajo povprečni šolarji pri pouku risa» nja, pa tudi umetniška dela, ki so do» stojna največjih umetnikov. V medi» jalni tvornosti se — prav kakor v nor» malni — lahko stopnjema napreduje in tehnično izpopolnjuje vse do umetni» škega viška. Nekateri mediji rišejo sa» mo nekake fantastične rastline, kakor na primer Kotzian, čigar risbo repro» duciramo. Drugi očitujejo nagib za človeške obraze, tretji za pokrajinsko slikarstvo, ali pa za simbolične in okrasne slike itd. Pri vsem tem pa ima» jo dela vsakega izmed njih tako samo» rasel značaj, da poznavalec na razsta» vi takoj ugane avtorja, čeprav ni ni» kjer podpisan. Takšne razstave so se vršile 1. 1910. v Genovi, v Londonu, F.dinburghu, Kopenhagenu, 1. 1925. v Parizu in na Češkem. Zdi se. da imajo največ mediiev te vrste Čehoslovaki, ki pri njih slovè imena Kotzian, Smo» lej. Krygel, Čech, Lissv, Gzonkov in Holajnov; pri poslednjem se je ta spo» sobnost pojavila stoprav, ko je bil 62 let star. Največji poljski medijumal» ni umetnik je M. Gruzewski, ki ie pri» redil več razstav v Varšavi in Parizu. O tem možu bom povedal kaj več.
Podzavestni umetnik Gružewski
Marijan Gružewski, ki ga — prav kakor njegovo rodbino — poznam že 20 let, se je rodil v Vilnu 1. 1896. Nje» gove nenavadne medijalne sposobnosti so se pojavile šele pred nekaj leti na poizkusnih seansah. Jele so se zelo hi» h-o razvijati tako glede fizikalnih po» javov — ki pa jih nisem videl na last» ne oči — kakor zlasti glede duševnih, pri katerih se je zdaj ustalil. Gružew» ski je pisal v transu pesmi in je lahko improviziral na dani mu tema cele pes^ n;tve. doe'm v normalnem stanju snloh ni očitoval pesniške nadarjenosti. Vča» si je imel govore, ki so segali preko okvirja njegovega dejanskega znanja. L. 1919. sem mu velel, da naj vzame panir in svinčnik in naj pred transom pokaže silno voljo, da kai nariše, na» mestu da bi pesnikoval ali govoril. Že
prvi poizkus je začudo dobro uspel; še več so obetali naslednji. Pristavim naj, da Gruzewski pade v trans v 45 do 60 sekundah, in sicer v temi ali ob slabi rdečkasti luči. Sicer pa serti lah» ko ponovno dognal, da ima med risa» njem zaprte oči ali pa mu jih — če mogoče — zavežemo. V tem stanju vzame medij svinčnik in na videz brez vsake volje, ne da bi risal kakšne kon» ture, naglo in v neredu vrže na papir zdaj tu, zdaj tam nekake linije, črtice, pege, ki pa tvorijo naposled ubrano celoto. Neki opazujoči slikar je dobro povedal, da se mu zdi, kakor da bi imel Gruzewski drugim nevidljiv vzo» rec pod čistim tankim papirjem in bi ga samo kopiral. Toda nekatere risbe so bile izvršene v absolutni temi.
Zanimivo je nadalje tudi to, da je medij naslikal to, kar smo mu veleli stoprav v transu in je imel kajkrat re» šiti težke probleme, ki bi vsakega od» ličnega umetnika prisilili k preudarja» nju, pa bi delal skice, jih popravljal in izpreminial, dočim Gruzewski v transu nikoli ničesar ne popravlja in ne izpreminja niti linije. Risbe izza prvega razdobja so bolj nejasne; vidi se, kakor da bi bili obrazi iz megle ali kakor da bi jih gledali skozi dim. Na poznejših risbah je čedalje smelejši, izrazitejši in samostojnejši, tako n. pr. na risbi «Zemlja», ki jo tudi reprodu» ciramo in ki prikazuje na zelo izviren način gibanje Zemlje okoli Solnca in lastne osi. Take risbe je izvršil jako naglo — v 5 do 15 minutah. Včasi jih je naredil več v enem dnevu. Nato je jel slikati s pasteli in v barvah več» barvne slike, ki pričujejo o visokem umetniškem smislu; slikal jih je v tran» su, a z odprtimi očmi. Nekatere slike so zavzemale več seans. Ko smo ga prebudili s transa, se ni nikoli spomnil, kaj se je godilo z njim v transu, kaj je slikal in kaj govoril. Njegovi podza» vestni plodovi očitujejo jako pestro snov: slikal je razne zgodovinske slike, n. pr. Kristusa, sv. Frančiška, Danteja, potem stvarjenje Eve, Judo, Satana itd., ilustriral je Chopinovo «Žalno ko» račnico», «Vizijo iz Janezovega Raz» odetja» itd. Slike, ki jih tu reproduci» ramo, daiejo le slab odsev izvirnikov, ki se odlikujejo po živopisanih in ubra» nih barvah; kaj čudo tedaj, če so vzbu« dile na vseh razstavah nezaslišno po» zornost. Umetnik te vrste je pač za veliko večino liudi skrivnosten pojav, prava uganka. Slike so take, da ne bi
M. GRUZEWSKI, POŠASTI-(podzavestno delo)
človek nikdar mislil, da so podzavestna tvorba, t. j. delo medija.
Gružewski je tudi prvi in bržčas edi» ni medij, ki v transu portretira živeče osebe, čeprav na dokaj originalen na» čin. Pisca teh vrstic je portretiral le» ta 1920. Takrat sem služil kot dobrcw
voljec v vojski in nisem nosil brade. Gruzewskj me je promatral s pogle» dom samo nekaj sekund, nato pa je dal znamenje, da naj stopim ob stran. Začel je urno slikati in se je zdaj pa zdaj ozrl na stolec, ki sem na njem poprej sedel, kakor da bi še videl on» di moje obrise. Ta portret je tu repro» duciran. Postave, ki jih vidi bralec oko» li mene, imajo simbolizirati nekatere moje duševne lastnosti in moje zani» manje za posmrtno življenje (duhovi!)
H koncu še nekaj besed o tem, kako naj si razložimo to samotvornost v transu. Spiritisti jo pripisujejo vplivu pokojnih umetnikov, ki se poslužujejo medija kot instrumenta, s katerim se izražajo. Drugi nazor pa tolmači, da so v takem človeku vse te sposobnosti v zarodku že razvite in se pokažejo sto» prav v izjemnem psihičnem položaju, ko se razkriva naše bistvo, naš jaz, ki je sedež podzavesti. Nadejam se, da bosta skrbno raziskavanje in analiza medijalne samotvornosti razpršila vsaj deloma meglo, ki še pokriva skoraj vse, kar se tiče podzavesti in da bosta po» globila naše znanje o lastnostih člo« veške duševnosti, ki se za sedaj v glav» nem giblje samo v temnih mejah nor» malne zavesti.*)
Iz poljščine prevel Ibis.
*) Razprava je izšla v 2. letošnji številki varšavskega magazina «Naokolo swiata», Prevajalec jo je proti koncu nebistveno skrajšal.
St. Lubienski
Ljudje in razmere m Japonskem
Za povprečnega Evropca. ki ga je življenje zaneslo na Japonsko, se ta dežela cvetočih črešenj pokaže takoj na prvi hip kot dežela velikih protislovij in čudnih navad. Skoraj vse, kar se nam vidi naravno, samo ob sebi umevno, je tu postavljeno na glavo. Tako se n. pr. hiše ne grade od temelyev, marveč od strehe. Ljudje se po kopeli ne obrišejo s suhim, marveč z mokrim prtom. Piše se od zgoraj dol in od leve na desno. Kosilo se začenja s sadjem, in sicer s — slanim sadjem ter se konča z našo predjedjo. Skozi vrata gredo moški vedno prvi, dočim so žene kakor sploh v vsakem pogledu na drugem
mestu, saj ne uživajo niti zdaleč takih družabnih prednosti kot naše.
Ali ni čudno, če vidiš Japonce sedeti na tleh. hoditi pa na lesenih hodaiih, ki jih imenujejo peta? Tudi boš široko pogledal dimnikarja z belimi rokavicami in slamnatim klobukom (pozimi in poleti). Jezik je takisto čuden: če slišiš besedo umarero, se boš Spomnil naše umreti, ali v resnici pomeni roditi se; beseda sama znači v japonščini goro; ptiči pri njih meketajo in ovce ali. goveda pojejo, ne moli se za umrle, temveč do umrlih itd. Vrh tega vidiš na vsakem koraku poleg visoke kulture najprimitivnejše stanje. Tako je v To-
kiju električna razsvetljava napeljana v slednjo, še tako bedno bajto, vse dva-milijonsko mesto pa nima niti kanalizacije.
Toliko čudnih reči in protislovij je tam... vzlic temu pa je Japonska edina v resnici neodvisna azijska država, ki je na koncu XIII. stoletja odbila Mongole. na koncu XVIII. stoletja ohranila neodvisnost vzlic vsemu britanskemu prizadevanju, da bi jo podjarmili, leta 1905. je premagala Rusijo in je danes organizirana na evropski način. Ima vojsko, ki šteje dvajset divizij, udeležuje se razprav Društva narodov in je že tako industrijalizirana, da izvaža in uvaža 2 in pol milijarde funtov na leto. In človek se vprašuje: kako je mogoče, da ima ta dežela na 500.000 kvadratnih kilometrov, ta narod s približno 60 milijonov ljudi, tako pomembno mesto v vsej svetovni politiki in v gospodarskem življenju cele zemeljske oble?
To dejstvo bi si lahko nekoliko razložili z naslednjimi poglavitnimi lastnostmi Japoncev: I.) Duhovno in narodno edinstvo. ki ga podpirata skoraj že prirojen patriotizem in solidarnost vseh Japoncev; 2.) sposobnost posnemania in uprav genijalne prilagoditve razmeram; 3.) potrpežljivost in optimizem, ki izhajata iz prirojenega čuta skladnosti pri delu in v življenju.
Prva poteza — solidarnost — daje trdno podlago vsemu notranjemu ustroju Japonske, ki je še tako patriarhalna. Človek — posameznik velja tam le kot član te in te rodbine, ki jo predstavlja in vodi najstarejši. Rodbinski glavar lahko razdedi izprijene sinove, kaznuje nepokorne. od'ocuje v vseh sporih, pri ločitvah in drugih za rodbino važnih zadevah. on tudi žrtvuje bogovom za sebe in za vso rodbino ter vzdržuje nekako duhovno vez z umrlimi predniki, ki so nostali »kami« ali bogovi - varuhi.
Po veri, ki je trdno zasidrana v japonskih srcih, žive umrli zaeno z živimi. V očeh Japonca ie največje bogo-skrunstvo, če kdo prekine vez z njimi. Tako se razvija rodbinsko edinstvo — teh, ki žive v rodbrni in teh ki so umrli — in iz njega nastaia edinstvo vseh rodbin, ki jini je vrhovni glavar najv'šji maziljenec naroda — cesar «Tonin Sama» aH «Tenno Hejka» — sin neba in ne «mikado» (ta v inozemstvu poljudna beseda se na Japonskem že zdavnaj več ne rabi.) In tako ves narod tvori veliko, nerazdeljivo rodbino, ki .je. ne more nič zlomiti in ki se lahko proti
vsemu svetu postavi v bran. Posameznik se mora v narodni rodbini prav tako podrediti koristim celote kakor v svoji domači hiši. To pa, kar se tujemu opazovalcu vidi v japonskem življenju tâko čudno, ni nič drugega kot razni vplivi in razne kulturne prvine, ki so se nakopičili v sedanjem japonskem svetu kakor debele plasti.
V	sedanji Japonski še žive staroki-tajska umetnost, etika in modroslovje, čeprav so v svoji pravi domovini že izginile (uničili so jih v 12. stoletju Mongoli). Hkrati ž njimi živi tudi staro-japonska kultura, ki narodopisno izvira iz malajske in je po značaju dokaj blizu starogrški. Naposled — povsod srečuješ evropsko in ameriško omiko. Vse to je izpremešano med seboj. Če greste po Tokiju. Osaki ali Kobi — povsod boste videli tik lesene japonske hišice vilo v angleškem ali nemškem slogu, v bližini pa kipi v nebo osemnadstropna palača.
Blatne i.n prašnate ulice teh velikih mest se naglo izmenjujejo z asfaltovi-mi. kjer se po pariško oblečeni Japonci srečujejo s svojimi brati, ki so oblečeni v častitljiv kimono. Tam se zopet srečuje luksuzni avto z vozičkom, kurume, ki ga vleče človek in v katerem sedi, kakor metuljček lepa Japonka. V uradih vidiš čisto po evropsko oblečene in poslujoče uradnike in stenografke z «bubikopfom», medtem ko spodaj prodajajo pisani trgovci svoje še bolj pisano blago. In zopet se nad mesto z nizkimi, lesenimi hišami dviga v nebo visoka, ogromna gora Fudžijama.
V	mnogih hišah imaio radio-aparate. Zvečer je najprej na vrsti program japonskih ljudskih popevk Naganto, nato domača godba, ob osmih zvečer pa se že slišijo simfonije Čajkovskega pod taktirko slavnega skladatelja Jamade KoSiaka. In gledališča?... Najrazličnejša zmes in znes. Zdaj obredni misteriji, ki nas spominjajo grških in ki jih igrajo sami resnobni plemiči (poklicni igralci ne smejo igrati svetih vlog) in ki dajejo isto sliko kot pred 500 leti. Malo dalje, na vogalu druge ulice, imaš ljudsko gledališče «Kabuki». Tu so predstave od štirih popoldne do desetih zvečer; dajejo se komedije in melodrame. Obstoje pa tudi novsem evrorvska gledališča. v katerih se inteligenca naslaia z Andrejevim, ali Ibsenom ki jih «dovršeno» igrajo diiaški diletantje.
Za vse je na Japonskem dovolj prostora, vse večje religije sveta se tu
srečujejo: 212.000 kristjanov (med njimi 75.000 katoličanov) živi med 16 milijoni sintoistov in 48 milijoni buddhi-stov; močne verske skupine so nadalje konfucijanisti in taoisti.
To je dežela otrok in starcev, vitezov in gejš, nebotičnik gora in majčkenih vrtov, možatih borov in žensko mehkega bombaža, dežela dejanj in sanjarenja; svet. kjer tajfun podira drevje in hiše, kjer reke in morja poplavljajo obrežja, kjer požar vsako leto upepeli tisoče človeških selišč in kjer se zemeljska skorja trese in upada v ritmičnem smrtonosnem plesu.
2e zdavnaj, kakor daleč sega spomin na potrese (od 5. stoletja po Kristusu). vidik) Japonci v potresu kazen za grehe. Tako n. pr. dva velika potresa sredi 19. stoletja segata v leta. ko je Japonska podpisala z državami bele rase pogodbe, ki so bile neugodne za japonski narod. Zbog tega je ni-ponsko ljudstvo videlo v njih «višji migljaj». da naj se otrese večnega sanjarenja in se potrudi, da Japonska v industriji, v vojni tehniki in v politiki doseže druge narode. Ni minilo 40 let in že so štirje močni potresi drug za drugim opustošili znaten del Japonske. Rilo je to v času japonsko-kitajske vojne in ob podpisu miru v Simonoseki, ko se je Japonska, hoteč pokazati, da v svoji brezobzirnosti in bojevitosti nimalp ne zaostaja za Evropo in Ameriko, zopet pregrešila zoper svojo staro nravnost. Takrat je velel glas iz podzemeljskih globin: «Varujte se...»
Nastopil je daljši miren presledek. Sicer je bilo tudi zdaj na leto po 100 potresnih sunkov, takih, ki jih je zaznamoval samo seizmograf, pa celo do 1500, vendar je zibanje tal že tako vsakdanji pojav, da se Japonec toliko zmeni zanj kakor mi za blisk in grom. Nered-
ko se vam pripeti, da nenadoma opazite, kako se v nočnem polmraku na-gibljejo hiše ali brzojavni drogi na ulici, toda nikar se ne bojte: to je prav obzirno zibanje zemeljskih tal, kakor da bi mati Japonka sladko zibala svoje dete ... In to je vse...
Nu, dne 1. septembra 1. 1923. ob 12. uri opoldan je bilo veliko hujše. Zemlja se je tresla tako silno in toliko časa, da je bila v nekaj minutah vsa Jokohama porušena; uničen je bil tudi dobršen del glavnega mesta Tokio. Potres je razdrl železniške proge in mostove, zasul ceste s celimi skalami in napravil neizmerno druge škode. Po prvih tresljajih so se porušile večje hiše; popokale so tudi plinske cevi in plin je jel tu in tam uhajati na prosto, iz vodovodov ni tekla voda, na mnogih mestih je izbruhnil požar in je ogrnil ves Tokio z dimom. Na velikem trgu, kjer so nekoč bila vojaška skladišča, je zgorelo ali se zadušilo v dimu več kot. 10.000 ljudi. Izmed vseh večjih stavb je bil kakor po čudežu nedotaknjen tempelj Klannone, boginje usmiljenia. V enem samem dnevu je bilo porušenih 600.000 hiš in približno 100.000 ljudi ubitih — ranjenih ni nihče niti štel. In vendar — nekaj tednov nato so japonske nižine zopet oživele, žage so zapele svojo pesem, sekire so jim pomagale v taktu pridnih rok... in kakor gobe so jele rasti iz razdejanih tal nove hiše. Vsa porušena dežela se .ie jela orerajati in sledovi potresa so izginjali čedalje bolj; dasi je bilo v marcu prihodnjega leta zopet več močnih potresnih sunkov, niso pridni Japonci omagali in obupali; nenehoma so rasle nove vasi in mesta so vstajala- v vsej svoji pestrosti iz razvalin. Tako se ta iz tolikih nasprotij in protislovij zložena civilizacija v težkem boju s prirodo razvija tiho in mirno.
LOV NA SRNJAKA
Novelico «Lov na srnjaka», ki je iz» šla v 12. številki «Življenja in sveta», so zlasti lovski krogi sprejeli z nerazu« mevanjem, ker se govori o lovu na srnjaka v aprilu, kar je pri nas zabra« njeno. Neglede na to, da jedro novele ni lov, marveč slikanje prirode, smo se vendar obrnili na avtorja, ugledne« ga hrvatskega prirodoslovca g. dr. Mi» roslava H'rtza, vseuč. prof. v p. in urednika «Prirode» v Zagrebu, ki nam je odgovoril tode:
«Na vašu želju rado Vam javljam, da niti ste Vi niti ja pogrešili: Doišta se radi o mjesecu aprilu. U bivšoj dr« žavi postojale su posebne lovne nor« me za naše bratske zemlje: druge za Slovenii , druge za Hrvatsku. Povrh tona je kod nas postojala posebna na» redba, po kojoj se smjelo loviti na srnjake več od 1. aprila, ali ne pogo« nom (hajkom, Treibjagd), nego samo vrebanjem (Anstand)... Što se na jednom mjestu novelice govori o «lišču, koje je zašumilo»« .to se misli
lišče na zemlji (sušanj, listinac), koje zašumi, kad preko njega predje živo biče.»
Kdor malo pozna te vrste slovstvo in prebere zgornjo novelico, ugane ta» koj, da tc ni navaden opis lova in da
bi bilo abotno, če bi hoteli iz novelice sklepati, da tudi pri nas lahko lovimo srnjake v aprilu. Pisec pripoveduje svoj doživljaj kot prirodoslovec in lju» bitelj prirode in lov na srnjaka mu je samo vnanje ogrodje.
Jozefim Sozulja
Diktatura Kolegija skrajne odločnosti
1, Lepaki
Hiše in ceste so imele vsakdanji iz» raz. Nad njimi se je v svoji dosmrtni enoličnosti delavniško modrilo nebo. ,Vanj so zrle malomarno kot vedno si» ve maske kamnov v tlaku. Nenadoma, kakor da bi jih bila prinesla kuga, so se pojavili ljudje. Z lic so jim kaplja» le v posode za klej debele solze. Na» lepljali so lepake. To. kar je bilo za» pisano na njih, je bilo enostavno, ne» izprosno, brezobzirno. Glasilo se je:
Vsem brez izjeme!
Tričlanski odbori Kolegija skrajne odločnosti bodo ugotovili, ali in ka» teri mestni prebivalci imajo pravico do življenja. Obenem se bo izvršila zdravniška in duševna preiskava. Fre» bivalci, katerih življenje bo spoznano nepotrebnim, so dolžni, da se v teku štiri in dvajsetih ur ločijo od življenja. V tem roku so dopuščeni vzklici, ki naj se vlagajo pismeno pri predsedni» ku Kolegija skrajne odločnosti. Od» govori bodo dostavljeni najkasneje v treh urah. Nad nepotrebnimi prebiva'» ci, ki se zaradi pomanjkanja volje ali ljubezni do življenja ne bi hoteli sami ločiti od življenja, bodo izvršili sodbo Kolegija skrajne odločnosti prijatelji, sosedje ali posebni oboroženi oddelki.
Pripombe:
1.	Prebivalci mesta se mo» rajo dejanjem in sklepom Kolegija skrajne odločnosti popolnoma in v vsem pod» vreči. Na vsa vnrašanja j« treba brez pridržka resnično odgovoriti. O vsakem nepo» trebnim spoznanem človeku se bo sestavil zapisnik glede njegovega značaja.
2.	Zgornja uredba se bo z neubogljivo silo izvajala. So« drga ki ovira nrezidavo živ»
ljenja na tepielju pravično« sti in sreče, se mora brezob» zirno odstraniti. Uredba ve» lja brez izjeme za vse mešča» ne, može, žene, za bogate in revne.
3. V teku ugotavljanja pra» vic do življenja je vsem brez izjeme zabranjeno zapustiti mesto.
2. Prvi vali razburjenja
«Ali ste čitali?»
«Ali ste čitali?!»
«Ali ste čitali?!! Ali ste čitali?!!»
«Ali ste čitali?! Ali ste slišali?!»
Od vsepovsod so se začele zgrinja» ti množice ljudstva. Zastal je promet. Ljudje so se od nenadne slabosti na» slanjali na zidove. Mnogi so jokali. Nekateri so se onesveščali.
«Ali ste čitali?»
«Grozno! Strašno! Nezaslišano!»
«Toda saj smo Kolegij skrajne od» ločnosti sami volili; sami smo mu dali vsa polnomočja!»
«Da, to je res.»
«Kriva je naša strašna lahkomiscl»
flOSt.»
«Res je, sami smo krivi. Ali hoteli smo vendar izboljšati življenje. Kdo bi si mislil, da bo Kolegij rešil vpra« šanie tako strahovito preprosto?!»
«Pri teh ljudeh, ki sède v Kolegiju! Pri teh ljudeh!»
«Odkod veste? Mari je lista že ob« javi jena?»
«Neki znanec mi je povedal! Ak je bil izvoljen za predsednika!»
«Kaj pravite! Ak? Kakšna sreča!»
«Kaj pa da! Nam se ni treba vzne» mirjati: Zares bodo pokončali samo sodrgo! Nikomur izmed nas se ne bo storilo nič žalega!»
«Povejte, dragi pr'iatelj, kaj prav za prav mislite, ali bodo mene pustili ži> vega? Vse svoie nremoženie sem dal
revežem. Dolgo je že temu. Imam pis» ipene dokaze.»
«Ne vem. Vse zavisi od stališča in cilja Kolegija skrajne odločnosti.»
«Dovolite, da vam povem, cenjeni someščani, če je kdo koristen samo za svojce, tedaj to še ne opravičuje njegovega obstoja!»
«V čem torej obstoji vrednost po» sameznega človeka?»
3. Beg
Množice so bežale po cestah. Rde» čelasi mladeniči so drveli z brezmej« nim strahom v obrazu. Krotki nastav» ljenci iz uradov in trgovin. Ženini v belih, zlikanih srajcah. Člani pevskih društev. Družine ... Pripovedovalci anekdot. Igralci biljarda. Večerni obi» skovalci kinematografov. Klateži, ne» pridiDravi. visoki lenuhi z belimi čeli
ULICA V. TORIJU, GLAV
«V čem? Tega ne vem.» «Vi torej ne veste! Kaj pa nam pre» davate, če ne veste?»
«Meščani! Meščani! Glejte vendar! Glejte! Kako drve ljudje! Kakšna zmešnjava. Kakšna panika!»
«O moje srce! Moje srce! O Bog! Rešite se! Rešite se!» «Stoj! Stojte!»
EM MESTU JAPONSKE.
in kuštravimi kodri. Obiskovalci jav« nih hiš, hripava grla. Šaljivci, lopovi, fantasti, zaljubljeni kolesarji. Široko» pleči športniki, brbljavci, goljufi, dol» golasi hinavci, ničvredni melanholiki, dobrodušni požeruhi, prebrisani sle» parji.
Drvele 50 debele, požrešne, lene žen» ske. Tanke hmeljne palice, prevzetno, dolgočasno, moško drzno. Zakonske
žene butcev in modrijanov, klepetave napihnjenke, zakonolomnice, umazane nevoščijivke in skopuške, — sedaj vse s strahom v obrazu. Ošabne gosi, srč» kane kokoške, ki si iz dolgočasja bar« vajo lase, ničemurne vlačuge, zapušče» ne, brez pomoči, proseče, prosjaško, ki so v strahu izgubile varujočo lepoto oblik.
Drveli so koščeni starci, trebušne» ži, krivonogi, veliki, lepi, negodniki. Hišni upravitelji, lastniki zastavljalnic, trgovci z mešanim blagom, dobrohotni posestniki javnih hiš, sivolasi plešasti lakaji, ugledni družinski PČet e.
Vsi so drveli v gosti, naprej stre» meči, trdi miSi. Stoti potnega sukna so ovijali njihova telesa in ude. Iz ust jim je uhajala gosta para. Kletve in tožbe so oglušujoče odmevale preko onemelih, zapuščenih hiš.
Mnogi so drveli s svojim imetjem. Z nakrempljenimi prsti so vlekli bla» zine, košare, omare. Segali so po dra» guljih, otrocih, denarju, kričali, se vr» - tili, vili roke, drveli naprej.
Toda prisilili so jih, da so se vrnili. Ljudje, njim enaki, so streljali nanje; zahrumeli so proti njim, bili s palica» mi, pestmi, grizli, zaganjali grozovite krike, in množice so zavalovale nazaj, zapustivši mrtve in ranjene.
Zvečer je dobilo mesto zopet svoje običajno lice. Ljudje so trepetaje se» deli v stanovanjih ali so se zarili v po» stelje. V tesnih, vročih črepinjah so v kratkih šil Tastih plamenih utripale brez» upne nadeje.
4. Obravnava je bila preprosta
«Kako se pišete?»
«Bos.»
«Stqri?»
«Devet in trideset.» «Poklic?»
«Polnim stročnice za cigarete.» «Govorite resnico!» «Govorim resnico. Štirinajst let de» lam pošteno in preživljam svojo dru»
žino.»
«Kje ie vaša družina?»
«Tu. To je moja žena. In to je moj
sin.»
«Zdravnik, preiščite družino Bos.»
«Da.» «Nu?»
«Meščan Bos je slabokrven. Splošno zdravstveno stanje srednje. Žena trpi za glavobolom in revmatizmom. Mali je zdrav.»
«Dobro. Opravili ste zdravnik. Me» ščan Bos, s kakšnimi rečmi se zabava» te, kaj ljubite?»
«Ljubim ljudi in življenje sploh.» «Natančneje, meščan Bos, nimamo časa.»
«Jaz ljubim ... da, kaj vendar lju» bim... jaz ljubim svojega sina... rad tlačim stročnice... natlačim jih pet sto komadov na uro... In zelo še iju» bim ... življenje ljubim ...»
«Pomirite se, meščan Bos, nehajte jokati. Kaj poreče k temu psiholog?»
«Lari fari, tovariš. Izmeček! Zani» krna eksistenca! Temperament pol flegmatičen, pol sangviničen, aktivnost slaba. Zadnji razred. Pasivnost 75 od» stotkov. Pri ženi Bos še večja. Mali je tepec, ali mogoče... Koliko je star vaš sin, meščan Bos, nehajte že enkrat jokati!»
«Trinajst let.»
«Pomirite se, vaš sin ostane še živ, pet let cdloga. Vi pa... sičer pa to ni môja stvar. Odločite, tovariš!»
«V imenu Kolegija skrajne odloč» nosti: V smotru, da se življenje očisti nepotrebne sodrge, ničemurnih eksi» stene, vam zapovedujem, meščan Bos, in vaši ženi. da se v teku štiri in dvaj» setih ur ločita od življenja. Mir! Ne vpijte! Sanitejec. dajte ženi kaj po» mirjevalnega! Pokličite stražo!»
5. Zapisniki sive omare
Siva omara je stala na hodniku po» slopja glavne uprave Kolegija skrajne odločnosti. Imela je običajen, soliden, zamišljeno domišljav izraz vseh omar. Niti v višino niti v širino ni merila tri vatle, vendar je bila grobnica nekaj deset tisočev življenj. Na nji sta bila dva ponosna napisa:
Seznamek nepotrebnih". Zapisniki o značajih.
V seznamku so bili različni oddelki: «Dovzeten, toda nezmožen razliko» vanja.»
«Majhni zaplečniki.» «Pasivni.»
«Brez centrov.» \ In tako dalje.
Značilnosti so bile kratke in objek» tivne. Tu in tam so se čitali ironični izrazi, poleg njih pa je sigurno stala z rdečim svinčnikom nanisana opazka, ki jo je bil pripisal Ak, predsednik Kolegija, da nepotrebnih ne smejo za» smehovati.
Nekoliko zapisnikov:
Nepotrebni št. 14.623.
Čebrar. Razred povprečen. Nikakega veselja do poklica. Misli uprte vedno v smer najmanjšega odpora. Telesno »rdrav. Duševne^ boleha za najprimitiv» nejšo boleznijo: strah pred življenjem. Strah pred svobodo. Ob praznikih in y prostih urah se opija z alkoholom. Za časa revolucije se je energično po» vzdignil: nosil je rdeče trakove, ku» poval krompir in vse, kar je iz strahu pred lakoto mogel dobiti. Baha se, da je proletarskega rodu. Aktivno pri re» voluciji ni sodeloval: bal ?e je. Ljubi smetano. Tepe svoje otroke. Življen» ski tempo: enakomerno brezupen. У štiri in dvajsetih urah.
Nepotrebni št. 15.201.
Zna osem jezikov. Govori jih tako, da se človeka pri vsakem loti zdeha» rije. Ljubi mehanizme srajčnih gum» bov in vžigalnikov in je silno samoza» vesten. Samozavest črpa iz svojeaa je» zikovnega znanja. Zahteva spoštova» nje. Brblja. Nasproti pravemu živi je» nju je malomaren kot vol. Boji se be» račev. V občevanju je iz strahopetstva osladno postrežljiv. Rad ubija muhe in druge žuželke. Redko občuti kdaj veselje. V štiri in dvajsetih urah..
Nepotrebna št. 4356.
Kadar se dolgočasi, vpije nad služin» čadjo. Naskrivaj jé z mleka smetano in z juhe mast. Čita plehke romane. Ves dan se valja po divanu. Najvišji sen: obleka z rumenimi rokavi, na kra» jih zvončasti. Je neskončno muhasta in joka. Ponoči se prebuja in ji mo» rajo prižigati samovar. V štiri in dvaj» setih urah.
6. Pri delu
Okrog Aka in Kolegija se je zbrala truma uradnih strokovnjakov. Zdrav» niki, psihologi, pisatelji. Vsi so delali neznansko hitro. Bili so časi, ko je ne» kaj strokovnjakov spravilo v eni uri dobrih sto ljudi na drugi svet. V sivi omari so se kopičili tftoči proto» kolov, v katerih je jedrnatost tekmo» vala z domišljavostjo avtorjev.
V poslopju glavne uprave je teklo delo od jutra do večera s polno paro. Prihajali in odhaiali so okrožni odbo» ri, prihajali in odhajali so oddelki za izvrševanje obsodb. Pri mizah je sede» lo, kakor v uredništvu kakega velike» ga lista, mnogo ljudi, ki so pisali s hi»
trimi, trdimi, prsti, ki se niso nič ustav» ljali.
Ak je gledal iz svojih ozkih, moč» nih, neprodirnih oči na vse in je mislil samo njemu razumljivo misel, od ka» tere se je krivij njegov križ, sivela bolj in bolj njegova vihrajoča, uporna čre» pinja.
Med njim in temi uradniki je nekaj rastlo, stalo kakor stena med njegovo napeto, nikoli mirujočo mislijo in sle» pimi, nepremišljenimi prsti izvrševal» cev.
7, Akov dvom
_ Nekega dne so v glavno upravo pri» šli člani Kolegija skrajne odločnosti, da hi podali svoje dnevno poročilo.
Ak ni sedel na svojem običajnem prostoru. Iskali so ga in ga niso našli. Pošiljali so sle, telefonirali šo na vse vetrove, pa ga niso mogli najti.
Šele čez dve uri so ga slučajno od» krili v sivi omari.
Ak je sedel na papirnatih grobovih' usmrčenih ljudi in je premišljeval z vso.za njega nenavadno napetostjo.
«Kaj delate tu?» so ga vprašali.
«Kakor vidite, mislim» je trudoma odgovoril.
«Čemu pa v omari?»
«To je najpripravnejše mesto. Mi* slim na ljudi, misliti na ljudi produk» tivno pa se da samo tedaj, če sedi člo* vek na listinah njihovega uničenja.»
Nekdo se je bedasto in suho zasme* jal.
«Vi, ne smejte se,» je svaril Ak in je mahal z zapisnikom, «ne smejte se! Zdi se, da preživlja Kolesij skrajne odločnosti krizo. Študij uničenih ljudi me je privedel na iskanje novih poti do napredka. Naučili ste se, dokazati kratko in strupeno temu ali onemu člo» veku njegovo nepotrebnost. Celo naj» večji tcpci med vami lahko dokažejo to v kratkih stavkih. Ali jaz sedim in premišljujem, ali je naša pot bila pra« va?»
Ak se ie zopet zatopil, nato pa je trpko vzdihnil:
«Kje je izhod? Dokler mislimo na žive ljudi, pridemo do zaključka, da jih je treba tri četrtine pokončati, če pa mislimo na usmrčene. ne vemo ali ne bi bilo boljše, če bi jih pustili žive» ti? Zame je tu vprašanje človeštva za» šlo v slepo ulico.»
Ak je poln grenkih, morečih skrH molčal in se je zakopal v goro smrtnih
protokolov. Čital jc .in sc jc krčevito prerival skozi njihovo zajedajočo se besedno revščino.
Člani Kolegija so odšli. Nihče ni od» govoril. Prvič zato ker ne bi bilo ko» listno, če bi odgovarjaji Aku. Drugič, ker se mu niso drznili odgovoriti. Ali vsi so čutili, da dozoreva nova odlo» čitev in skoro vsi so bili nezadovoljni. Stvar je bila tako lepo v teku, je bila jasna in sigurna, zdaj pa prihaja brez dvoma nekaj drugega. Kaj?
8. Kriza
Ak je izginil. Iskali so ga in ga niso našli. Nekdo je rekel, da sedi za me» slom na nekem drevesu in joka. Po» tem so rekli, da se Ak plazi po vseh štirih na svojem vrtu in jé prst.
Delavnost Kolegija skrajne odločno» sti je popustila. Odkar je izginil Ak, ni nekaj bilo prav pri delu. Prebivalci so pritrdili na svoja vrata zapahe in preizkuševalnih komisij enostavno ni» so pustili v hiše. V nekaterih okrajih so odgovarjali članom Kolegija na vprašanja po upravičenosti nh življe» nje s smehom; bili so celo primeri, ko so nepotrebni ljudje prijeli člane Ko» legija skrajne odločnosti in jih jeli sa» me izpraševati po upravičenosti do živ» ljenja. V zasmeh so pisali zapisnike, ki so se komaj razlikovali od tistih, ki so bili shranjeni v sivi omari.
V mestu se je. pričenjal nered. Ne» potrebni, ničvredni liudje, ki jih še niso pokončali, so bili tako predrzni, da so se javno začeli kazati po cestah, da so drug drugega obiskavali, se za» bavali, udajali se različnemu veselju in sklepali zakone.
Po cestah so se pozdravljali:
«Ali se vam ne zdi, meščan, da je življenje postalo zopet bolj prijetno? Mani sodrge je.»
«Sramujte se, meščan! Vi mislite, da so izginili iz življenja tisti, ki niso ime» li nanj nobenih pravic? O, če bi ve» deli!»
«To ne pomeni čisto nič! Zmote so neizogibne. Toda povejte, ali veste kje ie Ak?
«Ne vem.»
«Ak sedi za mestom na drevesu in joka.»
«Ak se plazi po vseh štirih in žre prst.»
«Naj ioka.»
«Naj žre prst.»
«Frezgodaj se veselite, meščani! Pre»
zgodaj. Ak se bo drevi vrnil in Kole» legij skrajne odločnosti začne zopet svoje delo.»
«Odkod veste?»
«Vem. Preveč sodrge je še ostalo. Še se mora pometati, jometati, pometati!»
«Meščani! Meščani! Glejte vendar! Glejte!»
«Nove lepake lepijo!»
«Meščani! Kakšno veselje! Kakšna sreča!
«Čitajte!»
«Čitajte! Čitajte! Čitajte!»
9. Lepaki
Skozi ceste so tekli sopihajoči V|uéje z lonci polnimi kleja. Ogromni kupi lepakov rožnate barve so pri odvijanju dajali od sebe vesel prasket in so se lepili bleščeče na zidove hiš. Njihova vsebina je bila razumljiva, jasna in pre» prosta:
Vsem brez izjeme!
Od trenutka objave te odredbe, je vsem prebivalcem mesta dovoljeno ži» veti. Živite, množite se, napolnite zem» 1 jo! Kolegij skrajne odločnosti je svo» je stroge dolžnosti odložil in se pre» imenoval v Kolegij skrajnega rahlo» čutja.
Kolegij skrajnega rahločutja tvorijo posebni tročlanski odbori, katerih dol» žnost je, da dnevno obiskujejo prebi» valce v njihovih stanovanjih. Le»ti mo» rajo prebivalcem čestitati, da živijo in zabeležiti v posebnih «zapisnikih ve» selja» svoja opazovanja. Dalje imajo člani odborov pravico, izpraševati me» ščane, kako se jim godi. Zapisniki ve» selja bodo shranjeni prihajajočim ro» dovom v omari rožnate barve.
10. Življenje postaja vsakdanje
Odpirala so se vrata, okna, balkoni. Odmevali so človeški glasovi, smeh, petje, godba. Debele, nezmožne gospo» dične so igrale klavir. Tudi na goslih. Svirali so na klarinetih in flavtah. Možje so zvečer slekli svoje suknjiče, sedli na balkone, razšonirili noge in rigali od zadovoljstva. Mestni promet je dobil silen pritok. V kočiiah in avto» mobilih so se gnet'i mladi ljudje s svo» jimi nevestami. Nihče se več ni bal iti na cesto. V slaščičarnah in sadjarnah so kolači in sadje kar izginjali. Trgo» vinam z drobnim blagom so zmanjka»
la zrcala. Ljudje niso mogli nakupiti dovolj zrcal in se nagledati v njih.
Občutek lastne vrednosti in samo» ljubja se je na moč ojačil. Ravsanje je bilo na dnevnem redu. V takih pri» merih se je stvorila mimo običajnega načina govora še ta=le oblika:
«Vi ste najbrže pomotoma ostali ži» vi. Vidi se, da je Kolegij skrajne od» ločnosti delal silno malomarno!»
«Celo skrajno malomarno, če so tu še taki ljudje kot ste vi!»
Člani Koleg:ja skrajnega rahločutja so vestno obiskovali hiše in izpraše* vali stanovalce, če se dobro počutijo.
Mnogi so odgovorili, da jim gre prav dobro, in so celo dopustili, da so se prepričali.
«Vidite,» so rekli in si zadovoljno trli roke, «včeraj sem se stehtal; osem funtov sem pridobil, hvala Bogu.»
Drugi so tožili o neprilikah in se pri« toževali nad Kolegijem skrajne odloč» nosti zaradi njegovega malomarnega, površnega dela.
«Veste, včeraj sem se vozil s cestno železnico. Predstavite si, vse zasede* no... Tako gospodarstvo... Z ženo sem moral stati. Ostalo je še preveč nepotrebnih ljuJi. Ob pravem času bi jih bilo treba pomesti!...»
Drugi so se razburjali:
«Prosim, zapišite, da se mi ni ne pre* teklo sredo, niti v četrtek čestitalo k dejstvu mojega obstoja. To je nesram* nostl... Mar naj pridem jaz vam ča* stitat!...»
11. Konec
V Akovi pisarni je teklo delo s pol« no paro, kakor poprej. Omara rožnate barve se je polnila z zapisniki veselja. Natančno in skrbno so bila tu zabele* žena rojstva, poroke, krsti, obedi, ve* čerje, ljubezenske zgodbe, pustolovšči» ne. Mnogi zapisniki so bili kakor no« vele ali romani. Prebivalci so prosili Kolegij skrajnega rahločutja, da naj bi jih izdal v knjižni obliki. Nič niso raj* še čitali, kakor te knjige.
Ak je molčal.
Samo njegov križ se je še bolj skri* vil in lasje so postali še bolj beli.
Včasi je šel v omaro rožnate barve in sedel v nji, kakor je sedel prej v sivi omari.
Nekega dne je Ak skočil iz rožnate omare in je kričal:
«Treba je ubijati! Ubijatil Ubijatil Ubijati!» ,
Ali ko je videl bele, po papirju hitro drseče prste svojih uradnikov, ki so sedaj prav tako popisavali žive prebi» valce, kakor poprej mrtve — tedaj je mahnil z roko, stekel iz pisarne in iz« ginil.
Izginil za vedno.
Mnogo legend je bilo o tem izginot* ju, vse polno govoric se je širilo, toda Aka niso našli.
Ljudje, ki jih je v tem mestu toliko, in katere je Ak najprej ubijal in jim potem prizanese! in ki jih je hotel nato zopet ubijati; ti ljudje, med katerimi so pravi in dobri pa tudi mnogo sodr* ge, žive do današnjega dne tako, ka« kor da nikoli ne bi bilo kakšnega Aka in ne bi nikoli nihče zastavil velikega vprašanja o pravici do življenja.
Poslovenil R. K,

8. Žareča lava se vali..,
Strojnik Pleskovič je bil odšel iz «Delavskega intelektualnega kluba» sam in razburjen. Besede, samo bese» de — je mislil. — Komunisti imajo pred sçboj jasen smoter: skaljeno vo» do še bolj skaliti, plameneči ogenj še bolj razpihati. Iz zmede naj nastane nov red, komunistična družba ... Do» bro! — si je rekel Pleskovič skoraj šepetaje, ne da bi se bil zavedal, ka» ko se je tudi vanj, še pred uro mirne» ga in prevdarnega, zagrizla splošna razburjenost. — Dobro, ali pa je lah» ko Rusija 1. 1917. pravilna nalika ame» rikanizirani, tehnično silno razviti Evropi 1. 1940? Tam je kaos zrasel iz primitivnih razmer, iz tal, ki so se sto» ietja napajala s krvjo, potom in sol» zami zatiranih družabnih slojev. Tu pa se družba sama, avtomatično raz» vija k boljšim oblikam. Življenje se ureja po znanstvenih načrtih, proleta» rijat se čedalje bolj bliža tipu ameri» škega delavca « meščana. Čemu je tre» ba v trenutku, ko preti temu procesu težka ovira, usodna preizkušnja, raz» dejati vse, kar se je bilo ustvarilo do» sihmal?! Kje je jamstvo, da bo iz te do skrajnosti povečane zmede zraslo kai boljšega? In ali gre res le za be» sede, za učene teorije, ali pa gre za ljudi, za njihov blagor?
V ušesih so mu brneli izzivalni medklici tovarišev med njegovim go» vorom: «Buržujl Izdajalec!» Natanko se snominja slednje svoje besede. Go» voril je jedrnato, kratko, jasno. Pri nas so na krmili delavski in srednji sloji z inteligenco, — je izvajal —, v sovražnih država1" pa gospoduje izra» zit velekapital, ki skuša zavarovati privilegije starih, družabno že izžive» tih socialnih plasti. Ta diktatorski ve» lekani^al nas na ada z izrazitimi, go» spodarsko utemeljenimi imperijalistič» nimi nameni. Gre mu za naše premo»
govnike, za naše rudnike, za naša žit» na polja. Za nas je trenutno samo to vprašanje: Ali postavimo nasproti za» dosten odpor ali ne?! Ne gre za učene teorije, marveč za čisto navaden, tako rekoč fizikalni odpor. Zato je treba v tem trenutku posuniti v ozadje vsa postranska vprašanja, ki so bolj ali manj teoretična in braniti golo življe» nje, samo ekzistenco samostojne po» litične edinice, kakor je država, ki jo sami tvorimo in počasi oblikujemo po svoje. «Buržujski nazori!» so posmeh» Ijivo vpili komunisti. Na prejšnjih se» Stankih dokaj mirna atmosfera je bila zdaj vsa nasičena in razvneta; ljudje so bili nervozni in so z kričečimi be» sedami in širokimi gestami očitovali svojo nervozo. — Nazori niso buržuj» ski, temveč so pametni ali nespamet» ni, resnični ali zmotni, pravični ali kri» vični, — se je branil. Vsem preti smrt. Ali naj nji na ljubo povečujemo ne» red? Mari nimajo v boju z močnimi sovražniki, ki ne razločujejo naših buržujev od proletarcev, nič skupne» ga? Niti skrbi za skupen obstoj? Je ji to socialno?
Njegove besede so bile bob ob ste» no. Ozračje ni bilo primerno za pa» metno razglabljanje. Sam je polago» ma spoznal, da je v tej težnji po več» jem neredu, po stavkah in revolucij« skem uporu samo beg od resničnosti, ki je vsakomur vzbujala podzavestno grozo. Brez dvoma je to, kar se do» gaja, kar se bliža in kar utegne nasto» piti, dovolj nečloveško, blazno in gro» zovito. Človekov nagon za življenjem se upira, čuvstva zahtevajo odpora, strnsti se bude in kalijo jasno misel. Toda razum se ne,bi smel dati poni» žati. Sam bi bil moral ohraniti vajeti preplašenih čuvstev ...
•Pleskovičev naglo delujoči um je po bliskovo postavil pred oči prizor pred županijsko palačo. Množica! Posamez» nik se izgublja v množici, ki ji dâ svo»
jo dušo, svoje bistvo. Z njo misli, z njo čuvstvujc.
— Zakaj neki se jaz toliko upiram zlitju z množico? — mu je šinilo v misli. — In vendar sem z dušo in sr» cem za njo, za množico. Buržuj? Abo» ten nesmisel. Glej jih, tam»le so bur» žuji!...
Ulica je že zopet nudila drugo sliko.
Po križiščih so se pojavili novi svet» lobni napisi. «Nemobilizirani prebi» valci brez plinskih mask naj takoj za» puste mesto! Navodila v lokalnih stražnicah.» — «Mobiliziranci, zberite se ob polnoči v lokalih, ki so do'oeeni y mobilizacijskem razglasu!» — «Voja» štvo je mesto zaprlo. Nemobilizirani odhajajoči, ne pozabite izkaznic. Vmes so bili tudi drugi napisi, ki so jih pri» redili po ameriškem vzorcu in ki so imeli ljudem vlivati pogum in dobro voljo. «Nismo strahopetci, da bi se bali! » — «V nekaj dneh bomo v Ri» mu!» «Dobra volja pomaga k zmagi!» Odloki urada za mestno zaščito so se po radiu, ki je bil v slednji hiši, raz» nesli po vsem mestu. Mesto je znova vzvalovalo. Dogajali so se nešteti dra» matični prizori. Mnoge ž''ne z otroci so se morale na hitro roko pripraviti k odhodu. Druge se niso dale prepri» čati o možnosti nenadnega, fantastič» nega preobrata in so trdovratno vztra» j aie. Življenje je na mah dobilo dru» go lice, vse stvari so poprijele vrto« glavo gibljivost, čas in prostor sta se napolnila z elcktriciteto, ki je dajala druge dimenzije in novo brzino, odno« šaji med ljudmi so se po bliskovo iz» preminjali. Mnogim se- je videlo, da je vse le težka sanja in da se moraio vsak trenutek prebuditi in se nasmeh» ljati, češ, saj ni nič res!
Toda bila je kruta resnica. Plesko» vič je srečaval tovorne avtomobile, ki so bili napolnjeni s kovčki in skrinjami.
— Glej jih, buržuje, — si ie mislil, — dobro so se pripravili. Nekateri ljudje imajo izboren nos. Selijo se. Bogate rodbine se bodo zatekle v svo» je vile na kmetih. Tako jim ne bo tre» ba poginiti od toli banalnih in pon1» ževalnih sovražnikov kot so plini. Njih možje pa bodo v mestu s plinskimi maskami na obrazu navijali cene, če se jim bo zdelo dovolj varno ...
Spomnil se je Milice. — Glej, sko» raj bi jo bil pozabil. Kaj je ž njo? Vi» delo se je, kakor da bi ležala cela večnost med večernim sestankom in to uro. In če bi se bila zdaj po na»
ključju srečala, ali se ne bi pogledala kakor prijatelja, ki se nista že dolgo videla in sta se nekam odtujila? Ni ča» sa ne za spanje in ne za ljubezen. Ka» ko groteskna bi bila v tem trenutku zaljubljena dvojica, ki bi se na ulici pomenkovala o rožah in o poljubih! Kako malenkostno, nedostojno tre» nutka je vse vsakdanje človeško, vsa tista ničeva skrb za pogrnjeno mizo, za mehko posteljo! Vzlic temu, da se je nenehoina bližala ura, ko bo moral prevzeti delo, ki mu je bilo že v na» prej dodeljeno za slučaj mobilizacije, in kljub utrujenosti, ki mu je potuh» njeno gomazela po nogah in životu, je hodil dokaj počasnih korakov in si ie ooajal razgreto g'avo z naglimi, ne» prestano se menjavajočimi slikami. Bil je to film, čuden film bizarno nastro» jenega režiserja. Videl je vse mesto v strašnem razkroju: to, kar je bilo že
M. GRUŽEWSKI, ZEMLJA (podzavestno delo) (K članku «Podzavestni umetnik» str. 464.)
pred uro trdno in čvrsto, se zdaj ma» je, drobi, podira, leze narazen. Vse vrednote izgubljajo ceno in se régi» strirajo na novo; to, kar je bilo pred urami brezpomembno, utegne zdaj prekositi ceno zlata. Groza hodi po človeških srcih, izbuljene oči ne vidi» jo ob najsvetlejši luči žarnic nič dru» gega kot strašno praznoto naslednje» ga trenutka in grozotno negotovost nadaljnjih. Nekateri že beže in ostav» Ijajo svoje domove, kakor da bi za» puščali ta planet; kdo ve, kaj bo ju» tri in kakšen smoter jim postavi pred oči pošast, ki ima toliko imen in ki je prav za nrav nihče ne pozna — vla» darica tistih, ki ukazujejo in onih, ki izvršujejo. Drugi se obotavljajo, pre» mišljujejo, zaman se trudeč, «da bi našli v nervozni napetosti trenutka eno samo rešilno misel, ki bi bila dru» gačna od vsiljene. Zopet drugi strme topo v to, kar mora priti, zavedajoč se, da ne morejo uteči usodi. In drugi — njegovi prijatelji, somišljeniki, ne» mara sanjarijo v boljšem svetu, ki se bo čudežno rodil iz nereda, iz razva» lin, iz neizkonanih grobov, s trupel, iz ječ, z barikad, iz krvi in solz. In kdo ve kakšne parole se širiio po pri» t ličnih hišah, po delavskih kolonijph, po predmestnih ulicah, medtem ko po ulicah odmevajo koraki patrulj in dočim na križiščih žare rdeči transpa» rentni napisi: «Nismo strahopetci...»
Javni lokali so bili že zdavnaj za» prti. V izložbah, ki so še zvečer ble» ščale od luči in se smehljale v iznajd» Ijivih reklamah, so ugasnili žarnice in spustili železne rulete. Tako so bulj»
varji dobili bolj mrk značaj in življe» nje, ki je nesigurno in razbito, nene» homa menjavajoč svoje podobe, plulo med zidovjem, stremečim v aprilsko lemo z neštetimi razžarjenimi očmi, je teklo vzdržema in sunkoma in v vsem se je čutila nastopajoča bolestnost ne» normalnega stanja.
Pleskovič je stopil za trenutek v ra» dio»hall in je ujel najnovejšo vest, ki ga je globoko presunila, čeprav je bil v mislih že pripravljen na njo. Več ko tri četrtine Evrope je že v vojnem stanju. Peklenske sile so razmotale ta klopčič!... To niso človeška dejanja, — je mislil — ne, eksplozivne prvin» ske sile so si nadele človeško podobo. Grozovito naglo teče žareča lava po svetu. Kam? Kje so njene meje, kje so sile, da se ji upro? Železo se raz» beli od nje, jeklo ji ne more kljubo» vati, kamen ie se krha in vse vode je ne pogase. Kako naj se ji upro ljudje? Jedi vojna res delo same prirode in sodi ljudje zgolj orodje njenih ele» mentov? In razum in vest in napre» dek? Ali so to prazne besede, megla, ki se v hipu razbline pred vsako sapo prirodnih življev?
Pleskovič ni maral poslušati nadalj» njih vesti. Kaj mu je bilo do vsega? ...
Napočila je resnobna ura, ko je tre» ba zatajiti samega sebe in izginiti v dolžnostih. Samo za nekaj časa ali le trenutno?
Ni si niti odgovoril na to.
Ob ropotu letal v zraku in trušču pouličnega prometa ie krenil na sta» novanje. da se preobleče in da si nri» pravi plinsko maso. (Dalje prihodnjič.)
Današnii številki je priložena reprodukcija fotografije J. Ravnika «Sv. Jat nez ob Bohinjskem jezeru». To cerkev, ki leži ob romantičnem jezeru, šte» jemo med najznamenitejše gotske cerkve na slovenskih tleh. Odlikuje se tako po svoji arhitekturi kakor po freskah in kipih. — V eni prihodnjih številk bomo priobčili tudi posnetek njene notranjosti.
«ŽIVLJENJE IN SVET» siave celoletno 60 Din. polletno 30 Din, četrtletno 15 Din. mesečno na 6 Din — Posamezne številke stane io v nodrobni vrodaji samo 2.— Din. — Naroča se pri upravi. Ljubljana, Prešernova ul. 54.
Naročnina za inozemstvo: IT A 1.1.1 A mesečno 2 liri. četrtletno 6 lir, polletno 12 lir celoletno 24 lir - FRANCIJA mesečno 3 franke ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 4 krone. AVSTRIJA mesečno 63 grošev. AMERIKA in ostalo ino-?emsfvo 1 in nol dolarja na leto.
Urejuje Božidar Borko. — Izdaia za konzorcij Adolf Ribnikar. — Za «Narodno tiskarno d. d.» kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.