lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvestsl
D INVESTd,
0.0.
Podjetja za invaaticijsko dajavnoat, trgovino in atoritva
► Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 1. junija 2012
letnik LXV • št. 43 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
kopalnic!
! *Ui kot 80 >«it»vl|enlh he^ji^t M "
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
se
_ 10 maraton
T	• Letališče Moškanjci pri Ptuju
I V^ : www.polimaraton.si
dni i 16. JUNIJ
Zdravstvo Ptuj • V hišo zdravja, ko še ne boli
O Stran 2
Ivanjkovci • Je še
čas za spremembo trase daljnovoda? O Stran 3
Štajerski
Ptuj • Zapuščene stene kot slikarsko platno
Umetniki, na plan!
Gregor Gazvoda
Edini Slovenec na letošnjem Giru
O Stran 11
Na Ptuju je možnosti za slikarsko in podobno izražanje veliko. Zapuščeni in poškodovani stavbni in drugi fond dobesedno kliče k ustvarjanju, prav tako poškodovane mestne asfaltne površine.
Mestni svetnik Peter Pribo-žič je že pred časom pozval, da bi mesto omogočilo tovrstno izražanje tudi grafitarjem, ki sedaj mimo vseh pravil uničujejo dediščino najstarejšega mesta. Še je čas, da mesto že do obiska evropske komisije projekta Entente Florale zakrije kakšno črno piko, za katero v tem trenutku ni denarja, in jo spremeni v umetnino. Mimo vseh namigov pa so ravnali v Vrtcu Ptuj, kjer je ob obnovi vrtca Tulipan in gradnji novega, Podle-ska, zmanjkal denar za sanacijo zapuščene in poškodovane stene na stavbi, ki meji na vrteško dvorišče. Po dogovoru med ravnateljico Boženo Bratuž in Aleksandrom Fenosom, ptujskim frizerjem in umetnikom, ta že spreminja podobo. V prvi fazi je umetnik olepšal poškodovana in dotrajana okna, do konca junija pa bo poslikava v celoti dokončana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Volitve v organe KGZS
Nogomet
Zavrč pokalni prvak O Stran 12
„Podaljšanje" volitev
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je minuli petek izvedla četrte volitve v svoje organe. Volilo se je člane sveta KGZS in člane svetov območnih enot KGZS.
Na tokratnih volitvah se je prvič vsem članom z volilno pravico omogočilo tudi glasovanje po pošti, in sicer z namenom približati volitve članom in vsakemu omogočiti, da odda svoj glas. Po neuradnih podatkih se je volitev doslej udeležilo več kot 15 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar sicer velja za boljši rezultat kot leta 2008.
Vendar pa rezultati še ne bodo znani v teh dneh. Zaradi tehnične napake pri glasovnicah za svet zbornice v volilnih enotah Koper, Maribor in Postojna je KGZS namreč nekaj več kot 15.000 volivcem
v petek (25. maja), na dan volitev, poslala nove glasovnice. V teh volilnih enotah bodo tako
Foto: SM
Realne možnosti za izvolitev na funkcijo predsednika imata Peter Vrisk (na posnetku) in aktualni predsednik zbornice Ciril Smrkolj
volivci lahko oddali glasove preko pošte še ves ta teden do vključno petka,1. junija. Prav tako bodo volitve potekale še v soboto, 2. junija, na devetih voliščih v omenjenih treh volilnih enotah, od 8. do 17. ure.
Po mnenju poznavalcev imata edina realne možnosti za mesto prvega moža zbornice predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk (Kmečka lista) in aktualni predsednik zbornice Ciril Smrkolj (Slovenska kmečka zveza).
Rezultati volitev v organe KGZS bodo znani po zaključku volitev, ko bodo prešteti tudi glasovi na ponovljenih volitvah v treh volilnih enotah, saj bo volilna komisija zbornice šele takrat ugotavljala mandate. Predvidoma naj bi bili rezultati znani sredi junija.
SM
Cirkulane • Občinski praznik
Ponosni na doseženo
V občini Cirkulane, kjer bo nocoj potekala osrednja občinska proslava ob petem prazniku občine, so v minulem letu uresničili kar nekaj naložb. Med največjimi je dokončanje pokritih športnih tribun s slačilnicami v športnem centru, tik pred zaključkom pa je tudi gradnja velike večnamenske dvorane.
„Res gre za leto finančno zelo zahtevnih investicij, ki so, razen dvorane, že v celoti realizirane in tudi plačane. Za športni objekt ob nogometnem igrišču smo z uspešno kandidaturo na prejšnjem razpisu kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi uspeli pridobiti 182.000 evrov, sicer pa je izgradnja in oprema objekta zahtevala 470.000 evrov. Na taisti razpis smo se prijavili tudi s projektom modernizacije ce-
ste Kapela v središču občine, ob kateri smo postavili še javno razsvetljavo in za katero je sofi-nancerski delež po pogodbi iz razpisa znašal 68.000 evrov," pravi župan Janez Jurgec.
Poleg tega se je letos v nove prostore v poslovno-stanovanj-ski zgradbi preselila tudi uprava občine: „Skupno z DDV so nas vsi potrebni prostori stali 464.000 evrov."
O Stran 5
Ptuj • Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ptuj
V	hiso zdravja, ko se ne boli
V	Zdravstvenem domu Ptuj so se temeljito pripravili na svoj prvi dan odprtih vrat, ki so ga pripravili 24. maja med 11. in 15. uro. V ta namen so izdali deset zloženk, da bi prebivalcem oziroma pacientom na svojem gravitacijskem območju čim bolj predstavili svojo dejavnost na preventivnem in kurativnem področju. Ob tem so pripravili tudi več predavanj in praktičnih prikazov podpore zdravju.
Kot je ob tej priložnosti dejala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan, dr. med., spec., so si dan odprtih vrat ZD Ptuj omislili kot dan preventive, da bi pri kar največjem številu ljudi spodbudili skrb zase, za zdrav način življenja, zdravo prehrano in telesno aktivnost, saj jim želijo zdravstveni dom kot hišo zdravja približati takrat, ko še ne boli in je še dovolj zgodaj, da se odkrijejo dejavniki tveganja za različna obolenja.
Dan odprtih vrat bodo v bodoče organizirali vsako leto. Gre za neke vrste nacionalni projekt, ki omogoča, da se ljudje podrobneje spoznajo s svojim zdravstvenim domom in dejavnostmi, ki jih ta izvaja v podporo posameznikovemu in skupnemu zdravju nacije kot celote, s poudarkom na
Uvodnik
preventivnih programih. Odziv javnosti je bil, glede na to da je šlo za prvi dogodek te vrste, zadovoljiv. Na spoznavni dan so posebej vabili tudi v posameznih ambulantah, da bi tudi svoji siceršnji oziroma vsakodnevni populaciji dodatno predstavili dejavnost oziroma možnosti, ki jih ponujajo oziroma izvajajo na področju preventive. Predstavili so tudi postopek oživljanja, ker gre za pomembno znanje, ki rešuje življenje. Zaradi zastoja srca namreč vsako leto umre v Sloveniji preveč ljudi, s poznavanjem postopka oživljanja v tem primeru pa bi lahko rešili marsikatero življenje. Prisluhnili bodo predlogu, da bi postopek predstavili zainteresiranim vsaj enkrat mesečno.
Pri predstaviti programa Svit (prikaz pravilnega od-
Vsaj pred zakoni narave smo enaki
Sporazum med vlado in policijskim sindikatom, ki se je po negotovih pogajanjih končno zgodil, je naletel na različne odmeve in komentarje. Jasno pa je, da se je spet pokazalo, kako je, če nekomu teče voda v grlo, saj se potem očitno dajo zadeve urediti kar v enem dnevu, če je treba. Brez pretirane vehementnosti ter diktatorskih metod na eni in brez pretiranega izsiljevanja ter raznih povsem legitimnih demokratičnih metod na drugi strani. Kdo je pri tem bolj pokleknil, bomo še videli, dejstvo pa je, da bo morala vlada dobrih 6 milijonov, ki jih je izgubila v teh pogajanjih, pač nekje nadoknaditi, sicer se ji račun ne bo izšel.
In znova ugotavljam, da zakoni narave še naprej veljajo. Saj se dogaja podobno kot v živalskem tropu, kjer si plen najprej prilastijo alfa samci, takoj za njimi pa tisti, ki so pač močnejši, ki se znajo za svoj košček izboriti, preriniti in prilago diti. Če bo sedaj policistom, ki so zadnje čase pri odkrivanju raznih pokvarjenih kriminalnih in ponareje-valskih združb resnično uspešni, uspelo spraviti za rešetke tudi tajkune ter vse druge javne goljufe in tatove, ki se nam brez skrbi samovšečno nasmihajo z malih ekranov, potem sem za to, da jim plače tudi podvojijo. Za nas bo še vedno ostalo dovolj, tudi za regrese in druge priborjene pravice.
Bojim pa se, da s tem, ko je cilj vlade vendarle dosežen, ko je referendumska pobuda umaknjena, policijska stavka zamrznjena in so varčevalni ukrepi že aktivirani, težav še zdaleč ni konec. Lahko se zgodi, da bodo sedaj večpra-vic zase zahtevali tudi vojaki, morda cariniki ali gasilci, redarji in še kdo. Boja za prepotrebne strukturne reforme očitno še ni konec, tako da naša ladja še naprej pluje po zelo razburkanem morju. In nihče ne more zagotoviti, da ne bo zabredla med čeri ali se celo pričela potapljati, kot to grozi deželi vedno pokončnih Helenov.
In če nekdo, ki se sedaj hvali, daje bila z omenjenim sporazumom dosežena visoka stopnja nacionalnega soglasja, kar se menda še ni zgodilo v samostojni državi, ob tem ugotavlja, da mora za uspešen izhod iz krize tudi vsak posameznik nekaj narediti in žrtvovati, predvsem pa doseči premik v svoji miselnosti; potem ne bi bilo nič narobe, če bi si po zakonu o uravnoteženju javnih financ kdo omislil še zakon o uravnoteženju javnih uslužbencev in politikov. Glede na težavno situacijo je sicer slišati malce neresno, pa vendar. Še dobro, da smo vsaj pred zakoni narave vsi enaki. Prideš, si... in odideš.
Martin Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Referenčne ambulante so nadgradnja preventive na področju družinske medicine.
Foto: Črtomir Goznik
V predavalnici zdravstvene vzgoje so v okviru patronažne službe v preventivnem delu predstavili vlogo patronažne sestre pri podpori dojenja, v kurativnem delu pa oskrbo in nego nepokretnega bolnika na domu.
vzema vzorcev blata za laboratorijsko preiskavo prikrite krvavitve in makete zdravega debelega črevesa) so se zaposlenim v ZD Ptuj pridružili tudi študenti Medicinske fakultete v Ljubljani.
Referenčne ambulante so potreba današnjega časa tako v strokovnem kot organizacijskem pogledu, kar se je pokazalo že po njihovem
enoletnem delovanju, so povedali v ptujskem ZD ob prvem dnevu odprtih vrat. Tudi rezultati zadovoljstva iz ankete izvajalcev, zdravnikov in sester zdravstvene nege so odlični. Te ambulante v bistvu predstavljajo odziv na vse večje potrebe prebivalcev po ustrezni zdravstveni oskrbi in prenos številnih zdravstvenih obravnav s sekundarnega na
primarni nivo ter so posledica porasta števila pacientov s kroničnimi boleznimi. V dveh referenčnih ambulantah je vpisanih nad 3600 ljudi, na vzorcu 380 vabljenih v tem enoletnem obdobju pa so pri 70 odstotkih ugotovili dejavnike tveganja; sicer še niso v kategoriji bolnih, so pa že med ogroženimi. Da bi zmanjšali dejavnike tveganja, da bi ljudje ostali zdravi in da ne bi zboleli, jih vključujejo v individualno obravnavo oziroma jih napotujejo v delavnice zdravega načina življenja. »Želimo, da gre projekt naprej, da so referenčne ambulante organizirane pri vseh ambulantah družinske medicine kot oblika širše skrbi za preventivo na področju družinske medicine,« pravi pomočnica direktorice Karmen Panikvar
Žlahtič, dipl. m. s., spec., mag. zdravstvene nege. Ta projekt je podprla tudi politika in ne samo stroka in financer.
Kot je na dnevu odprtih vrat ZD Ptuj povedala direktorica Metka Petek Uhan so pred enim letom odprli dve referenčni ambulanti, že v kratkem pa jih želijo pridobiti še šest. V referenčnih ambulantah sprejemajo kronične bolnike, tiste, ki so že zboleli, in tiste, ki še niso bolniki, a so zaradi dejavnikov tveganja ogroženi, kar odkrijejo v okviru presejanja za srčno-žilno ogroženost, sladkorno bolezen, zvišani krvni tlak, astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen. Že vrsto let pa v ZD Ptuj delujejo tudi številne delavnice za zdrav način življenja.
MG
Ormož • Razstava ob dnevu pripadnikov mirovnih misij
Ormožani na mirovnih operacijah
Minulo soboto so v prostorih ormoške blagovnice Mercator odprli razstavo z naslovom Ormožani s Slovensko vojsko na mirovnih operacijah, ki jo je pripravila Območna zveza veteranov vojne za Slovenijo Ormož v sodelovanju z Območno zvezo slovenskih častnikov Ormož. Za glasbeni utrinek je poskrbel kitarist Domen Obilčnik.
Organizatorji so razstavo posvetili 15-letnici udeležbe Slovenske vojske v mirovnih operacijah in vsem Ormoža-nom, ki so v teh letih prispevali h graditvi miru in ustvarjanju priložnosti za graditev sreče povsod po svetu. Z razstavo so obeležili tudi mednarodni dan pripadnikov na mirovnih operacijah, 29. maj.
Stanko Jurkovič, predsednik OZSČ Ormož, se je tudi sam udeležil dveh misij, in sicer na Kosovu in v Bosni. V svojem nagovoru je povedal, da sodelovanje slovenske vojske v misijah v podporo miru izvira iz naše opredelitve, da sodelujemo pri zagotavljanju kolektivne varnosti, članstva v NATU in OZN. Z razstavo so želeli Or-možanom pokazati utrinke iz življenja domačinov v drugem okolju, daleč od družine in doma. Mnogi dnevi na misijah so običajni, rutinski, so pa dnevi, za katere bi si želeli, da jih ne bi bilo. „Odločitev vojaka za odhod na krizno območje, kjer je življenjska ogroženost stalni sopotnik, je težka odločitev ter hkrati plemenito in častno dejanje, saj gre za zagotavljanje
miru in normalnega, človeku dostojnega življenja tistim, ki si tega ne morejo zagotoviti sami. Zahteva pa podporo celotne družine," je prepričan Stanko Jurkovič.
Ormožani so s Slovensko vojsko doslej sodelovali v misijah na Kosovu, Cipru, v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Čadu, Afganistanu, Libanonu in drugod. Povsem natančnih podatkov nimajo, vendar je v teh akcijah sodelovalo čez 20 pripadnikov z Ormoškega. Stanko Jurkovič je povedal, da šele na misiji ugotoviš, kakšno srečo smo imeli v Sloveniji leta 1991 in kako visoko ceno bi takrat lahko plačali. Zato se slovenski vojaki držijo pravila, da je bolje gasiti majhen ogenj na sosedovem dvorišču kot velikega na svojem. Vojaki se pred odhodom na misijo več mesecev urijo in pripravljajo na posebnosti okolja, v katerega se odpravljajo. Pogosto pa se s težavami srečujejo tudi pri vrnitvi z misije, saj se s svojim spremenjenim razmišljanjem težko vključijo v domače okolje.
Ker je izbira prostora za razstavo nekoliko nenavadna, smo
o razlogu za to povprašali Mirana Fišerja, predsednika OZVVS, ki je povedal: „V tej blagovnici je imela TO tajno skladišče, vendar to ni pravi razlog. V mestu ni na razpolago veliko razstavnih prostorov. Do nedavnega smo imeli stalno zbirko, posvečeno vojni za Slovenijo, pa jo je žal, iz nam nerazumljivih razlogov, muzej umaknil, čeprav je bila dana obljuba, da bo zbirka stalna. Ormož je bilo eno prvih
mest, ki je začutilo vojno leta 1991, in s tem smo si Ormožani zaslužili takšno stalno zbirko. Verjamem, da morajo biti v muzeju zbrane tiste sile, ki bi morale želeti ohranjati ta spomin. Morda kdo zmotno misli, da za to lahko skrbi veteranska zbirka. Leta 1991 je bil napaden ves Ormož, zato je prav, da za negovanje tega spomina iz davko-plačevalskih sredstev skrbi za to pristojna institucija."
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Na ogled je bilo veliko zanimivih predmetov iz vsakdanjega življenja na misijah, fotografij ter vojaških in civilnih oblačil iz različnih koncev sveta.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Od tod in tam
Ptuj • Najsodobnejše reševalno vozilo
Foto: Črtomir Goznik
Zdravstveni dom Ptuj je bogatejši za novo reševalno vozilo za nujne reševalne prevoze. Direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan je ob predstavitvi - uradno so ga namenu predali na dnevu odprtih vrat, 24. maja - povedala, da gre za najsodobnejše vozilo te vrste (kesonske oblike), kakršnega v svojem voznem parku doslej niso imeli. Skupaj z opremo, med katero sodi tudi najsodobnejši defibrilator, jih bo nakup veljal okrog 220 tisoč evrov. Upajo, da ga bodo lahko uporabili za posredovanje na vseh območjih, tako na hribovitih območjih na Ptujskem kot tudi za posredovanje v samem mestnem jedru, glede na to da je vozilo nekoliko širše od tistih, ki jih uporabljajo sedaj.
MG
Središče ob Dravi • Bralna ulica
Foto: Viki Ivanuša
Minuli petek so v lokalu Akcija v Središču ob Dravi članice skupine Bralne ulice, ki se že dve leti vsako sredo srečujejo v občinski sobi in prebirajo knjige, pripravile že drugo literarno druženje. Bralne ulice, ki se imenujejo tako, ker v njih udeleženke lahko s pomočjo knjig v svoji domišljiji potujejo po ulicah vsega sveta, je v življenje priklicala Zdenka Slavič. Redno se jih udeležuje sedem bralk, kar je ravno pravšnja številka. Pred mesecem dni so imele prvo javno branje, ki je doživelo prijeten odmev, zato so se odločile druženje ponoviti. Izbor čtiva je navdihnil maj, mesec ljubezni in Titove štafete, je povedala Zdenka Slavič in dodala, da so bralke vse starejše mladinke in se teh časov dobro spomnijo. Pa tudi ljubezen je za njih zelo pomembna tema in pomeni več kot le mladostno zaljubljenost. Večina je babic in jih razveseljuje tudi ljubezen do otrok, vnukov, okolja, v katerem živijo, in do življenja. Predstavile so tudi nekaj lastnih pesmi in črtico. Za glasbeno spremljavo sta bili zadolženi vnukinji Maša Julija in Kaja Blažka.
Viki Ivanuša
Ptuj • Polžja svatba v glasbeni šoli
V Zasebni glasbeni šoli (ZGŠ) v samostanu sv. Petra in Pavla so se drugič v tem šolskem letu predstavili z glasbeno pravljico. Tudi tokrat so najmlajši, ki so uprizorili Polžjo svatbo, refektorij minoritskega samostana napolnili do zadnjega kotička. Polžja svatba, ki so jo uprizorili, je nastala po izvirniku Janeza Bitenca. „Naš namen je, da otroke, ki pridejo gledat pravljico, naučimo pesmico. Tokrat so se naučili kar dve," je pojasnila ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Njena je bila tudi idejna zasnova izvedbe pravljice, tekst in priredbe za majhen orkester pa je spisal profesor Peter Gojkošek, ki je tudi pripovedovalec zgodbe. Pravljico je ves čas spremljal 50-članski zborček, v katerem prepevajo otroci od 3. do 7. leta starosti, glavna vlogapolžka Slinčkapa je bila zaupana učencu Tilnu Mundi. Kostume za pravljico so si sposodili v Vrtcu Ptuj, s katerim večkrat sodelujejo. Da nastopanje pred množico in skupinsko muziciranje otroke resnično zelo veseli, so dokazali tudi tokrat. Po pričakovanjih so starše in vse druge prisotne pustili brez besed.
Dženana Kmetec
Ivanjkovci • Sestanek civilne iniciative proti daljnovodu
Je še čas za spremembo trase daljnovoda?
Država načrtuje umestiti daljnovod Cirkovce-Pince moči 2 x 400 kV, ki bo po mnenju predstavnikov civilne iniciative Ljutomer-Ormož pustil velike posledice na okolju, neugodno vplival na razvoj turizma in degradiral okolje tudi za prihodnje rodove. Na srečanju v krajevni dvorani v Ivanjkovcih so organizatorji povedali, da niso proti izgradnji daljnovoda, želijo le, da ne poteka po urbanem območju. Zbrane so želeli opozoriti na to, kakšno je življenje pod daljnovodom.
Damjan Vrbajnščak s
Kamenščaka, predsednik civilne iniciative Ljutomer-Ormož, je jasno povedal, da imajo na tem območju že dva daljnovoda moči 110 kV, sedaj pa bi se jima pridružil še ta veliki daljnovod, ki bo negativno vplival na ljudi in živali, na kmetijstvo, gospodarstvo in krajino: „Zamet-ki civilne iniciative segajo v leto 1999, ko je investitor Eles oziroma ministrstvo za gospodarstvo prvič poslal informativne ankete lokalnim skupnostim. Že takrat smo v sodelovanju z občinami podajali negativna mnenja. Ko so izdelovali študijo vplivov na okolje, smo prebivalci jasno povedali, da smo proti trasi umestitve daljnovoda, vendar tega nihče ni upošteval. Traso so začrtali v Ljubljani in mnenje prebivalcev ni bilo upoštevano. Investitor je želel daljnovod umestiti poleg že obstoječih, kar je bilo za njih najlažje, in to so tudi storili. V novih aktih so naredili nekaj lepotnih popravkov, se umaknili z nekaj kritičnih mest, a to je tudi vse. V svojih prizadevanjih bomo šli do konca, ker tega pri nas ne želimo. Imamo tudi že plinovod, verjetno pa nas kmalu čaka tudi vojna proti Južnemu toku. Vsega tega v Sloveniji ne potrebujemo."
Franc Štih iz Noršincev je kot aktiven kmet nasprotoval umestitvi daljnovoda, saj poteka po najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so bila predhodno komasirana
in meliorirana. Zanimalo ga je tudi, komu bo služil daljnovod: ali potrebam Slovenije ali pa gre le za lobi kapitala, ki želi umestiti daljnovod za svoje koristi, žrtve pa bodo krajani. Večkrat je bilo predlagano, naj daljnovod poteka ob slovensko-hrvaški meji, ker so najmanjši posegi v kmetijski prostor. „Na moji zemlji bo stal steber razpona 10 x 10 metrov. Če je parcela velika več hektarjev in ima urejen namakalni sistem, si lahko predstavljate, kakšna bo škoda. Izogibati se tem stebrom pomeni letno okrog 6 strojnih ur izgube. Odškodnina naj bi bila v enkratnem znesku, meni pa škoda ostane za vedno," je nezadovoljen Franc Štih.
Maksmilijan Indihar iz Noršincev je prav tako zgrožen nad namero Elesa, ki načrtuje na njegovi zemlji postaviti dva stebra. Pojasnil je, da ima vsak daljnovod dvojno žarčenje, elektromagnetno in električno, ki pojemata v kvadratu oddaljenosti. Inštituti, ki se s tem ukvarjajo, priporočajo, da je minimalna oddaljenost hiš 180 metrov in ne 45 metrov od sredine stebra, kot se to počne pri nas. Sicer pa pravi, da je steber še najmanj nevaren, nevaren je vodnik, po katerem teče tok, ker negativno vpliva na vsa živa bitja. Opozoril je tudi, da je v Sloveniji v naselju maksimalna dovoljena obremenitev 100 11T, v Švici pa menda le 1 11T. Nerazumljiv se mu zdi tudi način, kako se k projektu pristopa:
Foto: Viki Ivanuša
Predstavniki civilne iniciative (z desne): Damjan Vrbajnščak, Dušan Cvetko, Franc Štih in Maksimilijan Indihar
„Kot lastnik zemljišča sploh nisem bil obveščen o tem, da bo daljnovod potekal po moji zemlji, in na vprašanje kako to, so mi na Elesu povedali, da je preveč udeležencev in se obvestil ne splača pošiljati. Tega ne razumem. Zanima me tudi, kdo potrebuje daljnovod 2 x 400 kV. Slovenija ne. Povedati je treba tudi to, da bi bil istosmerni daljnovod neprimerno varnejši, le nekoliko dražji. Investicija bi se poplačala že v 15 letih, kar je pri daljnovodih, ki se postavljajo za daljše obdobje, kratek čas."
Dušan Cvetko, podpredsednik iniciative, je povedal, da je na Ormoškem situacija precej drugačna kot na Ljutomerskem, kjer iniciativo podpira tudi občina, ki ni izdala pozitivnega soglasja k nameravani gradnji: „Na današnji sestanek sem povabil vse svetnike, tukaj sta le dva, tudi predsednika pristojnega odbora ni. To kaže na od-
nos v občini Ormož do tega vprašanja. Tudi postopek, v katerem je župan dal sam soglasje h gradnji, ne da bi o tem vprašal občinski svet, je po moje nepravilen." Cvetko je prejel tudi anonimno pismo, v katerem je nekdo napisal: „Bodite srečni, da v teh zabačenih krajih dobite tako investicijo, kot je daljnovod. Jaz bi bil zelo vesel, pa tudi če mi gre čez hišo. Lahko takoj zamenjava parcele." Pozval je, da se anonimnež oglasi, ker bi zelo rad z njim zamenjal parcelo, saj mu bo šel novi daljnovod čez vinograd, v Mihovcih pa ima dva stebra za 2 x 110 kV. Največji problem pri celotni stvari pa se Cvetku zdi, da ljudje niso informirani in se stvari pred njimi skrivajo.
Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, je jasno povedal, da v občinah Gorišnica, Markovci in Videm ne nasprotujejo gradnji daljnovoda, nasprotujejo pa določeni trasi. Predlagali so, da se ta spelje ob strugi reke Drave, vendar je bil izgovor Natura 2000. Že nekaj časa čakajo na sestanek s pristojnim ministrom, ki ga želijo opozoriti na svoje degradirano okolje. Na koncu je še opozoril, da je treba upoštevati tudi to, da je bil ta program že sprejet v Državnem zboru, potrjen je bil tudi lokacijski načrt in vprašanje je, kaj je sploh še mogoče narediti.
Predstavniki civilne iniciative so zbranim so svetovali, da ne podpisujejo nobenih dokumentov s tem v zvezi, in če jih kdo kontaktira s tem namenom, naj obvestijo civilno iniciativo.
Viki Ivanuša
Foto: DK
Destrnik • 14. občinski praznik
Praznovalo je 2693 ljudi
Občina Destrnik, v kateri v 812 družinah prebiva 2693 ljudi, je minuli teden obeležila 14. občinski praznik. V sklopu tega so potekale različne prireditve, osrednja slovesnost, na kateri je kot slavnostni govornik spregovoril evropski poslanec in Destrničan Milan Zver, pa se je odvila v soboto.
Slavnostni govornik dr. Milan Zver
Foto: DK
Od 25. maja pa vse do 9. junija na Destrniku potekajo prireditve v sklopu 14. občinskega praznika. Sklop prireditev se je pričel s tekmovanjem v odbojki, nadaljeval z občinskim prvenstvom v tenisu ter nogometnim in košarkaškim turnirjem. Osrednja slovesnost, ki je sledila slavnostni seji, pa se je odvila v soboto v Volkmer-jevem domu kulture. Najprej je na govorniški oder stopil Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik. V svojem govoru je preletel dogajanje na destr-niškem griču v zadnjem letu, spomnil, da se je od vodenja občine poslovil Franc Pukšič, njegov prispevek k razvoju občine pa je tudi pohvalil. „Sedaj pa je pravi časa za nove začetke," je še dejal Vindiš in si zaželel sprememb, ki bi prebivalcem te majhne občine olajšale življenje. V tej luči je omenil komunalni prispevek in večnamensko dvorano, ki se gradi na Destrniku in v kateri naj bi del prostorov odkupila tudi občina. Vindiš je še enkrat poudaril, da se sam s tem ne strinja in dodal, da se bo v prihodnje trudil občane vključiti v izbiro projektov, ki jih bo občina izvajala. Prepričan je, da bo s tem
dosegel transparentnost, sočasno pa se bo izognil očitkom o vsiljevanju določenih investicij, ki bremenijo občinski proračun. Dodal je še, da preverja zadeve okrog komunalnega prispevka in poudaril, da so do nadaljnjega ustavili izterjave.
„V letošnjem letu pa bomo delali na tem, da bomo pripravili projektno dokumentacijo in si pridobili gradbeno dovo-
ljenje za gradnjo vrtca," je še pojasnil Vindiš in spomnil, da nekateri koraki, ki pomenijo pot v smeri izgradnje vrtca, že tečejo.
Zver: Vaša pot, gospod župan, ne bo lahka
Da časi niso ravno lahki in da bo pot novega župana pre-
cej težka, pa je poudaril slavnostni govornik dr. Milan Zver, evropski poslanec in Destrni-čan. Izrazil je zadovoljstvo, da po dolgem času stoji na govorniškem odru ob destrniškem občinskem prazniku. Zaželel si je, da bi Destrnik še bolje razvil
gospodarstvo, obrt in kmetijstvo, in sicer do te mere, da bi bili samozadostni. Kot je dejal, so časi, ko smo veliko stavili na državna podjetja, ki so prinašala izgubo, že mimo. „Ni pa vse v materialnem bogastvu, ampak tudi v enotnosti in solidarnosti," je bila še ena izmed Zve-rovih poslanic sokrajanom.
Zverovemu govoru je sledila podelitev občinskih priznanj. Bronasta priznanja so prejeli Janez Fridl, Srečko Podhostnik, Majdica Čeh, Marta Černivec in Ljudske pevke Urbančanke s frajtonarjem; Valerija Šaško in Jožef Zorčič srebrni priznanji in Marjan Zelenik zlato občinsko priznanje za aktivno delo na področju gasilstva v občini.
Posebna priznanja pa je župan Vladimir Vindiš skupaj s predsednico komisije za odlikovanja Uršo Zver podelil tudi diplomantom in maturantom v občini, in sicer Katji Bajec, Ajdi Božič, Petru Kolenku, Mojci Ljubec, Jerneju Murku, Maji Pšajd, Simoni Pšajd, Marku Pukšiču, Jasmini Skurjeni, Maji Vrečar in Karmen Žumer.
Slovesni del praznovanja občine, v kateri se je lani rodilo 24 novorojenčkov, so letos sklenili z odprtjem likovne razstave. Gre za dela, ki so nastala v sklopu 33. srečanja likovnikov na Destrniku. Vodila ga je Martina Golja, sodelovalo pa je 25 likovnikov iz 9 sekcij. Ob otvoritvi je Goljeva, ki je razstavo svečano odprla, povedala, da so se določene podobe Destrnika v vseh teh letih, kar na tem griču organizirajo srečanje, bistveno spremenile. Nekoliko kritično je okarala občinske uradnike določenih občin s Ptujskega, ki da v občine umeščajo objekte, ki tja po njenem ne sodijo. Iz njenih besed je bilo razbrati, da je med temi tudi Destrnik, pri čemer je poudarila, da moda ne bi smela biti edini kriterij pri izgradnji. „Bolj bi se morali zavedati svoje identitete," je še dejala Goljeva.
Sicer pa si lahko dela, nastala v okviru srečanja, ogledate v Volkmerjevem domu. Gre za razstavo, ki ponuja širok spekter raznolikih in zanimivih risb, saj je bila tako tehnika kot izbor motiva v celoti prepuščen domišljiji ustvarjalcev.
Ob vsem naštetem pa so poseben pečat ob praznovanju 14. praznika občine Destrnik pridali tudi najmlajši. Učenci JVIZ Destrnik - Trnovska vas so namreč pripravili čudovit program. Nastopili so pevci mladinskega pevskega zbora, ki jih vodi Ernest Kokot, in šolski gledališčniki, ki delujejo pod mentorstvom Nine Laki in so dodobra nasmejali prisotne na osrednji slovesnosti.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Prejemniki občinskih priznanj v družbi župana Vladimirja Vindiša (desno) in Urše Zver (levo)
Hajdina • Izgradnja kanalizacije in modernizacija cest
Začetek izgradnje igrišča z umetno travo
V občini Hajdina v tem času potekajo dela na izvedbi nekaterih infrastrukturnih projektov. Za izgradnjo kanalizacije na Spodnji in Zgornji Hajdini je občina Hajdina pridobila tudi državna in evropska sredstva. Pogodbo o tej izgradnji so podpisali lani, in sicer v višini 500 tisoč evrov. Za kanalizacijo na Spodnji Hajdini v tem trenutku pridobivajo uporabno dovoljenje, na Zgornji Hajdini pa se izvajajo dela na spodnjem tamponu za položitev asfalta. Dela na preostalem manjšem odseku okrog gostišča Maja pa bodo izvedli v juliju.
V okviru letnega programa del na cestnem področju izvajajo tudi dve modernizaciji cest. Na cesti Gajec v Gerečji vasi so že položili grob asfalt, za asfaltiranje povezovalne ceste od vodovoda nad šolo do Skorbe (Krulc) pa so v teku pripravljalna dela. Zaključen je tudi razpis za izvedbo pločnika z razsvetljavo od križišča v centru Hajdine mimo pokopališča do prehoda čez železniško progo v dolžini 600 metrov. Pogodbo o izvajanju del bodo predvidoma podpisali v teh dneh. Gre za investicijo v višini 180 tisoč evrov. Junija pa bo objavljen razpis za nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave na relaciji Skorba-bencinska črpalka Hajdoše, ki vključuje tudi razširitev pločnika, v vrednosti več kot 100 tisoč evrov. Gre za dveletni projekt, prva faza od OŠ Hajdine do sredine naselja Skorbe je bila izvedena lani. Ob OŠ Hajdina pa načrtujejo tudi izgradnjo igrišča z umetno travo. Iz Fundacije za šport so že sprejeli sklep o
sofinanciranju v višini 30 tisoč evrov, del sredstev bodo za projekt dobili tudi iz evropskih sredstev. Igrišče, katerega izgradnja se bo pričela v juniju 2012, bodo zraven šolarjev lahko koristila tudi društva iz občine Hajdina.
V okviru dopolnjenega proračuna za leto 2013 v občini Hajdina načrtujejo 3,881 milijona evrov prihodkov in 3,827 milijona odhodkov, predvideno pa je tudi zadolževanje v višini največ 119.875 tisoč evrov. V okviru proračuna 2013 je v investicijskem delu poudarek na nadaljevanju izgradnje sekundarne kanalizacije in hišnih priključkov, izgradnji pločnikov na Zgornji Hajdini, Spodnji Hajdini, Dražencih in v Slovenji vasi, asfaltiranju ceste na relaciji osnovna šo-la-Gerečja vas, posodabljanju javne razsvetljave, gradnji in vzdrževanju vodovodnih sistemov ter hidrantov, ureditvi pokopališča, izgradnji tribun in namakalnega sistema na nogometnem igrišču, ureditvi in
opremi dvoran. Hkrati s proračunom za leto 2013 so sprejeli tudi načrt razvojnih programov za obdobje 2013-2016 ter kadrovski načrt, v katerem
ne načrtujejo širitve občinske uprave v letu 2013. Konec decembra 2012 je bilo v občini Hajdina sedem zaposlenih, od tega pet v občinski upravi, dva
pa v režijskem obratu.
Na zadnji seji sveta občine v aprilu - maja se svet ni sestal - so sprejeli tudi oba odloka, ki se nanašata na opravljanje
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina še vedno nimajo podatkov o tem, kako uspešni so bili na natečaju za pridobitev sredstev za razvoj vaških središč, na katerem so kandidirali s sedmimi projekti.
lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Hajdina, o načinu opravljanja te službe ter o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Hajdina. Potrdili pa so tudi nekatere spremembe odloka o priznanjih občine Hajdina, pri čemer so med drugim zapisali, da je priznanje za vzorno urejeno stanovanjsko hišo priznanje lastniku stanovanjske hiše, ki je s svojim osebnim delom in trudom poskrbel za urejenost objekta in dvorišča, s cvetjem na oknih in balkonih ter drugod, ki pa se profesionalno ne ukvarja z urejanjem okolja, hortikulturo in vrtnarstvom (cvetličarstvom), kar pomeni, da z občinskimi priznanji nagrajujejo ljubiteljsko skrb in prizadevnost za okolje. Priznanje za vzorno urejen poslovni objekt in za vzorno urejeno stanovanjsko hišo se istemu lastniku lahko ponovno podeli v razmiku treh let po zadnji dodelitvi priznanja.
V občini Hajdina pa tudi razmišljajo o organizaciji festivala narodno-zabavne glasbe pod naslovom Mitrejevi zlati zvoki, ki naj bi ga prvič izvedli letos v okviru občinskega praznovanja. Z idejno zasnovo so se hajdinski svetniki seznanili na svoji 11. seji.
MG
Cirkulane • Ob petem občinskem prazniku
Ponosni na nov športni objekt in dvorano
V občini Cirkulane, kjer bo nocoj potekala osrednja občinska proslava ob petem prazniku občine, so v minulem letu uresničili kar nekaj naložb. Med največjimi je dokončanje pokritih športnih tribun s slačilnicami v športnem centru, tik pred zaključkom pa je tudi gradnja velike večnamenske dvorane.
„Res gre za leto finančno zelo zahtevnih investicij, ki so, razen dvorane, že v celoti realizirane in tudi plačane. Za športni objekt ob nogometnem igrišču smo z uspešno kandidaturo na prejšnjem razpisu kmetijskega ministrstva Za razvoj vasi uspeli pridobiti 182.000 evrov, sicer pa je izgradnja in oprema objekta zahtevala 470.000 evrov. Na taisti razpis smo se prijavili tudi s projektom modernizacije ceste Kapela v središču občine,
ob kateri smo postavili še javno razsvetljavo in za katero je sofi-nancerski delež po pogodbi iz razpisa znašal 68.000 evrov," pravi župan Janez Jurgec.
Poleg tega se je letos v nove prostore v poslovno-stanovanj-ski zgradbi preselila tudi uprava občine: „Skupno z DDV so nas vsi potrebni prostori stali 464.000 evrov. Trenutno pa smo v zaključni fazi izgradnje večnamenske dvorane, ki je povezana z našo osnovno šolo. Zanjo smo večino denarja, gre
Zupan Jurgec
Foto: SM
občine Cirkulane Janez

Občinski prazni^ občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani torej vsei) nas, Jsi na tem območju živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udelelite prireditev, Jsi potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika.
Vaš župan Jao
Finančno najzahtevnejša naložba tekočega leta v Cirkulanah je izgradnja velike večnamenske dvorane (na posnetku), ki bo dokončana to poletje.
za 1,047 milijona evrov, počr-pali iz poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP), del denarja zagotavljamo iz državnih virov, del sredstev pa bomo morali zagotoviti iz proračuna. Prav zato smo predvideli možnost najema kredita, kar bo sicer jasno šele konec tega leta. Odplačali naj bi ga najkasneje v petih letih, verjetno še prej," pojasnjuje finančno shemo dvomilijonske naložbe župan Jurgec.
Skupno je tako občina v dobrem letu izkoristila za vse
naštete naložbe kar dober milijon in pol evropskih sredstev. „Kvote Za razvoj vasi pri kmetijskem ministrstvu še nismo popolnoma počrpali; ostaja nam še dobrih 300.000 evrov, ki bi jih želeli porabiti za modernizacijo ceste Levičnik-Brezovec. Ta projekt smo letos že prijavili na razpis Za razvoj vasi, rezultate pa naj bi izvedeli v jeseni. Prav tako čakamo na predviden razpis Južna meja, na katerega se bomo prijavili s skupnim projektom z občino Videm; gre pa za medobčinsko
MESARIJA IN
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9 2282 CIRKULANE TEL: 02/761-21-01
Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-13.00 NED: 7.00-12.00
Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
cesto Žutec v Okiču. Projekt je ocenjen na dobrih 600.000 evrov, naš delež pa znaša približno 350.000 evrov."
Sicer je občini Cirkulane v kvoti denarja RRP ostalo še neporabljenih 310.000 evrov, ki naj bi jih porabili za izgradnjo prizidka k dvorani, v katerem naj bi bila sodobna kotlovnica na biomaso. Toda svetniki so na zadnji seji prijavo projekta na razpis RRP zavrnili, zato obstaja možnost, da svojega deleža Cirkulane pač ne bodo izkoristile, saj drugega primernega projekta za prijavo ni. „Res imamo pripravljen projekt izgradnje kanalizacije s čistilno napravo v Dolanah, a je vreden dobrih 850.000 evrov, zato ga na RRP nima smisla prijavljati, saj bi sami morali dodati prevelik delež denarja, prek pol milijona evrov."
Kar 180.000 evrov iz občinskega proračuna so bili za nakup novega avtomobila deležni tudi domači gasilci PGD Cirkulane, dveh povsem prenovljenih učilnic, ki sta zahtevali 40.000 evrov, pa se lahko veselijo učenci domače šole.
Župan Janez Jurgec glede naložbene prihodnosti občine ni pesimističen: „Verjamem, da bomo še letos uspešni na kakšnem razpisu, kar pomeni, da bo realizacija naložb tekla tudi v drugem letu. Res pa bomo morali tudi varčevati, saj je za naslednjo evropsko perspektivo napovedanega kar nekaj naložbenega denarja za občine, ki ga bomo lahko črpali prek naslednjih razpisov, seveda ob pogoju, da bomo imeli tudi lastna sredstva. Pri tem upam, da vlada občinam ne bo več zmanjševala primarne porabe, letos nam jo je za 120.000 evrov, saj nam v občini še vedno ostaja kar precej cestnih odsekov, ki jih še moramo sanirati oz. modernizirati in za to bomo potrebovali proračunski denar," zaključuje župan Janez Jurgec.
SM
Ptuj • Prihaja okoli 3500 gasilcev iz vse Slovenije
Sobota v znamenju gasilstva
Na torkovi tiskovni konferenci so ptujski župan in predstavniki gasilske organizacije zatrdili, da so dobro pripravljeni na državno tekmovanje mladih gasilcev, ki bo v soboto, 2. junija, na Mestnem stadionu. Nastopilo bo 188 enot ali blizu 2000 mladih tekmovalcev, z njimi pa prihaja tudi okoli 1500 mentorjev in spremljevalcev iz vse Slovenije.
Kot je pojasnila predstavnica za stike z javnostmi Tatjana Mohorko, so Ptujčani na državno gasilsko tekmovanje mladih gasilcev dobro pripravljeni, saj gre za obsežno prireditev, ki bo v staro mesto ob Dravi privabila okoli 2000 pionirk, pionirjev, mladink in mladincev ter okoli 1500 njihovih mentorjev, trenerjev in spremljevalcev iz Slovenije. Poleg tega bodo kot gostje nastopili še člani gasilskih desetin iz sosednje Hrvaške in Madžarske, organizatorji pa pričakujejo, da si bodo prvenstvo ogledali tudi številni gostje, med njimi minister za obrambo Aleš Hojs, generalni direktor Uprave RS
za zaščito in reševanje Darko But, najvišji predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter župani vseh petih občin iz območja GZ Ptuj in drugi gostje.
Da je na svoje gasilce ponosen in da ima vanje zaupanje, je poudaril župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je prepričan, da je gasilska organizacija svetel vzor in zgled, saj je menda še edina, ki ob klicu na pomoč ne vpraša, koliko bo to stalo, ampak hitro in učinkovito ukrepa. Zato je humano poslanstvo gasilcev cenjeno tudi med ljudmi, saj goji vrednote, ki so v kriznih časih še kako vredne posnemanja: humanost, solidarnost, pomoč
Foto: M. Ozmec
Da so na tekmovanje dobro pripravljeni, so zagotovili (z leve) predsednik in poveljnik GZS Anton Koren in Matjaž Klarič, župan mestne občine dr. Štefan Čelan, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, regijski poveljnik Janez Liponik in podpredsednik GZS mag. Janez Merc.
ljudem v stiski, za izjemno požrtvovalnost in prostovoljstvo.
Zanimanja medijev za državno tekmovanje mladih gasilcev na Ptuju je bil vesel predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, ki je poudaril, da ima gasilstvo po vsej državi bogato tradicijo, s svojimi 130.000 člani pa predstavlja najbolj množično in dobro organizirano organizacijo prostovoljcev v državi. Na državnem tekmovanju na Ptuju bo nastopilo okoli 2.000 mladih, ki so si pravico nastopa zagotovili na predhodnih tekmovanjih.
Da posvečajo vzgoji mladih gasilcev posebno pozornost, saj se ta običajno prične že s sedmimi leti, je pojasnil poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič ter predstavil kategorije in discipline, v katerih se bodo na Ptuju pomerili. Pojasnil je tudi, da bodo zaradi izvrstnih rezultatov naših enot na lanski olimpijadi v Kočevju na mladinski gasilski olimpija-di, ki bo prihodnje leto v francoskem Mulhousu, naši lahko nastopili s tremi enotami.
Kako pristno se v gasilski organizaciji dokazuje rek, da na mladih svet stoji, je poudaril Marjan Meglič, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj, in ob tem dodal, da so zelo ponosni, da so po 20 letih znova gostitelji državnega mladinskega gasilskega tekmovanja, saj se zavedajo, da dobri zgledi vedno vlečejo, še posebej pri mladih. Pri pripravi in izvedbi tekmovanja bo sodelovalo kar 200 prostovoljnih gasilk in gasilcev z območja OGZ Ptuj. Otvoritev tekmovanja bo ob 7.30, slovesna razglasitev rezultatov s podelitvijo pokalov in priznanj pa popoldne ob 16. uri.
Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije in svetovalec župana MO Ptuj mag. Janez Merc, ki je v pripravah odgovoren za koordinacijo nalog med Območno GZ Ptuj in občino, meni, da bodo mladi s tem tekmovanjem pridobili pozitivno izkušnjo, zagotovo pa bodo bogatejši tudi za nov motiv za vključevanje v gasilske vrste.
M. Ozmec
Foto: SM
Cirkulane, Dornava • Kakšna bo usoda dvorca in gradu?
Borl na dražbo, dornavski dvorec na čakanju ...
Tako baročni dvorec Dornava kot haloški grajski mogotec Borl zadnja leta propadata. Medtem ko se je v desetletju med 1995 in 2005 vložilo vsaj nekaj denarja v obnovo ostrešij obeh objektov, pa se zdaj že lep čas nikjer ne dogaja nič. Razen obljub lastnika, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), da se bo pa vendarle začelo dogajati ...
Za grad Borl je bila sicer v letošnjem maju, ki se je pravkar iztekel, napovedana javna dražba. Borl je namreč eden tistih grajskih kompleksov v Sloveniji, ki ostaja na seznamu nepremičnin za prodajo, ocenjena vrednost pa še vedno ostaja 2,3 milijona evrov, kar naj bi bila tudi izklica cena na prvi dražbi. Po zadnjih informacijah ministrstva pa se je dražba premaknila v naslednji mesec oziroma še malo dlje v prihodnost. Na vprašanje, ali bodo grad sploh prodajali prek dražbe, so namreč iz pristojnega ministrstva odgovorili tako: „O vseh pogojih in postopku prodaje bomo obvestili javnost po sprejemu vladnega sklepa, s katerim bodo ti določeni. Priprava gradiva za vladno odločanje je v zaključni fazi. Predvidevamo objavo besedila javnega razpisa za zbiranje ponudb oziroma dražbo v Uradnem listu v naslednjem mesecu (junija, op. a.)."
Morebitni kupec gradu seveda ne bo mogel razpolagati z njim po mili volji, pač pa bo moral, med drugim, upoštevati zahteve spomeniškega varstva in navodila ministrstva: „Skladno z ZVKD-1 se sme spomenik v lasti države, pokrajine ali občine izjemoma odtujiti le, če se s tem izboljšata njegova ohranitev in javna dostopnost ter zagotovi taka uporaba, ki je skladna z družbenim pomenom spomenika."
Cirkulansko Društvo za oživitev gradu Borl (DgB) je zadnja leta, ko je bil grad zaprt za vse obiskovalce, vložilo ogromno napora v to, da bi vsaj del gradu (prvo notranje dvorišče z obnovljeno kapelo in viteško dvorano) ostal odprt za javnost in prireditve. Vendar pa je MIZKŠ za vse dopise in prošnje ostalo gluho z razlago, da je notranjost gradu zaradi poškodb prenevarna, kljub temu da je DgB opozarjalo, da je prvo dvorišče lahko povsem varno za obiskovalce; potrebno bi bilo le zapreti vstop v klet in popraviti podij ob vstopu.
Ali na ministrstvu ne poznajo gradbene zasnove Borla?!
Člani DgB so bili sami pripravljeni sanirati obe zadevi, a MIZKŠ tega ni dovolilo. Na vprašanje, zakaj v vsem tem času niso sanirali dveh manjših poškodb, pristojni odgovarjajo precej drugače: „Ne gre za 'manjše poškodbe', gre za nevarnosti, zaradi katerih je lahko ogroženo tudi življenje, nevarna mesta za obiskovalce pa so: spodnja oziroma druga
klet: ruši se del oproge oboka, iz zahodne stene izpadajo kamni in prihaja do lokalnih samoporušitev. Obstaja tudi nevarnost padca opeke ali dela oboka na obiskovalca. V pritličju vzhodnega trakta sta odprti in nezaščiteni dve odprtini v talni plošči, kjer je načrtovana izvedba jaškov za dvigalo, zato obstaja nevarnost padca v globino. Stopnice, ki vodijo v klet vzhodnega trakta so povsem dotrajane, zato spet obstaja nevarnost padca obiskovalca in poškodbe. Odprta terasa oziroma razgledna ploščad nad Dravo, ki je dostopna z drugega dvorišča, nima dovolj visokega parapetnega zidca, kar spet pomeni obstoj nevarnosti padca v globino. Odprta lesena balkona (gan-ka), ki potekata po dvoriščni fasadi v prvem in drugem nadstropju jugozahodnega trakta, sta povsem dotrajana in se lahko pod težo zrušita. Večina oken na zunanji fasadi jugozahodnega trakta, ki gleda na Dravo, ni zastekljena, okna se ne dajo zapreti, v nekaterih odprtinah pa oken ni. Tudi to predstavlja nevarnost padca v globino. Vodnjak (cisterna) na drugem dvorišču je brez zaščite - nevarnost padca. Leseni pod v enem od prostorov (bergfrid) v drugem nadstropju je povsem dotrajan, zato obstaja resna nevarnost vdr-tja in posledično poškodbe. Prek podstrešja na bergfridu je potencialno dostopna večina podstrešij celotnega gradu. Možnost poškodb, padca v globino. Odprt prehod iz podesta stopnišča v drugem nadstropju veznega trakta vodi v nižje ležeči prostor ob viteški dvorani. Obstaja velika nevarnost padca v globino. V večini prostorov v gradu ni zagotovljena razsvetlitev. Bazen ob gradu ni zavarovan. Možnost padca in poškodbe." Naštevanje vseh poškodb v grajskem kompleksu odgovorni zaključujejo s temi besedami: „Sedanje stanje gradu ni primerno za varno rabo, zato je grad zaprt, ker bi bila raba lahko tudi smrtno nevarna, nevarnostim pa se stoodstotno ni mogoče izogniti drugače."
Iz odgovorov je jasno, da pristojni na MIZKŠ ne razumejo zahteve DgB ali pa ne poznajo zgradbe borlskega gradu. Zahteva za odprtje prvega dvorišča z grajsko kapelo namreč nima ničesar skupnega z naštevanjem (sicer res) nevarnih in številnih poškodb v ostalih grajskih prostorih. Prvo dvorišče s kapelo je namreč čisto lahko popolnoma ločiti od drugih prostorov in dvorišč, saj je treba le zakleniti vmesna dvoriščna in notranja vrata. V praznem bazenu na travniku pred gradom pa se danes prav
Za grad Borl naj bi bila junija v Uradnem listu objavljena prva dražba; izklicna cena naj bi znašala 2,3 milijona evrov, vendar je vprašanje, ali bo za propadajoč grajski kompleks kljub relativno nizki ceni sploh kdo pokazal zanimanje, saj je glede na predvideno in zahtevano namembnost (hotel višje kategorije) vanj treba vložiti še vsaj desetkrat toliko milijonov evrov ...
lahko „razbije" vsak mimoidoči, ki ni dovolj pazljiv, saj je okoliš gradu nezavarovan in dostopen komurkoli in kadarkoli ...
Najprej 4 leta iskali najemnika, zdaj iščejo kupca
Kakorkoli - zanimivo bo spremljati, kaj se bo z Borlom dogajalo naprej. Doslej se je namreč zamenjalo že kar ne-
kaj strategij in vizij. Naj spomnimo: vse do konca leta 2010 je bil Borl na spisku gradov, ki naj bi se obnavljali z evropskim denarjem. Za Borl je bilo predvidenih približno 10 milijonov evrov iz evropskega sklada, ob pogoju, da ima grad znanega (izbranega) upravitelja oziroma najemnika, ki bo vložil svoj del sredstev. Tega ministrstvo, kljub dvema (neuspelima) razpisoma - prvi je bil že leta 2006 -, ni našlo. Vloga pravzaprav edinega resnega
interesenta, Antona Kranjca iz Amerike,ki je bil že od leta 2002 pripravljen v grad vložiti svoj milijon dolarjev, naj bi na drugi razpis prišla en dan prepozno ... Ker je bila tako možnost obnove gradu z evropskim denarjem izgubljena, je ministrstvo nehalo z razpisi in iskanjem najemnika ter pričelo s postopki za prodajo gradu. Vendar je tudi sedanja vizija o prodaji gradu postavljena na precej trhle noge. Po projektni dokumentaciji prenove, ki jo
je izdelalo podjetje Gea Consult, naj bi bil grad v prihodnje namenjen hotelski dejavnosti, za kar pa bo, po mnenju strokovnjakov, morebitni kupec moral vložiti vsaj kakšnih 30 milijonov evrov ...
Prenova dvorca v rokah MIZKŠ
Nekoliko drugačno usodo, a spet ne tako zelo, z gradom Borl deli tudi dornavski baročni dvorec, ki prav tako že dolga leta sameva, s to razliko, da se v njem vsaj občasno še odvijajo kakšne prireditve. Dvorec sicer nikoli ni bil predviden za prodajo, so pa zanj na ministrstvu v preteklosti tudi že iskali najemnika. „Za prenovo dvorca Dornava je izdelana projektna dokumentacija in trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. Skladno s finančnimi zmožnostmi bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport obnovo nadaljevalo," so bili v odgovoru na vprašanje, kaj bo z dvorcem v prihodnje, skopi na ministrstvu. Kot kaže, zaenkrat torej niti ne iščejo najemnika, pač pa naj bi do nadaljnjega dvorec obnavljali iz kulturnega proračuna. Kakšna oziroma kolikšna bo ta obnova, pa si ob dejstvu, da denarja za naložbe v pristojnem ministrstvu ni, lahko predstavlja pač vsak po svoje ...
SM
Ptuj • Potekata splošna in poklicna matura
Maturantje se te dni potijo
Spomladanski rok splošne mature je v polnem teku, jutri pa se prične še poklicna. Napočil je veliki trenutek, ko maturantje morajo pokazati, kaj so se v času srednješolskega izobraževanja naučili. Z veliko znanja in kančkom sreče bodo maturo opravili v prvem roku in se vpisali na želeni študij.
Matura se je pričela 7. maja, kot vsako leto tudi tokrat s pisanjem eseja. S tem so maturantje spisali prvo izpitno polo in pokazali, kako dobro obvladajo svoj materni jezik in letošnjo temo: Kriza vrednot v evropski dramatiki. K prvemu delu izpita se je prijavilo nekaj več kot 8700 kandidatov.
Jutri nadaljujejo s pisanjem izpita iz angleščine, drugi del izpita iz maternega jezika bo na vrsti v ponedeljek. Od jutri pa vse do 23. junija bodo potekali ustni izpiti, takrat pa bo spomladanski rok splošne mature tudi zaključen. Nato bodo kandidati, ki so maturo opravljali, le še čakali na rezultate uspešnosti. S temi bodo seznanjeni 16. julija, tri dni pa imajo nato časa, da oddajo pisno zahtevo za vpogled v izpitno dokumentacijo.
17. julij bo pomemben datum za tiste, ki v prvem roku splošne mature ne bodo uspešni ali se bodo prijavili k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku. To je namreč skrajni rok za prijavo.
25. avgusta se bo nato začel jesenski rok, na katerem bo kot po navadi bistveno manj maturantov kot na spomladanskem. 17. septembra bodo znani rezultati jesenskega roka splošne mature, šele nato se bodo maturantje, ki bodo takrat uspešni, lahko vpisali na želene šole oziroma v tiste programe, kjer bodo še prosta mesta.
Za tiste, ki opravljajo poklicno maturo v spomladanskem roku, pa je pomemben jutrišnji dan. Pričeli bodo namreč z opravljanjem prvega izpita, pisnega iz angleščine. V ponedeljek jih čaka izpitna pola iz slovenšči-
ne, 9. junija iz matematike, dva dni kasneje iz nemščine, sledil pa bo še drugi predmet. Tako kot tisti, ki opravljajo splošno maturo, bodo tudi kandidati, ki pišejo poklicno maturo, z ustnimi izpiti zaključili 23. junija. Devetega julija bodo znani
rezultati spomladanskega roka, dan kasneje pa je zadnji rok za prijavo na jesenski rok. Ta se bo pričel 25. avgusta, zaključil pa 4. septembra. Šest dni kasneje bodo znani tudi rezultati jesenskega roka.
Dženana Kmetec
Maturantje po vsej državi te dni pišejo maturo. (Fotografija je simbolična.)
Foto: SM
Foto: DK
Ptuj • Mladi in podjetništvo v Evropi
V	Sloveniji premalo podjetniškega duha
V	mali kongresni dvorani hotela Primus je 25. maja potekal večer Mladi in podjetništvo v Evropi - pobuda za mlade Požen' Evropo, na katerem je bila gostja evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki je tudi pobudnica Požen' Evropo. Ta ima za cilj približati Evropo mladim v Sloveniji in skupno iskanje rešitve za brezposelnost in kariere. V Evropi je v tem trenutku 23 milijonov nezaposlenih, od tega pet milijonov mladih.
Ptujsko okolje je Zofijo Mazej Kukovič navdušilo. Povedala je, da gre za okolje, v katerem se ideje čutijo, za ideje, ki jih Ptujčani morda ne cenijo dovolj. Gre za okolje, v katerem ustvarjalnost lahko cveti, samo razsejati in razmnožiti jo je treba. Omenila je mladega Ptujčana, katerega podjetje izdeluje en segment za vzglavnik porscheja in ki je lahko vzor za druge, ki si upajo razmišljati o podobnih priložnostih. S svojimi projekti sta jo navdušila tudi zakonca, ki z veliko ustvarjalnosti, požrtvovalnosti in ljubezni obnavljata stara objekta sredi starega Ptuja in ki se lahko pohvalita z množico kulturnih dogodkov.
Evropska poslanka je v nadaljevanju predstavila svoje delo v Evropskem parlamentu, kjer se meša 27 različnih kultur, prav toliko jezikov in kjer se čuti, da je Evropski parlament skupen dom. Ne gre samo za zakone, tone papirja in kilometre spletnih strani, vsega, kar je treba prebrati, če želiš sploh kaj ustvarjati in dodajati, gre dejansko za to, da se počutiš močan, ker si Evropejec in ker si Slovenec. V evropskem parlamentu se navidezne koalicije zgradijo takrat, ko gre za vprašanje, kaj je dobro za državljane in državljanke. Vsak je sicer ponosen na svojo stranko, na svoje vrednote,
ampak ko gre za to, da je treba skleniti kompromis, to je tudi najbolj pogosta beseda, ki je uporabljena v parlamentu, takrat se te meje znižajo in postajajo bolj obvladljive. Delo v Evropskem parlamentu Zofijo Mazej Kukovič navdušuje, za to priložnost je hvaležna vsem volivcem.
V prejšnjem tednu so govorili predvsem o podjetništvu, o podpori malim in srednjim podjetjem. V evropskem parlamentu prevladuje zavedanje, da bo mogoče krizo obvladati samo na način, da se bodo zagotovili pogoji za zaposlovanje, s tem pa tudi za rast gospodarstva oziroma pogoji za ponovno oživitev gospodarstva. Potrebni pa sta tudi racionalizacija in stabilizacija. Za vsakega gospodarja je pomembno, da umno ravna s tistim, kar ima. Pri vseh regulativah za mala in srednja podjetja, ki so jih sprejeli, je evropska poslanka izpostavila odpiranje finančnih programov, ki so bili v preteklosti za podjetja preveč zaprti in ki jih bo mogoče koristiti od 1. 1. 2014 in na katere se je treba pričeti že danes pripravljati, in pomen prenosa znanj v prakso. To bo priložnost za vse, ki se bodo znali povezati, ki bodo prišli z novimi idejami in poslovnimi načrti. Treba je tekmovati med 23 milijoni
Foto: Črtomir Goznik
Z večera Mladi in podjetništvo v Evropi, ki je potekal z gostjo Zofijo Mazej Kukovič, evropsko poslanko.
podjetij, ki delujejo v Evropi, se spustiti v to tekmo, tudi za denar in za projekte. Če drugi uspejo, zakaj ne bi uspelo še Slovencem. O teh priložnostih je veliko napisanega na spletnih straneh, tudi na njeni spletni strani. Obstaja pa tudi veliko institucij, tudi v Sloveniji so, ki so vzpostavljene zato, da bi informirale. Za marsikaterega udeleženca petkove večera Požen' Evropo je bilo novo, da ima v Mariboru sedež Evropska podjetniška mreža. Tudi sama se precej trudi, da bi odkrila vse te institucije, ki
imajo nalogo informirati ljudi oziroma podjetja. Pri vsem tem je nadvse pomembno, da se informiramo, da smo vztrajni. Zofija Mazej Kukovič pravi, da je podjetništvo treba spodbujati, predvsem pa med mladimi, kar bi se lahko začelo že v samih izobraževalnih ustanovah, kjer pa je tega še premalo. Začeti bi bilo treba že v vrtcih in osnovnih šolah.Tudi ankete, ki so jih izvedli v Sloveniji med mladimi do 25 let, so pokazale, da v izobraževalnih institucijah ni poudarka na podjetništvu, ki se ga je sicer
težko naučiti. Ljudi pa se da na nek način opogumiti, da se jih spodbuditi k razmišljanjem o tem. Na tem področju Slovenija ni primerljiva z Nemci, Avstrijci, kjer je podjetniški duh zaznati v vsakem okolju in kjer v podjetništvo »vabijo« tudi s pripovedovanjem podjetniških zgodb, ki so v prvi vrsti življenjske zgodbe. V glavnem so vsi začeli iz nič. Pri tem lahko naredijo veliko tudi mediji, ki pa v tem trenutku dajejo prednost zgodbam o aferah, podjetniške pa so na stranskem tiru. Podjetniški duh
je danes še kako pomemben tudi zato, ker klasičnih del, ki smo jih bili vajeni, ni več in jih tudi ne bo. Treba je razmišljati o tem, kako si boš sam s svojo idejo, kreacijo, ustvarjal prihodnost. Na Ptuju so priložnosti v tradiciji, ponuja jih staro mestno jedro, pa umetnost, imate izobraževalne institucije, možnosti za razvoj zdraviliškega turizma, svet najhitreje raste na področju turizma, ki zavzema 10 odstotkov svetovne ekonomije, je povedala evropska poslanka, ki je prepričana, da ima Ptuj velike priložnosti na področju turizma, vendar ne masovnega. V Sloveniji je potrebnega nekaj več poguma, pogum in ideje pa je lažje dobiti od mladih. Politika je tista, ki mora oblikovati okolje, da se bo za tistega, ki bo želel nekaj narediti, našla ustrezna podpora, vključno z denarjem. Ena od možnosti so servisi za pomoč starejšim, ki jih v Sloveniji ni; ne samo da sem jim prinese hrana, da injekcija, starejši ljudje morda mnogo bolj kot hrano potrebujejo tudi tisto, kar obvladajo humanisti. V Evropi je tretjina ljudi starejših od 60 let, do katerih je treba imeti občutljiv odnos, to pa je tudi populacija, ki predstavlja priložnost za mlade, za ustvarjanje posla.
MG
MO Ptuj • Certifikat Mladim prijazna občina
MO Ptuj uspešna na področju mladinskih politik
Osemnajstega maja letos je prve certifikate Mladim prijazna občina prejelo sedem slovenskih občin, od tega štiri mestne občine (Ljubljana, Maribor, Velenje in Ptuj) ter Krško, Radlje ob Dravi in Sežana.
Podelil jih je Mladinski svet Ajdovščina kot vodilni partner konzorcija v sklopu projekta Mladi odpiramo prostor: Vzpostavljanje in razvoj mladinskih politik. Gre za občine, ki so že v prejšnjih letih uspešno izvajale ukrepe s področja mladinskih politik oziroma so ukrepe za mlade uspešno izvajale v zadnjih dveh letih. Občine so se s podpisom dogovora obvezale, da bodo isto raven ukrepov ohranile tudi v obdobju 2012-2016. Pogoj za pridobitev certifikata je bil, da izvajajo vsaj en ukrep izmed izpostavljenih mladinskih politik iz razpisa, mestne občine pa so morale pokazati malo več.
Projekt Mladi odpiramo prostor je štiriletni projekt, ki so ga v okviru Mladinskega sveta Ajdovščina ustvarjali skupaj s 16 partnerji. Bolj ali manj je usmerjen v mladinske organizacije v lokalnih skupnostih
in spodbujanje dialoga med mladimi in tistimi, ki se neposredno ukvarjajo z mladimi, izpostavljajo snovalci projekta. Sestavni del projekta je tudi zbornik Lokalna mladinska politika, ki prinaša konkretne ukrepe o tem, kaj lahko vsaka občina ne glede na velikost in finančna sredstva naredi za mlade. Certifikat so občine prejele za obdobje štirih let, pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov pa je bil poseben poudarek na participaciji mladih, pri čemer se v MO Ptuj lahko pohvalijo s predstavnikom mladih v mestnem svetu, aktivno deluje tudi Mladinski svet MO Ptuj, ob tem pa obstajajo tudi mnoge neformalne oblike sodelovanja mladih v procesih odločanja. V MO Ptuj je opazno tudi delo Centra interesnih dejavnostih, mladinsko delo poteka organizirano, v okviru Centra za poklicno informi-
ranje in svetovanje (CIPS) je vzpostavljena informacijska točka o možnostih zaposlova-
MO Ptuj je med prvimi sedmimi
nja mladih, zagotovljeno pa je tudi informiranje v okviru CID-a Ptuj, kjer potekajo tudi števil-
imi občinami, ki so prejele
na neformalna izobraževanja. MO Ptuj podeljuje štipendije in druge oblike denarnih po-
Mladim prijazna občina.
moči za izobraževanje, nagrajuje mlade, ki dosegajo dobre rezultate na učnem področju in izjemne uspehe pri različnih šolskih dejavnostih, na področju stanovanjske politike MO Ptuj v razpisu za podelitev neprofitnih najemniških stanovanj uvršča mlade v posebno kategorijo upravičencev, dodeljuje tudi subvencije k neprofitni najemnini, MO Ptuj pa tudi financira programe, ki spodbujajo mobilnost mladih v okviru programov mladinskega dela in mladinske izmenjave, ki jo izvaja CID Ptuj.
MO Ptuj se je na javni poziv za pridobitev certifikata Mladim prijazna občina, v okviru katerega se je izkazala, da uspešno izvaja ukrepe s področja vertikalnih in horizontalnih politik, med drugim odzvala tudi na pobudo svetnika Mirana Meška (SD).
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pogovor z Marjutko Hafner
Pravi odnos do sočloveka se vzpostavi v šoli
Minuli teden smo obeležili svetovni dan kulturne raznolikosti, dialoga in razvoja. O tem, kakšen je naš odnos do različnosti in kako jo sprejemamo, smo se pogovarjali z Marjutko Hafner, generalno sekretarko nacionalne komisije za UNESCO.
Zakaj je po vašem mnenju v prvi vrsti pomembno, da obeležujemo dan kulturne raznolikosti, dialoga in razvoja?
„Zaradi tega, ker se premalo zavedamo tega, da smo si ljudje različni, pa vendarle enakopravni in da je zelo pomembno, da se medsebojno spoznavamo, ne le znotraj Slovenije, ampak nasploh. Samo, če nekoga poznaš, ga lahko razumeš in z njim sobivaš."
To je najbrž posebej pomembno poudariti mladim, tistim, ki si svoje mnenje o določenih stvareh še komaj ustvarjajo.
„Absolutno, saj zaradi tega nacionalno prireditev UNE-SCA ob dnevu kulturne raznolikosti, dialoga in razvoja obeležimo na šoli. Po Sloveniji se ta dan proslavlja tudi drugje, v drugih okoljih, a nam v nacionalni komisiji se zdi, da je najbolje, da je osrednja prireditev v šolskem prostoru. Spoznavanje drugih kultur, ljudi, jezikov, običajev in navad se začne v šolah. Tam se vzpostavi pravi odnos do sočloveka."
Menite, da smo Slovenci v primerjavi z drugimi narodi pripravljeni na sprejemanje raznolikosti?
„Moje osebno mnenje je, da smo Slovenci sicer na začetku zelo zaprti, še posebej, če je kdo vidno drugačen: jezik,
vera ali barva kože. Najprej jih hočemo dobro spoznati, potem smo pa zelo pripravljeni razumeti in sprejemati. To obdobje, do tistega spoznavanja pa je pri Slovencih morda malo daljše kot pri katerih drugih narodih."
Na katerem področju pa imamo največ težav, kar zadeva sprejemanje različnosti?
„Težko bi rekla, a najverjetneje je to rasna diskriminacija in spolna usmerjenost. Mogoče je ravno v zadnjem času zaradi Družinskega zakonika ta oblika nestrpnosti do istospolno usmerjenih najbolj očitna. Na splošno težje sprejemamo drugačnost pri nas samih. To je tisto, kar se mi zdi pomembno. Mi smo pripravljeni sprejeti različnost in drugačnost pri drugih narodih kot tudi drugačne običaje in navade. Na to, kar se dogaja med Slovenci, pa smo po navadi zelo občutljivi."
Ali ni ravno to največja težava sodobne družbe?
„Tako je, to terja obdobje prilagajanja in zrelost naroda ter vsakega posameznika. Posamezniki smo običajno zelo razumljivi ljudje, ko pa smo v množici, smo ovce ali tulimo z volkovi. To je osnovna značilnost vsakega posameznika. Pri Slovencih se že premika, ampak to traja. Če pogledate druge evropske narode,
Marjutka Hafner, generalna sekretarka nacionalne komisije za UNESCO
ki imajo razvito sprejemanje drugačnosti še bolje kot mi, vidite, da so tudi oni potrebovali veliko časa, da so prišli do tega."
Po katerem narodu, kar se tiče tolerance do drugačnosti, pa bi si morali vzeti zgled, če temu sploh lahko tako rečemo?
„Odvisno od tega, katero razlikovanje gledamo. Nekje so napredni na enih in bolj nazadnjaški na drugih področjih. Zdi pa se mi, da so glede te širine, strpnosti in dopuščanja svobode posameznika, ne glede na to za kakšno obliko gre, skandinavske države
daleč pred nami. Gre za to, da je svoboda posameznika tisto, kar je znana filozofska teza. Svoboda posameznika je lahko omejena samo s svobodo drugega posameznika. Če nekaj ne vpliva na moje pravice, ne morem nekomu onemogočati, da to izvaja."
Na kakšne načine se v UNESCO Slovenije trudite prispevati svoj delček k temu, da drugačnost postane še bolj sprejemljiva v vseh svojih oblikah?
„Dan kulturne raznolikosti je osrednja točka, okrog katere se v tem času vse dogaja. UNESCO pa ima medsektor-
sko platformo, ki se imenuje kulturna raznolikost za razvoj, v okviru katere se obravnavajo različna vprašanja: medver-ski dialog, dialog med civilizacijami, spoznavanje kultur kot vira konfliktov in njihovega pomirjevanja. Vse aktivnosti UNESCA tako na področju izobraževanja kot družbenih znanosti in humanistike se bolj usmerjajo ravno v to, da se tudi spodbujajo takšna poglavja, ki pomenijo spoznavanje vseh vrst različnosti. V zadnjih petih letih smo na tem področju naredili veliko napredka, tako da se tudi v Sloveniji trudimo delati na tem
in spodbujati te programe. Vedno pa je težko začeti."
Smo prav vsi ljudje v svoji osnovi zmožni čustva enakovrednosti in enakopravnosti z vsemi ne glede na raznolikost?
„Naj bi bili. Če pogledamo otroke v najbolj zgodnjem obdobju, nimajo nobenega problema s sprejemanjem drugačnosti. Prek socializacije pa se potem začnejo graditi razni stereotipi in predsodki ter odpor do drugače mislečih, verujočih in govorečih. Zato ni pomembno sprejemanje bistva človeka, ampak okolja kot takšnega. Zato je pomembno, da se vse dogaja v šolah, da se lahko nevtralizirajo negativni učinki, ki bi lahko prihajali ali iz družine ali širše skupnosti."
Ima lahko šola dovolj velik vpliv, da nevtralizira morebitne negativne vplive družine?
„Težko je, a šola lahko vpliva ne le na otroka, ampak tudi na njegovo družino. Propagiranje raznolikosti in enakopravnosti ima vedno pozitivne učinke. Iz tega razloga se tudi trudimo, da bi imeli v mreži šol še več vrtcev. Trenutno je nekaj čez 80 šol, od tega 40 z mednarodnim statusom. Tudi ptujski Vrtec je v mreži UNESCO."
Dženana Kmetec
Ptuj • Teden multiple skleroze
Med obolelimi prevladujejo ženske
Letošnji teden multiple skleroze se je začel 23. maja in se bo zaključil na svetovni dan multiple skleroze, ki je letos 30. maja.
V ptujski podružnici Združenja multiple skleroze Slovenije letos sicer niso samostojno organizirali tradicionalne stojnice v nakupovalnem centru Qlandia na Ptuju in spremljajočih aktivnosti, namenjenih osveščanju javnosti o tej bolezni in o problemih, ki jih ta bolezen povzroča obolelim in njihovim svojcem ter o možnih oblikah pomoči obolelim, kljub temu pa se s svojimi aktivnostmi vsakodnevno trudijo, da bi javnost čim več vedela o tej neozdravljivi bolezni centralnega živčnega sistema, ki je najštevilčnejša bolezen nevroimunskega sistema v Sloveniji. Vključujejo pa se v vse aktivnosti v tednu multiple skleroze 2012 na državni ravni, dogajanje v Stru-njanu, poleg tega pa se bodo aktivno vključili tudi v priprave in izvedbo programa ob
40-letnici delovanja Združenja multiple skleroze v Sloveniji v letu 2013.
Med obolelimi z multiplo sklerozo je 70 odstotkov žensk. Najpogosteje obolevajo osebe v starosti med 20. in 40. letom, to je v obdobju največje življenske moči, pove Jolanda Šoštarič, ki vodi ptujsko podružnico in aktivno deluje v izvršnem odboru združenja multiple skleroze, v katerem vodi tudi finančni odbor. Ptujska podružnica je ena izmed 16 podružnic Združenja multiple skleroze Slovenije. Združenje, ki združeuje več kot 2200 obolelih, izvaja posebne socialne programe v okviru države, prek podružnic pa različne programe na lokalni ravni. Cilj vseh programov je omogočiti obolelim z multiplo sklerozo relativno kvalitetno, samostojno in neodvisno življenje. V
glavnem gre za dve veliki skupini programov: rehabilitacijske, ki zajemajo obnovitveno
rehabilitacijo in programe za ohranjanje zdravja, ter podporne programe, ki so name-
njeni predvsem podpori posameznika in njegovi družini v okolju, kjer živi in dela. Eden slednjih je program poverje-ništva, s katerim dopolnjujejo javno službo in v okviru katerega poverjeniki, tudi sami oboleli z MS, obiskujejo in nudijo konkretno pomoč težko gibljivim in nepokretnim osebam z MS, ki živijo doma.
Tudi v ptujski podružnici imajo močno in izjemno aktivno skupino poverjenikov, ki se trudi tudi z obiski vseh tistih obolelih, ki bivajo v domovih upokojencev. Trudijo se tudi na informativnem področju, da bi do obolelih prišlo čim več informacij o novostih, ki so povezane z zdravljenjem in obravnavo oseb z multiplo sklerozo. Nadvse pomembno pa je tudi, da so oboleli seznanjeni z vsemi programi Združenja multiple skleroze in možnostmi njihovega koriščenja.
Večina obolelih z MS je zgodaj invalidsko upokojenih in prejema nizke dohodke. Mnogi med njimi so močno odvisni od pomoči domačih in drugih pri opravljanju najosnovnejših opravil, zato zaradi bolezni ni obremenjen samo bolnik, temveč tudi vsi njegovi najožji družinski člani, prav tako širše okolje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
O aktivnostih v letošnjem tednu multiple skleroze so v ptujski podružnici, ki jo vodi Jolanda Šoštarič, govorili tudi na nedavnem občnem zboru.
Foto: DK
Gorišnica • Dobrodelni koncert
Zvoki tamburic ne bodo zamrli!
Tamburaški orkester, ki že leta deluje kot sekcija Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, je ob 115-letnici svojega delovanja pripravil velik dobrodelni koncert z namenom, da zberejo denar za nakup inštrumentov za svoj podmladek. Občinstvo so poleg domačih tamburašev navdušili še drugi gostje, med njimi tudi Eroica.
Gorišniške tamburaše je 1897. leta ustanovil takratni nadučitelj in prvi vodja Žun-kovič, prvi tamburaši pa so bili študentje, ki so se občinstvu prvič predstavili na vaški veselici; ves dobiček te veselice so takrat namenili revnim študentom. „Prvi tamburaši so nato do prve svetovne vojne igrali pod imenom Bisernica, med vojnama so bili manj aktivni, potem pa so se vključili v današnje Prosvetno društvo Ruda Sever, kjer kot sekcija delujemo še danes," je uvodoma povedal sedanji predsednik tamburašev Anton Modlic.
Trenutno je v tamburaškem orkestru 25 aktivnih članov, ki zadnje obdobje igrajo pod taktirko Boštjana Polajžerja iz Cir-kulan. Poleg tega je 15 mladih tamburašev, osnovnošolcev, ki se šele dobro spoznavajo z inštrumenti: „Prav za ta naš
podmladek smo organizirali petkov dobrodelni koncert, katerega izkupiček bo namenjen nakupu inštrumentov zanje. Ideja za takšno akcijo zbiranja denarja je bila moja, o tem pa sem razmišljal že nekaj časa, pravzaprav hitro po tem, ko so me otroci po vasi začeli spraševati, če lahko tudi oni pridejo kaj na vaje, da bi radi igrali. Seveda nisem mogel reči, naj ne pridejo, ampak sem jih povabil. Vendar se ti naši najmlajši tamburaši še vedno učijo na naših inštrumentih."
Anton Modlic po zaključenem koncertu še ni vedel natančno povedati, koliko denarja so sploh uspeli zbrati: „Go-stov je bilo okoli 1000, večer je bil res čudovit. Finančno pa verjetno za nakup ne bo ostalo prav veliko denarja, saj cena nastopa skupine Eroica ni ravno majhna; nobena skrivnost
ni, da se giblje od 3000 evrov navzgor. No, imeli pa smo veliko sreče s sponzorji, ki smo jih
zbrali prek 30, zato računam, da bo bilanca koncerta pozitivna in da se je zbralo vsaj 1000
evrov. To je pa že nekaj denarja, da pomagamo pri nakupu sicer precej dragih tambura-ških instrumentov, saj že tisti „šolski" inštrumenti stanejo od 350 evrov navzgor in tja do 2500 evrov. Kaj bomo kupili z zbranim denarjem, pa bomo še videli; pač, kar bo najbolj potrebno, morda brač, bisernico ..."
Modlic sicer še pravi, da starši svojim otrokom, ki se navdušujejo nad tamburaštvom, po-
Gorišniški tamburaški orkester (na posnetku) je na petkovem dobrodelnem koncertu skupaj z gosti navdušil tisočglavo množico obiskovalcev.
magajo po najboljših močeh: „A vseeno, saj veste, kakšna kriza je danes. So pa že financirali nakup specialnih tamburaških drsalk, ki smo jih nato po precej ugodni ceni uspeli najti in kupiti na Hrvaškem. Z majhnimi drsalkami igranje nikakor ni dovolj kvalitetno, ker se z njimi ne da izvabiti pravega zvoka iz tamburice."
Z nakupom novih inštrumentov se po besedah Modli-ca tamburaški orkester lažje regenerira: „Ti naši najmlajši bodo sčasoma nadomestili stare tamburaše; danes imamo že tri redne mlade tamburaše v naših vrstah. S tem zagotavljamo, da orkester ostaja popoln in da nas vedno igra vsaj 25, tudi do 30."
Gorišniški tamburaši so precej aktivni; redno nastopajo na raznih občinskih prireditvah, tudi letos ne bo osrednje občinske proslave brez njih, velikokrat spremljajo nastope Mili, nemalokrat pa so gostje na zasebnih zabavah, kamor jih povabijo domači. Tudi na tekmovanjih, regijskih in državnih, so redni gostje in kot je prepričan Modlic, bo tako ostalo še naprej: „Tradicije tamburaštva pri nas ne bomo opustili, ne glede na krizne čase!"
SM
Ptuj • Koncert Komornega moškega zbora
Ptujski grad bodo prevzeli izkušeni pevci
Danes bo slavnostna dvorana Ptujskega gradu prizorišče izjemnega dogodka, 59 Ptuj. Gre za zasedbo, ki sodi med najboljše izvajalce komorne glasbe v Sloveniji
. letnega koncerta, ki ga pripravlja Komorni moški zbor in ki vedno znova uspe napolniti sleherno dvorano.
Komorni moški zbor Ptuj, ki deluje pod vodstvom dirigenta Ernesta Kokota, se lahko pohvali s častitljivo tradicijo, saj deluje od leta 1953 naprej. V tem času so se vidno uveljavili v našem prostoru, pa tudi širše, o čemer pričajo mnogoštevilni koncerti doma in v tujini.
V zboru prepevajo možje in fantje s Ptuja in njegove bližnje okolice, od njegove ustanovitve pa se je v njem zamenjalo že veliko število pevcev - danes v njem prepeva že četrta generacija pevcev. Njihov repertoar je pester in obsega vsa glasbena stilska obdobja, pomembno vlogo pa dajejo petju slovenske pesmi. Da je res tako, bodo dokazali tudi na nocojšnjem koncertu, na katerem bodo nastopili skupaj z gosti Slovensko kulturno skupno-
stjo (SKS) „France Prešeren" v Nišu. Gre za nevladno organizacijo, ustanovljeno oktobra 2004, z namenom, da povezuje ljudi slovenskega rodu in tiste, ki jim je Slovenija pri srcu. Trenutno združuje okrog 260 članov, Slovencev po rodu, člane srbske in drugih narodnosti.
Željo po sodelovanju s ptujskim Komornim moškim zborom so gostje iz Srbije izkazali že pred dvema letoma, ko so v želji po medsebojni izmenjavi ter srečanju navezali stike s Ptujčani. „Do sodelovanja je na podlagi uspešne pridobitve sredstev s strani pristojnega ministrstva prišlo v tem letu, zato se nam bodo na 59. letnem koncertu KMZ Ptuj člani Slovenske kulturne skupnosti predstavili tudi s kratkim programom," pojasnjuje Aleš
Klinc, član Komornega moškega zbora Ptuj.
Cilj gostujoče skupine je ohranjanje tradicionalnih kulturnih vrednot slovenskega naroda, učenje slovenskega jezika, izboljšanje stikov z matično državo - Slovenijo ter vzdrževanje vezi med slovenskim in srbskim narodom. Zato so tudi ustanovljeni odbori, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k uresničitvi načrtov in projektov.
Pripravljajo se na 60-letnico
Program, ki ga bodo izvedli nocoj, bo gotovo zanimiv in
poseben. Tako kot tisti, ki so ga pripravili gostitelji Komorni moški zbor Ptuj. V prvem delu
koncerta bodo izvedli tekmovalni program iz tekmovanja Naša pesem, sledil bo nastop gostov, nakar se bo KMZ Ptuj predstavil še s programom ki ga je za letni koncert izbral zborovodja Ernest Kokot.
Ptujski KMZ je bil v zadnjih mesecih izjemno aktiven. Apri-
la so na enem najprestižnejših slovenskih zborovskih tekmovanj Naša pesem v Mariboru dosegli srebrno medaljo (80,3 točk) in bili razglašeni za najboljši moški zbor tekmovanja. Pred tem so se udeležili še regijskega tekmovanja, sodelovali na občinskih prireditvah
občine Ptuj, prepevali v Rogo-znici in bili gostje mešanega pevskega zbora VIVA iz Brežic. Ob vsem naštetem pa so se izjemni pevci uspeli pripraviti tudi za današnji nastop, ki bo še posebej zanimiv, saj bodo nastopili pred domačo publiko.
Še letos jeseni bodo Ptujčani svojim nocojšnjim gostom iz Niša obisk tudi vrnili.
Največ časa pa bodo v prihajajočih mesecih posvetili pripravam na 60-letnico KMZ Ptuj, ki jo bodo obeležili prihodnje leto.
Dženana Kmetec
Železne Dveri • Prvi krajevni praznik
Osrednja prireditev 9. junija
V krajevno skupnost Železne Dveri (občina Ljutomer) spada devet naselij, v vseh je zaznati dokaj pestro in aktivno delovanje le gasilskih in športnih društev, zato pa je na ostalih področjih družbeno-kulturnega življenja domala popolno mrtvilo. Da bi obogatili dogajanja, bodo na pobudo članov KS tradicionalno vsako leto ob krajevnem prazniku izvedli številne prireditve.
Komorni moški zbor bo svoj tokratni letni koncert izpeljal v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Praznik bo namenjen predvsem druženju krajanov, spomnili pa se bodo tudi na enega največjih slavistov in jezikoslovcev 19. stoletja dr. Frana Miklošiča, prleškega rojaka, ki se je leta 1813 rodil v Radomer-ščaku. Prav Miklošiču v spomin že vrsto let organizirajo pohod po poteh kulturne dediščine in tudi letošnji, prvi krajevni praznik KS Železne Dveri, 9. junij, bo posvečen temu dogodku. Udeleženci pohoda se bodo zbrali ob 9. uri na Miklošičevem trgu v Ljutomeru, od koder jih bo pot vodila preko Radomerja, Radomerščaka, Cerovca in Jeruzalema nazaj v Radomerje, kjer bo ob 13. uri osrednja slovesnost. Slavnostni govornik bo zgodovinar, domačin dr. Miroslav Novak. V kulturnem programu bodo so-
delovali ljutomerska godba na pihala, pevski zbor gimnazije iz Ljutomera, otroci vrtca ljutomerske podružnice Gresovščak in učenci OŠ Ivana Cankarja
Ljutomer. Popoldne se bodo ob družabnem srečanju v športnih igrah pomerile ekipe vseh devetih vasi KS Železne Dveri.
NŠ
Prireditev ob 1. krajevnem prazniku KS Železne Dveri so predstavili predsednik in podpredsednik KS Marjan Pihlar in Marjan Mun-da ter direktor LTO Prlekija Andrej Vršič.
Foto: MN
Foto: NS
Foto: DK
Ptuj • Učenci dali svoj prispevek k EPK
O tebi pripoveduje ta zgodba
Večletni projekt Da te fabula narratur (O tebi pripoveduje ta zgodba), s katerim se je pet ptujskih osnovnih šol in Glasbena šola Karola Pahorja pridružilo projektom v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012, se je zaključil s torkovo prireditvijo, na kateri so osnovnošolci prav zablesteli.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, OŠ Breg, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena in Glasbena šola Karola Pahorja so ta teden predstavili svoje večletno delo, s katerim so pridali pomemben pečat k Evropski prestolnici kulture 2012, v kateri Ptuj nastopa kot partnersko mesto.
Osnovnošolci so skupaj s svojimi mentorji ustvarjali pomembno zgodbo o Ptuju, ki je edinstvena in je bila v tej obliki javnosti tudi prvič predstavljena. To so pripovedovali v torek, v dvorani OŠ Ljudski vrt, in sicer na ta način, da so si po šolah razdelili posamezna zgodovinska obdobja in nato v besedi, igri, plesu, skozi ko-stumografijo, risbo in še kako drugače predstavili, kakšno je bilo naše mesto v določenem obdobju.
Kot zmeraj so otroci tudi tokrat dokazali, da so zagotovo najboljša izbira za predstavitev določene zadeve na zanimiv in resen, obenem pa igriv in zabaven način.
Na skupni prireditvi so zablesteli v svoji mladostni razigranosti in ustvarjalnosti. Zgodbe, ki so jih ustvarjali več mesecev, nekateri celo let, pa so prispevale k boljšemu razumevanju in poznavanju naše preteklosti.
V kreiranju te - ki govori o vseh nas - so sodelovale vse osnovne šole v Mestni občini Ptuj, svoje ideje pa so prvič v tako velikem obsegu združile pod eno streho. Kot je deja-
Pri kreiranju projekta so sodelovale vse ptujske osnovne šole.
la ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, gre za zaključek največjega kulturniškega projekta, ki se je kadarkoli zgodil na ptujskih šolah. Pojasnila je, da je ideja, da tudi osnovne šole dajo svoj pečat pri ustvarjanju programa EPK v našem mestu, padla pred dvema letoma. Takrat so si ravnatelji ptujskih osnovnih šol in Glasbene šole Karola Pahorja zastavili tri cilje: da v projektu sodelujejo vse osnovne šole, da pripravijo skupno zaključno prireditev in izdajo skupni zbornik. Prav vsi so bili izpolnjeni.
Vsaka šola je dobila možnost, da se predstavi z lastnimi vsebinami. „Širši javnosti smo želeli sporočiti, da je EPK
naša skupna akcija, k uspehu katere moramo prispevati vsi," je še dejala ravnateljica OŠ Ljudski vrt.
Tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan je prepričan, da je ravno razumevanje, da je vsak od nas kamenček v mozaiku, ki ustvarja Evropsko prestolnico kulture, pravilno. Kot je dejal, se le s skupnim sodelovanjem lahko doseže nekaj velikega, rezultat česar se odraža tudi v omenjenem projektu osnovnih šol MO Ptuj.
Prepričan je, da torkova prireditev ne predstavlja zaključka projekta O tebi pripoveduje ta zgodba, ampak začetek nečesa za naše mesto pomembnega.
Prizorov iz naše zgodovine
pa učenci in ostali sodelujoči niso postavili le na oder OŠ Ljudski vrt, temveč tudi v zbornik z naslovom Da te fabula narratur. V njem je 114 prispevkov, pod katere se podpisuje 200 avtorjev, na 300 straneh pa je objavljenih tudi več kot 200 fotografij. Vsebinsko so v zborniku pokrita različna zgodovinska obdobja našega mesta, ki jih bo prek zbornika lahko spoznalo 1400 ptujskih družin, ki so ga prejele.
Da je celotna zadeva zaživela tudi v pisni obliki in da je zbornik ugledal luč sveta, so zaslužni mnogi sodelujoči, v prvi vrsti pa upokojena učiteljica OŠ Ljudski vrt Sonja Dežman, ki je zbornik tudi uredila.
Dženana Kmetec
Središče ob Dravi • Zaključek bralne značke
V šoli brali dolgo v noč ...
Zaključek bralne značke so si v Osnovni šoli Središče ob Dravi letos zamislili malo drugače kot običajno. Za začetek so v goste povabili pesnika Andreja Rozmana Rozo, zaključek pa je bil nenavaden; po branju v šoli pozno v noč, so namreč zaključili z zajtrkom prihodnje jutro.
Večer se je začel z nastopom Andreja Rozmana Roze, ki je minuli petek slavil rojstni dan, zato mu je rojstnodnevno pesem zapela kar cela šola, kar ga je vidno ganilo in se je za
mlade bralce še posebej potrudil. Nato so si otroci izposodili knjige v šolski knjižnici in med seboj izmenjali tiste, ki so jih prinesli s seboj. Sledilo je tekmovanje v dramatizaciji raz-
ličnih pravljic in najboljšim v posameznih kategorijah so podelili oskarje. Ko so zaključili z dejavnostmi, so se odpravili k počitku, ki je bil ta večer kar po razredih. Po tleh so položili
Foto: Viki Ivanuša
Andrej Rozman Roza je minuli petek, ko je gostoval pri bralcih v OS Središče ob Dravi, praznoval tudi rojstni dan.
blazine in spalne vreče, v katerih so lahko z bralno lučko brali do poznih nočnih ur, dokler jih ni premagal spanec. Za prenočevanje se niso odločili prav vsi, vseeno pa je na šoli prespalo 95 učencev in z njimi seveda tudi njihovi učitelji.
Učenci so tekmovali za slovensko bralno značko, ki jo je osvojilo 93 bralcev, 56 učencev pa je osvojilo nemško bralno značko. Na središki šoli je 133 učencev, zlato bralno značko je osvojilo 6 bralcev. Ker imajo v 9. razredu le 17 učencev, so s to številko zelo zadovoljni, je povedala ravnateljica Jasna Munda. Učenci so letos za bralno značko izbirali knjige s priporočenega seznama, v prihodnje pa bodo najbrž lahko brali knjige po lastni presoji, tiste, ki so jim najljubše. Na šoli seveda najraje berejo učenci v nižjih razredih, s starostjo pa se število bralcev zmanjšuje. Priznanja so podelili tudi učencem, ki so po posameznih razredih prvi osvojili bralno značko. Nekateri so to uspeli opraviti že v septembru.
Viki Ivanuša
''A PRAVLJICE j ODKLENJENE
KLJUCAVNICE
Tednikova knjigarnica
Za pravljice odklenjene ključavnice
A ni blagozvočen naslov današnje Knjigarn ice? Kaj tudi ne bi bil, če si gaje zamislila pravljičarka Zdenka Gajser iz Mariborske knjižnice, ki je zagotovo ustanova z najžlahtnejšo pravljičarsko tradicijo v deželi; z gotovostjo po-mišljam, da knjižničarjem iz mesta EPK 2012 ne bi bilo enostavno najti niti primere na celotnem starem kontinentu, tako zavzeto, načrtno, strokovno in ljubeznivo negujejo, razvijajo, ohranjajo, spodbujajo umetnost pripovedovanja pravljic ter skrbijo za razvoj bibliopedagoškega dela. To sodi v resor Službe za mlade bralce, ki ga vodi Maja Logar. Morda je temu tako tudi zato, ker je v Dragici Turjak, ki že, se mi zdi, petnajsto leto vodi Mariborsko knjižnico, ravno prav tudi pravljičarke.
Ta občutja zapisujem, ko prebiram dve novi knjižni izdaji Mariborske knjižnice, ki je bila glavna snovalka in organizatorka pravkar minulega, odlično izvedena simpozija Evropska pravljica (24. in 25. maj) v okviru EPK 2012. Na njem je bila zastopana tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj z referatom Pravljice z jogo ali kako pravljica lepo mesto najde (Liljana Klemenčič in Sonja Trplan, str. 196 v Otrok in knjiga, 2012). A o tem prihodnjič.
Za pravljice odklenjene ključavnice je naslov lepe bele knjige, ki ima na naslovni strani lično zlato, z dragim kamenjem ozaljšano kronico. To je nosila kačja kraljica iz uvodne pravljice, ki jo je povedal Oskar Hudales in je postavljena pred uvodni nagovor direktorice knjižnice k monografiji, ki mu sledi beseda glavne urednice izdaje Maje Logar z naslovom Skriti in tihi kraji prelepe krone (str.21 v Za pravljice odklenjene ključavnice. Ilustracije Ančka Gošnik Godec, Zvonko Čoh in Igor Cvetko. Maribor: Mariborska knjižnica, 2012. 214 str.) in razdelek s skupnim naslovom Zavihek pravljične strehe zaključujejo Andreja Babšek, Zdenka Gaj-ser in Maja Logar s predstavitvijo Pravljičnega dne, ki ima bogato tradicijo in načrtno zasnovo.
Obširni sklop člankov z naslovom Pravljični oboki prinaša nova teoretična, vrednostna in zgodovinska, tudi etnološka spoznanja, ki se dotikajo pravljic, pravljičnega izročila in ustvarjanja ter poustvarjanja in pripovedovanja v lokalnem, pokrajinskem, deželnem in čezmejnem čezprostoru. In seveda čezčasu (overtime), brezčasu in brezmeji pravljic, ki posebej dandanes pomenijo rešilno kulturno travico v globalnem potrošniškem svetu. Poglavje Dvoje oken v svet podob je tisti del monografije, ki predstavlja izbrana ilustratorja izpod peresa prav tako izbranih poznavalcev tistega pomembnega dela likovne umetnosti, ki se mu reče knjižna ilustracija. Ančko Gošnik Godec je predstavila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Maruša Avguštin, Pavle Učakar, tako rekoč eminenca slovenskega likovnega urednikovanja, pa je svoj prispevek naslovil Vrtovi Zvonka Čoha. Oba ilustratorja sta zraven Igorja Cvetka prispevala tudi odlične ilustracije h knjigi.
A tako, dušo najbolj božajoče sledi pri koncu knjige, kjer so izbrani, znani in častni »uporabniki, mojstri, poznavalci, avtorji ...« pravljic in Mariborske knjižnice v poglavju Drobci in spomini zapisali svoje videnje, mišljenje in spomine (Marija Svajncer, Marija Stanonik, Ksenija Jus, Orlando Uršič, Janja Vidmar, Borut Gombač). No, mariborski župan pa ni zapisal nič, kako tudi bi, če tudi letos ostajajo novi prostori Mariborske knjižnice le pravljica.
In tisto zlato kronico, ki jo je pogoltnila Drava v Mariboru, so baje pred leti uzrli niz tok reke, v bližnjem partnerskem mestu Ptuj, zato pa imamo knjižnične prostore, ki so uvrščeni med najlepše knjižnice Evrope. Torej za pravljice so ključi in ključki v Mariboru, vrata in vratca pa premoremo sosedje.
Liljana Klemenčič
radioptuj
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Nogomet
Zavrč ubranil pokalno lovoriko
Stran 12 10. Poli maraton
Prvi s(m)o že preizkusili progo
Stran 12
Kikboks
Ptujčani najboljši v Sloveniji
Stran 13
Tina Kobale
Pot od košarke do kajaka
Stran 13
Nogomet
Za zmago zmanjkalo nekaj športne sreče
Stran 14
Vodni športi
Atraktiven vodni program na Ranci
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Gregor Gazvoda, AG2R La Mondiale
Edini Slovenec na letošnjem Giru
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda, član francoske ekipe AG2R La Mondiale
Rokomet • 1. A SRL (m)
30-letni profesionalni kolesar Gregor Gazvoda je bil kot član francoske ekipe AG2R La Mondiale edini slovenski tekmovalec na drugi največji tritedenski etapni dirki na svetu Giru d'Italia. Gazvoda je še lansko leto zelo uspešno tekmoval za KK Perutnina Ptuj, za katerega je osvojil npr. dirko Okoli jezera Qinghai na Kitajskem). V ptujskem klubu je tudi prevozil svoje prve kilometre. V AG2R La Mondiale so opazili njegovo kvaliteto in ga na nek način pozitivno presenetili, ko so mu omogočili nastop na tritedenski 3502,1 kilometra dolgi etapni preizkušnji. Gaz-voda je izpolnil svoj osnovni cilj, saj je uspešno prikolesaril v cilj. Na koncu je osvojil 134. mesto, njegova glavna naloga pa je bila dobro izpolnjena, saj je po svojih najboljših močeh pomagal svojemu kapetanu Johnu Gadretu.
Kdaj ste izvedeli, da boste tekmovali na Giru in kako so potekale priprave?
G. Gazvoda: »Prav posebej se na Giro nisem pripravljal, saj
sem od vodilnih predstavnikov svoje ekipe novico o udeležbi na tej dirki izvedel šele slabe tri tedne pred tekmovanjem, med nastopoma na spomladanskih klasikah v Belgiji in v Franciji. Kasneje nisem imel več časa za kakšne posebne priprave.«
Kako ste zadovoljni s svojim nastopom na Giru?
G. Gazvoda: »Moj osnovni cilj je bil, da čim bolje pomagam kapetanu ekipe Johnu Gadretu. Tako je bil moj rezultat v generalnem seštevku sekundarnega pomena. Vsekakor pa mi nastop na Giro d'Italia pomeni eno posebno osebno zadovoljstvo, saj sem uspešno prepeljal do cilja tako velike kolesarske dirke.«
Ste zmeraj pomagali le vašemu kapetanu ali ste imeli na dirki v kakšni etapi tudi proste roke za dober posamičen rezultat?
G. Gazvoda: »Zadnji teden dirke sem imel na dveh etapah proste roke oziroma zeleno luč ekipe za individualen rezultat. Tako sem v teh etapah poizkušal ujeti ubežnike, vendar je to
Tudi v novi sezoni bo cilj obstanek
Za nami je rokometna sezona 2011/12 v elitni moški rokometni ligi. V spominu bo ostala po državnih prvakih ekipi Gorenja, po pokalnih zmagovalcih Celjanih, po Ormožanih, ki so težje od pričakovanega obstali v ligi, po Šmartnem, ki se seli v 1. B ligo in po Loki, ki je predčasno odstopila od tekmovanja.
Tako so se Škofjeločani na »črni listi« pridružili Prulam, hrpeljskemu Gold Clubu, Veliki Nedelji, Novi Gorici, trboveljskemu Rudarju in Slovenj Gradcu. Tudi v tem hipu številni klubi zaradi težkih gospodarskih časov dihajo na škrge. Pred klubi bo hitro nova sezona, ki bo še bolj kritična in nobeno presenečenje ne bo, če se bo še kateremu klubu zgodila ista usoda kot zgoraj naštetim. Glede na omenjene težave je zato še bolj treba spoštovati letošnje dosežke naših klubov v Evropi. Cimos je bil na pragu Final 4 Lige prvakov, Celje v polfinalu Pokala pokalnih zmagovalcev, Gorenje v četrfinalu Pokala EHF. Za Koprčane je bil usoden Atletico Madrid, za Celje Gummersbach, za Gorenje Rhein Neckar Lowen - ekipe,
ki spadajo na klubski sceni v samo svetovno špico.
Že omenjena recesija pa je slovenskemu rokometu le prinesla tudi nekaj dobrega: vse več klubov vedno bolje dela s svojim podmladkom, ki bo čez nekaj let tvoril ogrodje članskih ekip in slovenske re-
prezentance. Le trio najboljših (Gorenje, Celje, Cimos, v to skupino spada še Maribor), še zmeraj precej zaupa tujcem, a tudi tukaj se zgodba obrača v pozitivno smer za slovenski rokomet. Tujcev je vedno manj in končno so - kot si zaslužijo - spoštovani in plačani domači
bilo veliko bolj zahtevno, kot izgleda na prvi pogled. Žal mi ni uspelo priključiti ter priti do odmevnejšega rezultata v kakšni posamezni etapi.«
Za vami je prva tritedenska dirka, na kateri ste prepeljali nekaj več kot tri tisoč petsto kilometrov. Kako naporna je bila?
G. Gazvoda: »Težko je opisati, ampak prekolesariti tako veliko dirko je izreden napor. Sam sem v bistvu do sedaj dirkal najdlje na desetdnevnih preizkušnjah in enkrat do sedaj na štirinajstdnevni preizkušnji. Dodaten tretji teden mi je zares predstavljal izreden fizični in tudi psihični napor.«
Kaj ste se naučili na Giru?
G. Gazvoda: »Vsekakor je takšna dirka za vsakega kolesarja velika šola. Na svojem prvem nastopu sem se naučil ogromno stvari in težko bi se opredelil ali izpostavil samo eno. Predvsem pa spoznaš samega sebe; po mojem mnenju ima takšna preizkušnja za vsakega kolesarja pozitiven vpliv na njegovo nadaljnjo
športno pot.«
Kakšen je bil vaš najlepši trenutek na dirki po Italiji?
G. Gazvoda: »Organizator je poskrbel za spektakularen zaključek dirke s kronome-trom v Milanu. In moj najlepši trenutek na dirki je bil, ko sem prekolesaril kronometer in sem se zavedal, da sem uspešno prevozil celotno zelo naporno dirko Po Italiji.«
Kako bi ocenili vrstni red kolesarjev pri vrhu na Giru, na katerem je zmagal Kanadčan Ryder Hesjedal?
G. Gazvoda: »Definitivno je Hesjedal veliko presenečenje dirke, a je tekmoval zares odlično. Zame je še večje presenečenje 3. mesto Belgijca Thomasa De Gendta. Med presenečenja štejem tudi dejstvo, da ne najdemo nobenega Italijana med prvimi tremi na njihovi najpomembnejši dirki - to se je zgodilo prvič po petnajstih letih. Na letošnjem Giru so se odvile stvari, ki jih nihče ni pričakoval. Mislim, da je to dirko naredilo še bolj zanimivo.«
David Breznik
fantje. Si pa za nabavo tujcev iz Balkana odlično oceno zaslužijo v upravi velenjskega kluba. Gorenje ima namreč enega najboljših skavtingov v Evropi in je kot klub izjemna odskočna deska mladim igralcem, predvsem za nemško Bundesligo, ki velja za najmočnejšo rokome-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so prvenstvo končali na 9. mestu - nekoliko nižje od pričakovanj.
tno ligo na svetu. Spomnimo se le nekaterih: Momirja Iliča, Vedrana Zrniča, Ivana Čupica, Momirja Rnica, Jureta Natka, pred odhodom v Nemčijo so tudi Marko Bezjak, Jure Dole-nec, Fahrudin Melic. Če bi v Velenju uredili še delo z mladimi, kot so ga v preteklosti že imeli, bi Ose lahko kar precej časa vladale v slovenskem rokometnem prostoru. Glede na ekipo, ki jo bo Gorenje imelo v novi sezoni, jim bodo le Celjani lahko konkurirali v boju za naslov državnega prvaka. Cimos zmanjšuje proračun in se bo z Mariborom boril za četrto mesto, Krčani sestavljajo solidno ekipo in v prihodnji sezoni merijo na končno 5. mesto. Vseh preostalih sedem ekip se bo borilo za golo preživetje in za obstanek. Ekipa, ki bo izpadla iz elitne lige, v teh hudih časih tega ne bo smela vzeti za največje zlo sveta.
Vinarjem, ki so letos igrali po sistemu toplo - hladno, je sezono rešil uspeh v Pokalu, kjer so ob odlični igri osvojili 3. mesto. Žal podobne igre niso prikazovali na tekmah DP in zato je 9. mesto rahel neuspeh. Ekipa bi lahko posegla po vsaj mestu ali dveh višje. Veseli pa dejstvo, da je ormoška ekipa v tej sezoni v rokometno orbito izvrgla nekaj mladih igralcev: Davida Bogadija, Mateja Hebarja, Jako Špi-ljaka. Nejca Žmavca, Tadeja
Soka, Primoža Krabonjo ...
Žal vrste Jeruzalema zapuščata slednja, ki sta veljala za enega najboljših slovenskih parov na desnem krilu. Sok, ki je iz leta v leto napredoval, bo svojo pot nadaljeval v Mariboru, kjer bo iskal napredek, ki bi mu v prihodnosti prinesel dres slovenske reprezentance. Glede na fizične sposobnosti in marljivost na treningih, si bo to v prihodnosti tudi prislužil. Za šok v ormoškem taboru je poskrbel Krabonja, ki se je pri svojih 24 letih odločil prekiniti športno pot. Tako so vinarji ostali brez desnega krila in zanimivo bo videti, kdo bo nadomestil Čubo in Cvinka. Od kluba sta se že poslovila Darko Cingesar in Gašper Hrastnik, tik pred odhodom sta še Gašper Jelen in Iztok Korpar. Na Hardeku bodo še naprej igrali Boštjan Belec, Sandi Žuran, Jaša Rajšp, David Bogadi, Bojan Čudič, Siniša Radujkovic, Jaka Špiljak, Matej Hebar, Anže Kljajic, Nejc Žmavc, Aleš Šišmanovič. V rokometnem klubu Jeruzalem si želijo tudi za prihodnjo sezono sestaviti konkurenčno zasedbo za obstanek v ligi, ob tem bodo članski ekipi priključili nekaj mladincev in kadetov. Priprave na novo sezono bodo v Ormožu pričeli v zadnjem tednu meseca julija ali pa v prvem tednu meseca avgusta.
Uroš Krstič
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Zavrč ubranil pokalno lovoriko
Zavrč - Aluminij 6:2 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kelenc (19.), 2:0 S. Čeh (42.), 3:0 Kokot (44.), 4:0 Marinič (47.), 5:0 Kelenc (55.), 5:1 Kirič (59.), 6:1 Šnajder (75.), 6:2 Goljat (79.)
ZAVRČ: Golob, Rumež (od 54. Gabrovec), Lenart, Murko, Kokol, Letonja, A. Čeh (od 54. Dugolin), Marinič (od 54. Šnajder), S. Čeh (od 42. Matjašič), Kelenc (od 57. Avguštin), Kokot. Trener: Miran Emeršič.
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Krajnc (78. L. Vindiš), Jus, Dvoršak Špe-har, Strel, Rešek (od 71. Damše), Štrukelj (od 54. Kristl), Tisaj (od 64. Goljat), Kirič (od 71. Sagadin), M. Vindiš. Trener: Primož Gorše.
Kljub temu da je Aluminij finale pokala MNZ Ptuj napovedano odigral s pomlajeno zasedbo, je lahko prek 400 ljubiteljev nogometa v Zavrču videlo dopadljiv nogomet in kar 8 zadetkov.
Uvodni del obračuna je bil dokaj izenačen, domačini so sicer imeli žogo nekoliko več v svoji posesti, toda večjih priložnosti si niso ustvarili. Mladci Aluminija (nastopila je pretežno mladinska ekipa z nekaj posamezniki, ki pri članih igrajo manj) so se pokazali kot žilav, čvrst tekmec, v katerem se skriva velik potencial. V 19. minuti se je za strel nenadoma odločil Kelenc, žoga, ki je letela po sredini gola, bi lahko bila lahek plen vratarja Aluminija Peršuha, toda eden od branilcev rdečih ji je nekoliko spremenil smer, kar je pomenilo vodstvo domačinov 1:0. Tudi po zadetku so domači prevladovali, vendar pretirane nevarnosti za vratarja Aluminija ni bilo. Verjetno je na nekoliko počasnejši tempo igre vplivalo vreme, ki je bilo vroče in precej soparno. V sami končnici prvega dela igre pa smo videli kar nekaj razburjenj. Najprej je
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalci pokala MNZ Ptuj - nogometaši Zavrča
izjemno priložnost za domače zapravil Marinič, nato pa je S. Čeh po podaji Kelenca z leve in zmedi v kazenskem prostoru Kidričanov iz bližine povišal na 2:0. Isti nogometaš je ob tem zaradi lažje poškodbe zapustil zelenico. Navdušenje na tribunah se še ni poleglo, ko je bil na semaforju že izpisan izid polčasa 3:0. Po napaki mlade zasedbe novopečenega prvoli-gaša je zadel Kokot.
Belo-črna zasedba je silovito krenila tudi v drugi del igre. Kmalu po pisku glavnega sodnika Glažarja je po podaji agilnega Kokota iz bližine neovirano zadel Marinič. Še eno lepo akcijo domače zasedbe smo videli slabih deset minut kasneje, ko je bil v vlogi podajalca ponovno Kokot, iz bližine pa je zadel Kelenc. Kidričani so prvi zadetek dosegli v 59. minuti, ko je po samostojni akciji iz kakšnih 18 metrov zadel Kirič. Najlepši na srečanju je bil prav gotovo zadetek Šnajderja, ko je po podaji Ma-tjašiča z desne s »polvolejem« neubranljivo zadel iz roba kazenskega prostora. Zadnji za-
Aleš Čeh, nogometaš Zavrča: »Mladi nogometaši Aluminija igrajo v 1. mladinski ligi, kar pomeni, da gre za dobre nogometaše. Kljub temu smo dokazali, da je kvaliteta na naši strani, poleg tega pa smo izkušenejši. V ekipi je bilo pred srečanjem morda malo nervoze glede na to, kaj se nam je zgodilo v prvenstvu pretekli vikend (poraz z Gradom doma, op. a.), toda mi gremo v vsako tekmo stoodstotno in se nam kaj takega, kot se nam je zgodilo pretekli vikend, ne sme zgoditi.«
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Kot lani smo tudi letos slavili s teniškim izidom. Upam, da se zgodovina ponavlja ter da bo tako tudi prihodnje leto. S tem ko je Zavrč postal uspešna ekipa, motiviramo vsakega nasprotnika, in mladi fantje Aluminija so bili polni želje in dokazovanja ter so to pokazali tudi na igrišču. Zgleda, da je prvenstveni poraz proti Gradu pustil posledice, saj smo imeli na začetku nekaj težav, nato pa smo bili vse bolj prepričani vase in brez težav zmagali.«
Denis Rešek, nogometaš Aluminija: »Odpor je bil po mojem mnenju dostojen. Ekipa je bila mlada, neizkušena, praktično mladinska in bilo nas je le pet članov. Zavrč je pač boljši, ima bolj izkušene igralce, ki v pravem trenutku znajo »stopiti« na žogo. Mi smo poskušali, toda kot sem že dejal, je zmaga Zavrča zaslužena, čeprav se morda zdi izid 6:2 malo previsok.«
Primož Gorše, trener Aluminija: »Pričeli smo sicer dobro, toda nato hitro prejeli zadetke, kar je bil vzrok za 'razpad'. Med polčasom smo se dogovorili, da v nadaljevanju skušamo igrati disciplinirano, zavzeto, kar nam je v drugi polovici drugega polčasa tudi uspelo. Dejstvo je, da je Zavrč v tem trenutku kvalitetnejša ekipa, s svojimi fanti pa nikakor nisem nezadovoljen. Težko komentiram dejstvo, da nismo nastopili z najboljšo ekipo: tako se je odločilo vodstvo kluba. Vem, da so se poskušali dogovoriti z domačini, da bi bila tekma prestavljena, da bi bil potem to pravi derbi, ampak žal ni prišlo do dogovora. Mi smo izpolnjevali naše dolžnosti in pripeljali večinoma mladince in nekaj fantov, ki so dobili manj priložnosti v članski konkurenci. Mislim, da smo v tej tekmi nudili tekmecu dostojen odpor, kaj več pa trenutno nismo sposobni.«
Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »V finalu sta se srečali dve naši najboljši ekipi, ki bosta tudi nastopali v najvišjih rangih tekmovanja. Videli smo odličen nogomet v odličnem ambientu v Zavrču in ljubitelji nogometa smo lahko zelo zadovoljni. To, da je bila ena ekipa okrnjena: če bi imel Aluminij malo bolj normalnega predsednika, se verjetno to ne bi dogajalo. Lahko nam je žal, da nismo videli pravega finala, po drugi strani pa moramo razumeti tudi igralce Aluminija, ki si pred vstopom v 1. ligo zaslužijo nekaj dopusta. Ampak danes bi, glede na to da gresta obe ekipi naprej, to tekmo lahko vseeno odigrali.«
detek smo videli v 79. minuti, ko je napako domačega vratarja Goloba kaznoval Goljat in tako postavil končni izid 6:2. Omenimo še, da je končnica tekme minila v nevihti, zaradi katere se je nebo nad športnim parkom precej stemnilo. Toda v Zavrču to ne predstavlja več problema, saj so prižgali reflektorje, ki so sploh prvič osvetlili igrišče, tako da težav z vidljivostjo kljub dežju ni bilo. Prvo uradno srečanje pod
umetno lučjo bo sicer 8. 6., ko se bosta s pričetkom ob 20. uri v zadnjem ligaškem krogu pomerila Zavrč in Dravograd.
Po končanem srečanju je sledila slovesna podelitev priznanj in pokalov, ki sta jo opravila predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar in sekretar MNZ Ptuj Jako Turk. Tako Zavrč kot Aluminij sta se že uvrstila v Pokal Hervis za sezono 2012/2013.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Mladi igralci Aluminija so se dostojno upirali ekipi Zavrča.
Nogomet • Matjaž Rozman
K Duričiču v Velenje
Nekdanji vratar Aluminija Matjaž Rozman, ki je kasneje nogometno kariero nadaljeval pri Interblocku in je bil nazadnje član nemškega drugoliga-ša Greuther Furtha (z njimi je pogodbo sporazumno prekinil konec lanskega leta), je pristopil k slovenskemu prvoligašu iz Velenja. Tam bo zamenjal dolgoletnega vratarja Bobana Saviča, ki pri 33 letih zaključuje športno pot.
Pri Rudarju bo zaigral še en nekdanji igralec Aluminija Ivan Firer, ki je nazadnje igral za štajerskoligaša iz Šmarja pri Jelšah. Rudar bo tudi v naslednji sezoni vodil hrvaški strateg Milan Duričic (nekdanji trener ptujske Drave), saj ga je upravni odbor kluba na izredni seji po koncu sezone soglasno potrdil za trenerja v prihajajoči sezoni.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman, novi vratar velenjskega Rudarja
10. Poli maraton, 16. 6.
Prvi s(m)o že preizkusili progo
Foto: Marjan Kelner
Ekipa, ki se je v sredo zbrala na letališču v Moškanjcih: tisti najbolj zagreti so se na pot podali s kolesi, nekateri pa v varnem zavetju spremljevalnih avtomobilov ...
V sredo so organizatorji jubilejnega 10. Poli maratona za novinarje pripravili ogled in preizkus proge, ki se je zaključil z novinarsko konferenco v prijetnem ambientu gostišča Šegula na Polenšaku.
Ob 10. uri se je na letališču v Moškanjcih zbrala majhna druščina, v kateri so bili predstavniki organizatorjev, novinarji in člani KK Perutnina Ptuj. Le majhna skupinica se je odločila za preizkus proge na kolesu, večina jih je raje izbrala varnejše zavetje spremljevalnih avtomobilov. Slednji so bili prikrajšani za pristno doživetje užitkov kolesarjenja po idiličnem okolju, ki v tem času ponuja številne odtenke zelene barve. Trasa je bila tokrat nekoliko skrajšana in se je po dobri uri in pol zmernega kolesarjenja (majice so bile oznojene le za vzorec) z novinarsko konferenco zaključila na Polenšaku. Tam sta predsednik organizacijskega odbora Vinko Mandl in direktor strateškega marketinga pri Perutnini Ptuj Slavko Ficko predstavila vse podrobnosti o letošnjem maratonu. Predvsem sta se osredotočila za spremembo termina in njegov pomik iz septembra na junij. »Analize med udeleženci v preteklih letih in raziskave med potencialnimi udeleženci maratonov v Sloveniji so pokazale, da je sprememba termina upraviče-
na. Pri tem računamo na večje število mlajših udeležencev, učencev, dijakov in študentov, tudi na skupine, ki se ob koncu šolskega leta lažje organizirajo. Vsekakor Poli maraton ostaja največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji,« je povedal Vinko Mandl.
»Gre predvsem za druženje med ljudmi, ki o rekreaciji razmišljajo na podoben način. Za vsakega bo na voljo ustrezna proga, tako za tiste najmanjše (3 km dolga proga), za zmerne rekreativne kolesarje (30 km), kot za tiste zahtevnejše (62 km). Vsak udeleženec bo prejel kvalitetno kolesarsko majico, deležen pa bo še številnih drugih ugodnosti med kolesarjenjem in po koncu kolesarjenja: prejel bo kupon s 60 % popustom v Termah Ptuj (dan pred in na dan 10. Poli maratona), osvežilne napitke med vožnjo in po koncu vožnje, kulinarične dobrote po zaključku kolesarjenja ... Ne zamudite prijetnega družabnega dogodka,« je dodal Slavko Ficko.
Predprijave je možno oddati na spletni strani www.polimaraton.si, prijave bodo mogoče v tednu pred maratonom v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj in na dan prireditve od 8. ure naprej na letališču v Moškanjcih.
Jože Mohorič
10. Poli maraton, 16. 6. 2012, urnik dogajanja:	
8.GG-iG.45	zbiranje prijav na prireditvenem prostoru
iG.GG-i6.GG	pester animacijski program za otroke
ii.GG	start Maxi Poli maratona
ii.2G	start Mini Poli maratona
ii.3G	start Poli snack maratona
i3.GG-i5.GG	prihod na cilj
i4.GG-i7.GG	Poli piknik, žrebanje in podelitev nagrad
Foto: Marjan Kelner
Podrobnosti o jubilejnem 10. Poli maratonu sta predstavila predsednik organizacijskega odbora Vinko Mandl in direktor strateškega marketinga pri Perutnini Ptuj Slavko Ficko.
Tenis • TK Terme Ptuj
Na Ptuju državno prvenstvo U-16
Od sobote do petka, od 2. do 8. 6., bo na igriščih v Termah Ptuj potekalo državno prvenstvo v kategorijah do 16. leta starosti. Gre za turnir najvišjega ranga v tej starostni kategoriji, kakršnega Ptuj ni gostil nekaj zadnjih let. Organizatorji iz TK Terme Ptuj pričakujejo več kot 100 igralcev in igralk, med njimi vse najboljše v kategoriji U-16, možnost nastopa pa imajo tudi najboljši v kategoriji U-14. V soboto in nedeljo bodo na sporedu kvalifikacije, v ponedeljek pa se začne glavni turnir. Svoja železa v ognju bodo imeli tudi domačini, ki največ pričakujejo od Nine Potočnik in Tamare Zidanšek med dekleti ter Svena Laha med fanti. V kvalifikacijah bodo nastopili še Blaž Murko, Tomaž Petrovič, Martin Domanj-ko, Blaž Bezjak, Aleksandra
Korpič, Hana Simonič, Taja Glažar in Neja Gril.
V Kopru najvišje Nika Strašek
V	Kopru je konec tedna potekal turnir z imenom Luka Koper Junior Open, na katerem so nastopali igralci in igralke od 8 do 11 let. Ptujski klub so zastopale Nika Strašek, Eva Magdalene in Nina Pliber-šek.
V	kategoriji U-8 (mini tenis) je zmagala Nika Strašek, Eva Magdalene pa je osvojila 3. do 4. mesto (Nika je Evo ugnala v polfinalu). Nina Pliberšek in Nika Strašek sta nastopali v kategoriji U-9, več uspeha pa je imela Nina, ki se je prebila do polfinala.
JM
Planinski kotiček
Greben Košute-Kladivo, 2094 m-Veliki vrh, 2088 m
Razgledna tura po mejnem grebenu, 9. 6.
Ob pol šestih se zberemo na parkirišču pod gradom. Skozi Dolža-novo sotesko se bomo popeljali do Jelendola in mimo Bornove graščine nadaljevali po gozdni cesti. Košuta je več kot deset kilometrov dolg gorski hrbet v Karavankah. Tvori visoko pregrado, ki je hkrati meja med Slovenijo in Avstrijo. Na severno avstrijsko stran padajo strme prepadne stene, na južno pa se spuščajo večinoma položna pobočja. Na južni strani grebena so slikovite pašne planine, Kofce, Šija, Pungart in Dolga njiva.
Naše izhodišče bo razmeroma visoko, tako da se bomo hitro povzpeli na greben, ki je pravi biser razglednih gorskih slemen. Na višini približno 2000 metrov imamo čudovit razgled na južno gorenjsko in severno koroško stran, pogled pa zajame tudi Kamniško-Savinjske Alpe, Storžič, Begunjščico, Julijce.
Podali se bomo v strmino proti Škrbini, sledi vzpon na Kladivo, na katerega je na nekaj mestih varovana pot, ki je rahlo izpostavljena. Po razglednem slemenu bomo sledili poti proti zahodu preko Malega Kladiva in Kofce gore na Veliki vrh (Hochturn). Sledil bo spust na planino Kofce. Tu nas pričaka prijeten planinski dom, kjer bomo lahko zaužili topel obrok in se okrepčali.
Oprema naj bo zahtevam ture in vremenskim razmeram primerna (dobri čevlji, pohodne palice, vetrovka, kapa ...). Ne pozabimo na rezervna oblačila. Prav tako naj bo v nahrbtniku dovolj tekočine in kakšen priboljšek. V Domu na Kofcah bo mogoče zaužiti topel obrok.
Skupne hoje bo med 6 in 7 ur. Cena izleta je 29 €. Prijave sprejemamo do 5. 6. 2012 oz. do zapolnitve prostih mest! Vrnitev domov bo med 20. in 21. uro. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna, planinska izkaznica)!
Izlet vodi Miran Ritonja, vodnik PZS.
Peca, 2125 m
Sobota, 16. 6. 2012
Le kdo še ni slišal za kralja Matjaža, ki se je s preživelimi vojaki skril v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je kralj Matjaž za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi in upam, da tudi nam.
Krenili bomo iz Tople (Fajmunt) do Doma na Peci (dve uri in pol hoje), vmes obiskali Matjaževo votlino. Od doma se bomo povzpeli po zelo zahtevni in lahki poti na vrh (dve skupini). Za osvojitev vrha bomo potrebovali uro in pol hoje. Vrnili se bomo po lažji poti do Tople. Zbirališče: ob 6.00 - Železniška postaja Ptuj Vrnitev: ob 20.00 - Železniška postaja Ptuj Oprema: - po lahki poti: planinski čevlji, oprema za sredogorje - po zahtevni poti: čelada in samovarovalni komplet Oblačila: primerna glede na vremenske razmere; prevoz: avtobus ali kombi; cena: 20 €; zahtevnost ture: lahka/zelo zahtevna; hrana in pijača: iz nahrbtnika ali na planinski koči. Prijave: na sedežu PD Ptuj ali Daniel (031 694 976) do 10. 6. oz. do zasedbe avtobusa -število mest je omejeno. Vodenje izleta: Daniel Henghelman s sovodniki
Namizni tenis
Zafošnik odličen v Zagrebu
V Zagrebu je potekal močan turnir v namiznem tenisu, na katerem so sodelovali reprezentanti Slovenije v članski konkurenci in v konkurenci U-21. Turnir Euro Africa Circuit spada med tiste, ki so na rang lestvici nekoliko nižje od Pro
Toura in z nekoliko manjšim nagradnim skladom. Med slovenskimi tekmovalci je nastopil tudi Gregor Zafošnik. V prvem krogu finalnega turnirja je 4:2 premagal Hrvata Miho Simoviča, nato še tesno s 4:3 Poljaka Filipa Szymanskega. Za vstop med prvih osem je izgubil z dobrim Belgijcem Robinom Devo-som 0:4.
Danilo Klajnšek
Kikboks • Državno prvenstvo na Ptuju
Ptujčani najboljši v Sloveniji
V soboto, 26. maja, je v dvorani Šolskega centra na Ptuju v organizaciji domačega Kluba borilnih veščin Ptuj in Kikbo-ksing zveze Slovenije potekal finalni turnir državnega prvenstva v disciplinah semi kontakt, full kontakt in glasbenih formah. Na tekmovanju se je zbralo več kot 190 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, med njimi tudi 25 tekmovalcev KBV Ptuj, ki so po številu prvih, drugih in tretjih mest najuspešnejša ekipa v disciplini semi kontakt.
Ptujčani (večina jih je nastopala v dveh kategorijah) so na zadnjem turnirju osvojili 15 prvih mest, 13 drugih in 9 tretjih mest.
Končni rezultati (po treh turnirjih) so pokazali, da je letos KBV Ptuj najuspešnejša ekipa v Sloveniji in se je tako po nekaj letih spet zavihtela na vrh slovenskega kikboksa v disciplini semi kontakt.
Končne uvrstitve članov KBV Ptuj v letošnjem DP Slovenije: semi kontakt
1. mesto so osvojili:
Niko Ritlop (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Žiga Korenjak (ml. kadeti do 28 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti do 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 32 kg), Lara Gavez (ml. kadetinje nad 47 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Vito Čurin (st. kadeti nad 69 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 46 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 69 kg), Luka Vindiš (mladinci do 79 kg in do 84 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg in do 69 kg), Aleksandra Arnuš (članice do 50 kg) in Sabina Kolednik (članice do 55 kg).
vendar je načrtno in kvalitetno delo v vseh selekcijah v klubu pokazalo odlične rezultate. Vsa pohvala velja trenerjem v klubu (Edvard Štegar, Aleš Skledar, Dušan Pavliea, Sabina Kolednik in Vladimir
Sitar), ki so v treninge vložili veliko truda in znanja.
V četrtek najboljši tekmovalci KBV Ptuj, ki so na seznamu reprezentance Slovenije, potujejo v Rimini v Italijo na tekmo za svetovni pokal. To so: Patrik Šulek, Timi Sitar, Gašper Mlakar, Vito Čurin, Simon Ka-isersberger, Luka Vindiš, Tadej Valenko, Adrijana Korez in Sabina Kolednik.
UR
Gašper Mlakar (KBV Ptuj) na najvišji stopnički
2.	mesto so osvojili:
Timi Sitar (ml. kadeti do 32 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti do 42 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 52 kg), Vito Čurin (st. kadeti do 69 kg), Leon Radolič (st. kadeti nad 69 kg in mladinci do 89 kg), Sabina Kolednik (članice do 50 kg) in Adriana Korez (članice do 55 kg in do 60 kg).
3.	mesto so osvojili:
Nino Bratušek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Julija Frangež (ml. kadetinje do 32 kg in do 37 kg), Dejan Duh (ml. kadeti nad 47 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Sašo Vidovič (člani do 69 kg) in Sabina Kolednik (članice do 60 kg).
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki s Ptuja: Edvard Štegar, Milan Breg, Frane Vrbančič, Aleš Skledar in Mateja Erlač.
Vsekakor so vodstvo in tekmovalci KBV Ptuj z doseženim izredno zadovoljni, saj so po nekaj letih najuspešnejši klub v Sloveniji v disciplini semi kontakt. Generacije se menjavajo,
Pet naslovov tudi za tekmovalce KBV Ormož
KBV Ormož je uspešno zastopalo devet mladih tekmovalcev, ki so pod vodstvom trenerjev Danila in Milana Korotaja in Ernesta Pleha osvojili pet naslovov državnih prvakov in dva naslova vice prvaka. Vsi so tekmovali v disciplini semi kontakt. Na tekmovanju je delila pravico tudi dolgoletna aktivna članica našega kluba, sodnica z mednarodno licenco Tončka Kaluža.
Končne uvrstitve KBV Ormož v letošnjem DP:
1.	mesto so osvojili:
Nuša Štefančič (mladinke do 55 kg), Dejan Kociper (st. kadeti do 42 kg), Matjaž Pleh (st. kadeti do 47 kg), Luka Vrankovečki (st. kadeti do 52 kg), Žan Tomažič (st. kadeti do 57 kg);
2.	mesto je osvojil:
Rok Tomažič (st. kadeti do 42 kg in 47 kg).
Od 1. do 3. junija bodo štirje tekmovalci KBV Ormož kot člani državne reprezentance nastopili na tekmi svetovnega pokala v Riminiju.
Ekipa KBV Ormož je na Ptuju osvojila pet prvih mest: Nuša Štefančič med mladinkami ter Dejan Kociper, Matjaž Pleh, Luka Vrankovečki in Žan Tomažič med starejšimi kadeti.
Kajak sprint • Tina Kobale
Pot od košarke do kajaka
Želja po veslanju je bila pri Tini Kobale očitno prisotna že kar nekaj čas, a je dodobra dozorela šele pred kratkim, ko se je preizkusila v kajak sprin-tu. Pred tem je od šestega leta trenirala košarko in nastopala tudi v vseh mlajših slovenskih ženskih košarkaških reprezentancah. Močna želja jo je pripeljala do tega, da je prišla na trening kajak sprinta, kjer ji je bila ta zahtevna športna panoga tako všeč, da se je odločila opustiti košarko in začeti graditi svojo novo športno pot v kajak sprintu. Tako je postala članica BD Ranca Ptuj, kjer ima tudi za prihodnost smele načrte.
Zamenjava košarke za kajak sprint je zelo velika. Zakaj ste kolektivni šport zamenjali za individualnega?
Tina Kobale: »Menjava je zares velika, saj je košarka popularen ekipni šport, ki ga trenira veliko punc in je na treningu vedno prisoten trener. Popolnoma druga skrajnost pa je na nek način treniranje kajak sprinta, saj je v BD Ranca zelo malo tekmovalcev in bolj ali manj treniramo sami po programih naših trenerjev.«
Kako to, da ste poizkusili s kajak sprintom?
Tina Kobale: »Že od osnovne šole naprej sem občudovala Čopa in Špika, ki sta veslala in
Tina Kobale
bila zelo uspešna. Zaradi tega je bila v meni prisotna neka želja, da bi se tudi sama preizkusila v veslanju. Potem sem se zaradi nekaterih razlogov odločila za kajak sprint na mirnih vodah, v katerem sem v Špeli Ponomarenko Janic videla svojo novo vzornico. Ta športna disciplina mi je zelo všeč, saj se odvija v naravi in ne glede na to da sem se ves prvi trening »kopala«, saj sem se obračala s kajakom, sem se kasneje našla v tem športu in v njem dejansko uživam.«
Vaš ptujski trener je Ha-ris Hrenko, medtem ko ob-
časno trenirate tudi s Stje-panom Janicem. Kako oee-njujete vaš hiter napredek?
Tina Kobale: »Resno in redno treniram kajak sprint šele dobro leto dni in delam večinoma po programu Stjepana Janica. Ko mi le čas dopušča se pridružim treningom Špele Po-nomarenko in mislim, da sem z njima veliko napredovala. Ob vikendih se mi na umetnem jezeru reke Drave na treningih pridruži tudi Haris Hrenko, ki mi prav tako s svojimi nasveti veliko pomaga pri mojih treningih.«
Kako naporen šport je
kajak sprint?
Tina Kobale: »Mislim, da sama tistega pravega napornega treninga še nimam za sabo, ker sama še nisem v popolnoma pravem tekmovalnem kajaku. Tako da s svojim kajakom trenutno v glavnem nabiram kilometre in izboljšujem samo tehniko. Mislim pa, da je kajak sprint zelo naporen šport in da morajo za odmevne rezultate veslači ali veslačice zelo trdo delati leta in leta, da pridejo do dobrih rezultatov.«
Katere rezultate bi izpostavili?
Tina Kobale: »Morda bi izpostavila lanski ptujski maraton, za katerega resnično nisem mislila, da ga bom pre-veslala, ker sem mislila, da se bom s kajakom kar potopila. Kot naslednje bi izpostavila svoj nastop na državnem prvenstvu v kajak sprintu na Ptuju, kjer sem dobro opravila svoja nastopa na 200 in 500 metrov. V lepem spominu pa mi je ostal na primer tudi lanski maraton v Bohinju, kjer sem na 15 kilometrov premagala veliko tekmovalk.«
Kakšni so vaši eilji, povezani s kajak sprintom?
Tina Kobale: »Letošnjo sezono je moj cilj čim bolje osvojiti tekmovalni kajak K1 in iz tekme v tekmo izboljševati svoje rezultate. Moja želja je medalja na letošnjem državnem prvenstvu, medtem ko so moje sanje nastop na Olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru.«
David Breznik
Foto: DB
Nogomet • Region's cup
Za zmago zmanjkalo nekaj športne sreče
MNZ Ljubljana -MNZ Ptuj 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Dindič (1.), 1:1 Ljubec (11.), 2:1 Kramar (42.), 3:1 Dindič (57.)
MNZ PTUJ: J. Stegne, Lah, Jan-žekovič, Ljubec, A. Stegne, Milo-šič, Antolič, Toplak, Belšak, Ficko, Štiberc. Igrali so še: Korošec, Lah, Pal, Nežmah, Mlinarič. Trener: Go-razd Šket.
Finale letošnjega tekmovanja Regions cup sta odigrali reprezentanci MNZ Ljubljana in MNZ Ptuj. Prva tekma amaterskih ekip se je na Ptuju končala z neodločenim rezultatom 1:1, tako da se je pričakovala napeta povratna tekma v Domžalah.
Ta se je za goste začela na šokanten način, saj so domačini takoj krenili v napad in že v 1. minuti se je po zmedi v ptujski obrambni vrsti najbolje znašel Dindič ter je iz bližine zadel za 1:0. Po zadetku so gostje nevtralizirali domačine in prevzeli pobudo. Njihov agresivnejši pristop je bil hitro nagrajen, saj po predložku Stegneta vratar Bokal ni ujel žoge in Ljubec jo je brez težav pospravil v gol - 1:1. Po izenačenju sta se obe ekipi nekoliko »ustavili« in igra se je večinoma odvijala na sredini igrišča. Po predložku z leve strani pa je kapetan MNZ
Nogomet
1. SML
1. HIT GORICA	26 1g		6	1 T3:24	63
2. DOMŽALE	26 14		g	3 6Í36	51
3. OLIMPIJA	26 14		T	5 53:34	4g
4.FC KOPER	26 14		5	T 52:30	4T
5. IB INTERBLOCK	26 12		T	T 42:34	43
6. MARIBOR	2T 12		5	10 54:38	41
T RUDAR VELENJE 26 11			6	g 3Í39	3g
8. ŠAMPION CELJE 26		g	6	11 43:53	33
g. B. PUBLIKUM	26	g	4	13 34:51	31
10. MURA 05	26	g	3	14 35:60	30
11. NOGA TRIGLAV 26		6	g	11 35:43	2T
12. DRAVOGRAD	26	6	8	12 35:46	26
13. ALUMINIJ	26	T	5	14 2T:41	26
14. KRŠKO	26	6	T	13 42:66	25
15. KRKA	2T	5	g	13 40:56	24
16. CELJE	26	3 10		13 34:52	1g
1. SKL
_i_:
Foto: DB
Člani reprezentance MNZ Ptuj so obstali na zadnji stopnički tekmovanja Region's cup.
Ptuj Janžekovič v 24. minuti zadel prečko. Do konca prvega polčasa sta obe ekipi poizkušali presenetiti nasprotnika s hitrimi protinapadi, a zares izrazitih priložnosti nismo videli. Smo pa videli še drugi zares »čuden« zadetek za MNZ Ljubljana: Kramar je izvajal prosti strel iz 40 metrov z desne strani, žoga se je na poti do gola odbila na petih metrih in presenetila vratarja Stegneta -2:1.
V nadaljevanju so znova bolje začeli domačini in po dobrem strelu Joloviča smo
Robert Janžekovič, kapetan reprezentance MNZ Ptuj: »Borili smo se po svojih najboljših močeh, vendar nas žoga tokrat ni 'ubogala' - tekmeci so imeli več športne sreče. Po porazu v finalu je v naši ekipi zares veliko razočaranje.«
Gorazd Šket, trener reprezentance MNZ Ptuj: »Moram reči, da smo imeli tudi na tej tekmi svoje priložnosti, vendar se kvaliteta ekipe pokaže takrat, ko jih realizira. Lahko rečem, da je reprezentanca MNZ Ljubljana zasluženo zmagala. Naši nogometaši so igrali dobro, vendar nam je sreča tokrat obrnila hrbet, saj smo prejeli preveč poceni zadetkov.«
REZULTATI 24. KROGA: Krka - Aluminij 2:1, Mura 05 - NŠ R. Koren Dravograd 2:4, Bravo Publikum - Krško 3:7, Šampion Celje - Celje 1:1, NOGA Triglav - IB Interblock 0:1, Olimpija - Domžale 2:0, FC Koper - Rudar Velenje 1:2, Maribor - HIT Gorica 0:0.
27. KROG: Krka -Maribor 4:1
9.	CELJE	26 11 3 12 36:44 36
10.	RUDAR VEL. 26 7 9 10 34:37 30
11.	KRKA 27 7 4 16 33:56 25
12.	MURA 05 26 7 3 16 29:52 24
13.	DRAVOGRAD 26 5 7 14 34:65 22
14.	ŠAMPION CELJE26 6 4 16 19:60 22
15.	HIT GORICA 26 5 5 16 16:34 20
16.	KRŠKO 26 5 4 17 21:63 19 KRKA - ALUMINIJ 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Rogina (56.), 0:2
Gerečnik (58.), 1:2 Dimitrovski (64.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Brence, Gerečnik, Kelc, Novačan (Novak), Cafuta, Rogina, Ž. Špehonja, Petek, Planinšek, Dobaj (Zečevič). Trener: Bojan Špehonja.
Liga U-14
KRKA - ALUMINIJ 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Vrančič (45.), 1:1 Goljat (53.), 2:1 Ejup (57.)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar, Kaj-tna, Jus, Strel, Dvoršak - Špehar, Vindiš, Krajnc, Kirič, Sagadin (Kri-stl), Goljat. Trener: Primož Gorše.
REZULTATI 26. KROGA: Krka - Aluminij 1:2, Mura 05 - NŠ R. Koren Dravograd 2:1, Bravo Publikum - Krško 1:0, Šampion Celje - Celje 1:2, NOGA Triglav - IB Interblock 1:2, Olimpija - Domžale 7:0, FC Koper - Rudar Velenje 4:1, Maribor - HIT Gorica 4:0. 27. KROG: Krka - Maribor 0:2
1.	FC KOPER 26 24 0 2 86:23 72
2.	MARIBOR 27 18 2 7 76:27 65
3.	IB INTERBLOCK 26 16 3 7 53:30 51
4.	NOGA TRIGLAV 26 14 5 7 52:25 47
5.	ALUMINIJ 26 14 5 7 53:40 47
6.	OLIMPIJA 26 14 2 10 53:28 44
7.	B.PUBLIKUM 26 13 2 11 27:31 41
8.	DOMŽALE 26 11 6 9 41:48 39
REZULTATI 28. KROGA: Maribor - Aluminij 3:0, Nafta - NŠ R. Koren Dravograd 1:1, Nissan Ferk Ja-renina - Pobrežje 1:0, Tehnostroj Veržej - Žalec 0:2, Brežice - Celje 0:12, Železničar - Dravinja 5:2, Mura 05 - Rudar Velenje 1:1
1.	CELJE	28 24	3	1 146:16	75
2.	MARIBOR	28 23	4	1 120:12	73
3.	ALUMINIJ	28 22	2	4 112:12	68
4.	RUDAR VELENJE	28 15	4	9 73:51	49
5.	POBREŽJE	28 15	3	10 55:41	48
6.	FERK JARENINA	28 14	4	10 56:46	46
7.	ŠAMPION CELJE	27 12	2	13 48:27	38
8.	NAFTA	28 12	1	15 54:63	37
9.	MURA 05	28 10	6	12 40:48	36
10.	ŽELEZNIČAR 28 11 0 17 37:83 33
11.	TEH. VERŽEJ 28 9 5 14 33:75 32
12.	DRAVOGRAD 28 7 5 16 27:56 26
13.	KOVIN. TEZNO 27 7 5 15 36:71 26
14.	ŽALEC 28 7 2 19 31:112 23
15.	DRAVINJA 28 5 3 20 26:101 18
16.	BREŽICE 28 5 1 22 26:106 16 MARIBOR - ALUMINIJ 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 Križan (26.), 2:0
Bračko (55.), 3:0 Zver (62. iz 11-m)
ALUMINIJ: Janžekovič (Pungar-tnik), Ahec, Muharemi (Panikvar), Majerič, Zorec, Petek (Lončarič), Brodnjak (Šavorič), Hreljič, Brec, Petrovič (Klanjšek), Gale. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
v 57. minuti videli še četrti zadetek na tekmi. Po nesrečnem izbijanju žoge iz kazenskega prostora je ta prišla do neoviranega Dindiča, ki je z natančnim strelom postavil končni rezultat 3:1. A ta bi se še lahko spremenil v prid MNZ Ptuj, saj je bil pri domačinih zaradi drugega rumenega kartona izključen Žiga Bokal. Gostje so tako imeli pol ure igralca več na igrišču, vendar so v tem času poskušali preveč »na silo« in s preskakovanjem igre. Prišli so sicer do nekaj polpriložnosti, edino pravo, stoodstotno, je v situaciji ena na ena z vratarjem zapravil Lah.
Vodni športi
Po koncu tekme je bilo pri igralcih MNZ Ptuja prisotno veliko razočaranje, saj so se skozi celotno tekmovanje in tudi na zadnji tekmi predstavili v dobri luči. Za končno zmago jim je tokrat zmanjkalo le malo športne sreče. Tudi drugo mesto je za povprečno mlado vrsto, ki so jo vodili Gorazd Šket, Franc Nani Ma-tjašič, Sandi Mertelj, Tomaž Muršec in Miran Mlinarič, lep uspeh in dobra spodbuda za naskok na končno zmago v naslednjem letu. V Regions cupu so nogometaši reprezentance MNZ Ptuj doslej slavili dvakrat.
David Breznik
Atraktiven vodni program na Ranci
Drugo leto zapored je pred ptujsko Ranco potekala predstavitev novih modelov Yama-hinih vodnih skuterjev, izven-krmnih motorjev in čolnov. Osnova je bila predstavitev opreme in njena varna uporaba. Obiskovalci so lahko tudi preizkusili določena vodna plovila, kot so skuterji in manjši čolni. Glavna atrakcija pestrega dogajanja pa sta bila brata Rok in Nac Florjančič, ki sta izredna mojstra v Jet
ski Freestaylu. Oba se s to posebno disciplino skakanja in izvajanja trikov na vodi s prilagojenima vodnima skuterjema ukvarjata že dalj časa. Tako sta na primer bivša svetovna prvaka v Jet ski Freestaylu izvajala salte na stran, salte na bok ali soček, salte nazaj in razne kombinacije z eno roko ali nogo ter povezave med skoki. Gledalci so med njunima nastopoma večkrat zadržali dih ...
DB
Športni napovednik
Nogomet
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Za-vrč, Grad - Stojnci, Paloma - Tehnostroj Veržej, Zreče - Kovinar Štore, Malečnik - Odranci, Rakičan - Čarda; NEDELJA ob 17.00: Koroška Dravograd - Tromejnik G-Kalamar
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar
-	Tehnotim Pesnica, Šmarje pri Jelšah - NŠ Drava Ptuj, Boč Polj-čane - Kovinar Tezno, Koroške Gradnje - Carrera Optyl Ormož, Šoštanj - Peca, MU Šentjur - Pohorje
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Apače - Podvinci Agro-center Ptuj; SOBOTA ob 17.00: Dornava vrtnarstvo Kovačec - Ma-kole, Lovrenc - Videm; NEDELJA ob 17.00: Središče - Hajdina, 1A Avto Gerečja vas - Oplotnica, Bukovci - Skorba, Rogoznica
-	Gorišnica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 14.30: Spodnja Polskava - Le-skovec; SOBOTA ob 17.00: Tržec - Majšperk, Slovenja vas - Haj-doše, Cirkulane - Markovci, Pragersko - Podlehnik, Zgornja Pol-skava - Grajena
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
19. KROG: Maribor - Dornava (nedelja ob 17.00)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Aluminij - Mura 05 (nedelja ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
27. KROG: Aluminij - Mura 05 (nedelja ob 11.00)
LIGA U-14
29. KROG: Aluminij - Nafta (sobota ob 11.00)
Mali nogomet • LIGA ŠD AS
PARI 6. KROGA - PETEK ob 20.00: Koranti Demoni - ŠD Majski Vrh, 20.35: KMN Draženci - UŠR Višnjica, 21.10: FC Optimisti
-	MIX Team, 21.45: ŠD AS - KMN Majolka, 22.20: ŠD Pobrežje
-	ŠD Tržec bar Osmica, 22. 55: Joe Fernandes - ŠD AS Evroavto
Mali nogomet • LMN Juršinci
Pari 1. kroga (petek, 1. 6.): ŠD Kenguru - Vinogradništvo Toplak (20.00), ŠD Rim - Sadjarstvo Lovrec (20.40), Bar Žabica - KMN Draženci (21.20), Sakušak - Puch - ŠD Berkovci (22.00), Okrepčevalnica Pumpa - ŠD Polenšak (22.40).
Nočni turnir v Vitomarcih
Klub malega nogometa Vitomarci Petlja prireja 12. tradicionalni Sandijev memorial, nočni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto, 2. 6., na asfaltnem igrišču pri OŠ Vitomarci.
Igra se po pravilih FIFA 4 + 1.
Ob 11. uri se bodo najprej pomerili igralci v kategoriji U-18, ob 14. uri veterani, ob 19.00 pa bo še prijateljska tekma ženskih ekip. Sandijev memorial za prehodni pokal (nagradni sklad je zagotovljen in bo znašal 1900 evrov) se bo pričel ob 20.30. Prijave ekip sprejemajo do žreba pred pričetkom turnirja (75 evrov za ekipo; za ekipe udeleženke zadnjih dveh članskih turnirjev je prijavnina 50 evrov).
V	okviru spremljevalnega programa bo v petek, 1. 6., s pričetkom ob 19. uri potekal turnir med zaselki občine Sveti Andraž ter zabava z ansamblom Trubadurji in DJ-jem.
Tenis • Na Ptuju DP U-16
Od sobote do petka, od 2. do 8. 6., bo na igriščih v Termah Ptuj potekalo državno prvenstvo v kategorijah do 16. leta starosti. Organizatorji iz TK Terme Ptuj pričakujejo več kot 100 igralcev in igralk, med njimi vse najboljše v kategoriji U-16, možnost nastopa pa imajo tudi najboljši v kategoriji U-14. V soboto in nedeljo bodo na sporedu kvalifikacije, v ponedeljek pa se začne glavni turnir.
Mini rokomet • OŠ Miklavž na Obali
V	soboto, 2. junija, bo OŠ Miklavž pri Ormožu kot zmagovalec skupine Podravje nastopila na zaključnem festivalu mini rokometa. Tekmovanje bo potekalo v Kopru, na zunanjih igriščih pri Športni dvorani Bonifika. Na zaključnem festivalu bo sodelovalo 30 ekip, 12 ekip deklic in 18 ekip dečkov.
V	preteklosti so ekipe iz skupine Podravje posegale po najvišjih mestih. OŠ Ormož se lahko pohvali z dvema naslovoma državnih prvakov (Koper 2009, Ormož 2010) in enim naslovom državnih podprvakov (Ljubljana 2011). Tudi OŠ Miklavž bi morala igrati vidno vlogo na turnirju, saj je ekipa pod vodstvom trenerk Danice Zorec in Simone Gregorec v predtekmovanju zabeležila same zmage. Pravico nastopa v letošnji sezoni imajo dečki ter deklice, rojeni leta 2001 in mlajši. Zaključni festival sicer ni tekmovalnega značaja, ampak je namenjen druženju in uživanju v rokometni
igri!
Za OŠ Miklavž pri Ormožu bodo v Kopru nastopili: Janez Luk-man, Simon Zadravec, Adrijan Trstenjak, Tobi Torič, Aleks Perger, Nives Meško, Tadeja Kociper, Leon Panič, Žiga Borko, Jure Luk-man, trenerki Danica Zorec in Simona Gregorec.
DK, JM, UK
Foto: Viki Ivanuša
Ob osnovni šoli Središče ob Dravi so pred kratkim namenu predali nova igrala, ki so postavljena na južni strani zgradbe in so namenjena otrokom do 12. leta starosti. Gre za ravnotežno pot, ki jo sestavlja šest igral, ki spodbujajo razvoj ravnotežja in ostalo motoriko otrok. Zanje so namenili 6.100 evrov, ki so jih v celoti zagotovili iz šolskega sklada. Šola in vrtec imata zelo dobro organizirana sklada, v katerih zbirajo prispevke donatorjev, sponzorjev in staršev, ki imajo veliko posluha za njihove potrebe, je povedala ravnateljica Jasna Munda. Po svojih močeh pa se potrudijo tudi sami in tako vsaj enkrat letno pripravijo dobrodelno prireditev, na kateri zbirajo prostovoljne prispevke, decembra prodajajo voščilnice in koledarje, zbirajo pa tudi odpadni papir. Tako v nekaj letih zberejo kupček, potreben za uresničitev majhnih in tudi večjih želja.
Viki Ivanuša
Gorca • Ob florjanovem
V nedeljo, 6. maja, so tudi v župnijski cerkvi sv. Trojice v Halozah obhajali godovni dan svetega Florijana, enega najpriljubljenejših svetnikov in zavetnika gasilcev ter priprošnjika pred ognjem.
Nedeljo so pričeli z mašo, ki jo je daroval p. Martin Gašparič v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Podlehnik. Zapele so tudi ljudske pevke Društva Trstenke, ki jih vodi Lojzka Merc. Vse navzoče sta poz-dravilapredsednik PGD Robert Arnuš in župan Marko Maučič. Po maši je pred cerkvijo poveljnik Franc Arnuš, operativni vodja PGD, predstavil nova avtomobila in delo z njima. Nato je sledilo družabno srečanje.
Zdenka Golub
Radenci • Z donacijami do prenove parka
Lanskoletno snovanje projekta o obnovi radenskega parka je pred uresničevanjem. Kot je znano, so župan občine Radenci Janez Rihtarič, takratni direktor Radenske Zvonko Murgelj, ki ga je pri nadaljnjih aktivnostih nasledil Milan Hojnik, in direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš sklenili dogovor o nujnih korakih obnove zdraviliškega parka, ki je v prejšnjem stoletju slovel po izjemni urejenosti. Partnerji so se dogovorili, da bodo stroške ukrepov v parku delili na podlagi pisnega sporazuma v treh enakih delih. Doslej storjeno so nedavno predstavili širši javnosti v radenskem hotelu Radin, kjer so o projektu govorili Mojca Marovič, direktorica radenske občinske uprave, Tanja SimoničKorošak, oblikovalka krajine, ter Janez Rihtarič, Mladen Kučiš in Milan Hojnik (naposnetku). Doslej so vsi trije partnerji, ki so se lotili zahtevnega projekta revitalizacije radenskega parka, porabili okoli 31 tisoč evrov, preostale finančne vložke v prihodnje pa bodo sporazumno reševali.	n§
Foto: ZG
Foto: NS
Ptuj • Evropski festival plesanja četvorke
Razigrano slovo od šolskih klopi
Letos je v projektu evropskega festivala plesanja četvorke pod okriljem Plesne zveze Slovenije plesalo več kot 25 tisoč mladih v 19 slovenskih in 25 evropskih mestih. Na Ptuju jih je v petek, 25. maja, plesalo 540. Maturantom so se pridružili tudi osnovnošolci ter po tradiciji tudi mladi iz Zavoda dr. Marijana Bor-štnarja.
Letošnja prireditev je potekala pod motom Maturantska četvorka brez alkohola, projekt pa je podprlo tudi ministrstvo za zdravje. V mestih, v katerih so mladi v petek, 25. maja, plesali četvorko, so bili z lokalnimi soorganizatorji podpisani dogovori, da bo izpeljana dostojno, v ponos vsem, predvsem pa brez alkohola in prepovedanih drog. Tudi letos so si organizatorji in plesalci v 19 slovenskih in 25 evropskih mestih prizadevali, da bi dosegli Guinnessov rekord. V Sloveniji je na zadnji šolski dan slovenskih maturantov plesalo skoraj deset tisoč mladih, in sicer v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Kranju, Murski Soboti, Ajdovščini, Velenju, Trbovljah, Črnomlju, Ljutomeru, Ptuju, Slovenski Bistrici, Slovenskih Konjicah, Lendavi, Slovenj Gradcu, Litiji, Kočevju, Sežani in Sevnici. Tega dne so se mladim slovenskim plesalcem ob 12. uri na ulični če-tvorki pridružili tudi mladi iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Češke, Madžarske
Foto: Črtomir Goznik
S petkove četvorke na Ptuju v organizaciji Plesne zveze Slovenije in Plesne šole Pingi
in Slovenije. Z največjim plesom v tujini se lahko pohvalijo na Slovaškem, kjer je v štirih mestih zaplesalo več kot 11 tisoč mladih, od tega največ v Košicah, kjer jih je bilo 7948, kar je nov neuradni Guinnes-sov rekord na eni lokaciji.
Žal pa se zaradi mature letos niso mogli pridružiti Hrvati,
ki so napovedali več kot 3000 plesalcev; zaradi finančne stiske se letošnje četvorke niso udeležili v Prešovu, kjer jih je lani plesalo več kot 4000. Organizatorji pa v prihodnjem letu pričakujejo tudi Celjane in mlade iz drugih mest, v katerih doslej še niso sodelovali.
Na Mestnem trgu na Ptuju
je v organizaciji Plesne šole Pingi pod vodstvom plesalca plesnega učitelja Jerneja Brenholca plesalo 540 mladih. Prireditev je podprla tudi MO Ptuj. Žal pa vsi udeleženci ptujske četvorke niso upoštevali mota letošnje prireditve - četvorka brez alkohola.
MG
Ptuj • 33. vrteški in 5. medobčinski kros cicibanov
Športno in kulturno dogajanje
Maj je že od nekdaj praznični mesec za Vrtec Ptuj, saj praznujejo svoj praznik in že tradicionalno izvedejo svoj kros, ki so mu pred petimi leti dodali še medobčinskega.
Tradicionalni kros cicibanov in cicibank Vrtca Ptuj, bil je že 33., je letos potekal na Mestnem stadionu. 24. maja je teklo 138 otrok, ki se jim je pridružilo tudi 16 zaposlenih v Vrtcu. Zavod za šport je za vse udeležence pripravil medalje, ob cicibanih tudi za starejše udeležence.
V okviru 5. medobčinskega krosa cicibanov Vrtca Ptuj, ki je prav tako potekal na Mestnem stadionu, vodil pa ga je Boštjan Zemljarič z Zavoda za šport Ptuj, je tekmovalo 128 otrok iz vrtcev Videm, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Markovci, Ormož, Destrnik-Tr-novska vas, Cirkulane, Zavrč in Ptuj. Medalje zanje je prispevala Športna šola Juhuhu, ki je pripeljala tudi Juhija, da je bilo še bolj zabavno. Otroci 24. maja niso samo tekli, temveč so se lahko preizkusili v različnih gibalnih igrah.
Otroci Vrtca Ptuj, kjer veliko dajo na gibanje, saj je bil Vrtec Ptuj doslej že štirikrat proglašen za naj športni vrtec Slovenije, pa so se 25. maja udeležili tudi olimpijskega festivala otroških vrtcev v Varaždinu,
kjer so dosegli odlične rezultate. Sodelovali so z ekipo 10 deklic iz enote Trobentica in 10 dečkov iz enote Vijolica. V teku na 50 metrov posamezno za dečke so osvojili prvo mesto, v teku na 50 metrov posamezno za deklice 1. in 3. mesto, v štafeti 4 krat 25 metrov za deklice 3. mesto in v štafeti 4 krat 25 metrov 5. mesto.
24. maja je Vrtec Ptuj sodeloval tudi na nacionalni proslavi kulturne raznolikosti, dialoga in razvoja. Predstavil se je s točko Leva - desna. Proslava je potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, pripravila pa jo je Slovenska nacionalna komisija za Unesco in Unesco ASP mreže šol Slovenije. Zadnjo majsko soboto pa je Vrtec
Ptuj na Ptuju gostil 44 vzgojiteljic združenja vzgojiteljev iz Zagreba. Ob tej priložnosti so izmenjali številne izkušnje in primere dobre prakse iz predšolske vzgoje. Srečanje je obogatila gledališka skupina Vrtca Ptuj, ki se je ob tej priložnosti predstavila v igri Pedagoška konferenca 2025.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Majski tradicionalni kros najmlajših je letos potekal na Mestnem stadionu.
Kuharski nasveti
Mečarica
Širokokljuna mečarica je kot tun že iz starih časov izziv za vsakega ribiča. Od devetih vrst rib z mečem je prav ta vrsta tista, ki jo je najteže ujeti. V domovini ribolova na ameriški vzhodni obali jo ribiči, ki lovijo specifično to vrsto, ujamejo le izredno redko. Bolj pogoste so te mečarice na obalah Južne Amerike, v Sredozemlju in na vzhodni afriški obali, sicer pa je bolj ali manj prisotna povsod.
V Jadranu je vrsta dokaj pogosta in se v komercialne namene lovi le izjemoma. Pogosto lahko vidimo manjše in srednje velike mečarice iz vode na odprtem morju srednjega in južnega Jadrana. Zaradi večjih globin v južnem delu Jadrana jih je tam verjetno več.
Meso širokokljune mečari-ce je od vseh mečaric najbolj cenjeno, posebna specialiteta je dimljena mečarica. Mečari-ce so omenjene v rimskih in grških zapisih. Leta 350 pr. n. št. jo je Aristotel imenoval „širokokljuna". Je edina predstavnica svojega rodu in je edina med mečaricami, ki se zaradi kvalitete svojega mesa komercialno izkorišča. Mečarica je impozantna riba, ki doseže maksimalno težo tudi do 680 kg. Ima dolg in ploščat kljun, visoko in čvrsto hrbtno plavut, ki je po velikosti in obliki enaka zgornjemu delu repne. Pri plavanju tik pod površino jo spoznamo po hkrati vidnih obeh plavutih, ki molita iz vode.
Glede na hranilno vrednost mečarica v 100 g živila vsebu-
je 20 g beljakovin, 4 g maščob, nič ogljikovih hidratov, od mineralnih snovi je bogat vir natrija. Glede na velikost same ribe, katere kose mesa lahko režemo na steake, zrezke, fileje, nam ta riba omogoča obilico možnosti glede priprave. Meso je hkrati tudi dovolj čvrsto, da to omogoča. Meso mečarice se ujema z olivnim oljem, rožmarinom, paradižnikom, česnom, krompirjem, žajbljem in čebulo.
Meso mečarice po možnosti pred toplotno obdelavo mari-niramo, s čimer je meso pridobilo na sočnosti. Mariniramo jo lahko v olivnem olju z rožmarinom, in česnom, olivnem olju s čebulo ali drobnjakom, lahko si pripravimo tudi marinado iz sojine omake. Okusno marinado lahko naredimo tudi iz vina, česna in rožmarina. V marina-di meso mečarice pustimo po možnosti vsaj eno uro.
Okus mesa mečarice najbolj zaznamo, če jo začinimo s soljo in poprom ter spečemo fileje na olivnem olju, skupaj s prej omenjenimi zelišči na žaru ali
Ražnjiči iz mečarice
v mrežasti ponvi. Okusne jedi dobimo tudi, če jo kuhamo. Pripravimo lahko različne polnjene zvitke. Fileje ali zrezke mečarice začinimo, potresemo na rahlo z mletim rožmarinom, na zrezek položimo rezino sira in zavijemo. Zvitke damo na manjši kos pomaščene folije in jih damo kuhat v vodo.
V kolikor zvitke napolnimo z zelenjavo, kot so blanširani listi pora, gosta mešanica česna, drobnjaka in olivnega olja, nadev ne izhaja, kuhamo jih lahko brez folije, vodo, v kateri jih kuhamo pa dodatno začinimo z vejico rožmarina, krhljem limone, lovorom, celim poprom, svežo zelenjavo. Tako kuhane ponudimo z masleno omako in kuhanim krompirjem.
Mečarico lahko pečemo tudi v pečici, pogosto jo pečemo z olivami, mlado čebulo in koprom. Pečeno meso mečarice se ujema tudi z rezinami pečenega paradižnika. Pri pečenju mečarice na žaru lahko okus
izboljšamo tudi, če jo pečemo s pomočjo masla. Pečene fileje ali zrezke pogosto ponudimo z rukolo, kar zagotovo pove, da se okus mesa mečarice enakovredno kosa z močnim okusom rukole.
Pri toplotni obdelavi meča-rice pazimo, da ni predolga, oziroma, da po nepotrebnem ne podaljšujemo časa pečenja, dušenja ali kuhanja, saj postane meso po predolgi toplotni obdelavi pusto.
Okusne steake mečarice dobimo tudi, če jo na kose narezano dušimo skupaj z zelenjavo, lahko jo dušimo s čebulo, gobami in česnom, čebuli lahko dodamo paradižnik in nato dodamo začinjene steake me-čarice in dušimo tako dolgo, da se meso zmehča, lahko pa jo dušimo skupaj s porom in olivami. Ne glede na to katero kombinacijo zelenjave izberemo, dobimo okusne in zdrave jedi.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mučenje pod krinko lepote
Še vedno se dogaja, da nekateri novopečeni lastniki kužkov pasem, ki so jim nekoč rezali oziroma »kupirali« ušesa, želijo, da bi njihovim pasjim mladičkom obrezali ušesa. Podobno se dogaja tudi s kupiranjem repkov.
Po zakonu o zaščiti živali je v Sloveniji prepovedano kakršnokoli lepotno operativno oblikovanje ušes pri mladih ali starih živalih. Obstajajo nekatere pasme, pri katerih so se ušesa v preteklosti redno kupirala. Zaradi zelo pogostih zdravstvenih zapletov po takih operacijah in s tem povezane dolgotrajne terapije in nege operiranega kužka so omenjeni posegi predstavljali izrazito nepotrebno mučenje živali in jih je zakonodajalec na srečo prepovedal. Prepovedani so povsod v Evropski uniji. Najpogostejši zapleti po operacijah so bili, da je prišlo do infekcije in gnojnih vnetij obrezanih ušes, najpogosteje kot posledica samopoškodovanja, saj so obrezana ušesa močno boleča in se kuža intenzivno praska po njih. Šivi v takem primeru popustijo in koža se dobesedno olupi iz ušesa, tako da na piano pogleda ušesni hrustanec, ki je izrazito podvržen infekciji. Rezultat operacije je v takem primeru iznakažen ku-žek, ki so ga brezvestni lastniki mnogokrat usmrtili. Povsem mogoč in pogost zaplet je, da se kužku eno uho ne postavi
pokonci in tak kužek je moral nositi iz žice narejeno protezo na glavi tudi nekaj tednov in to samo zaradi nečimrnosti svojih lastnikov, ki jim je bil kužek s kupiranimi ušesi bolj všeč.
Kupiranje ušes je izrazito poseganje proti naravi in etičnim normam. Pri nas v veterinarski bolnici nismo teh posegov nikoli opravljali, smo pa na žalost pogosto popravljali in reševali iznakažena in nekrotično gnojna ušesa po operacijah. Še vedno se na žalost najdejo lastniki, ki peljejo žival na Hr-
Foto: E. Senear
vaško, kjer ta poseg nekateri neodgovorni veterinarji opravijo. Opozorilo pa velja takim lastnikom, da tudi če so poseg kupiranja ušes opravili na Hrvaškem, ne pomeni, da v tem primeru za njih ne velja zakon. Že anonimna prijava sosedov na veterinarsko inšpekcijo, da imajo kužka z obvezanimi in odrezanimi ušesi, je lahko povod za postopek in tudi veliko kazen.
Pri kupiranju repkov je Zakon o zaščiti živali dopustil možnost, da se poseg opravi, vendar izključno v starosti mladičkov od 3 do 5 dni. Rep je namreč podaljšek hrbtenjače in kasneje bi bil tak poseg zelo boleč in naporen za kužka. To pomeni, da se repki lahko po-režejo mladičkom takoj po rojstvu in to v lokalni anesteziji, po vseh principih in pravilih kirurgije. Kužki dobijo tudi zaščito z antibiotikom in pro-tibolečinsko terapijo. Nekateri neodgovorni lastniki na žalost še vedno sami, kot pravijo, »po-ščipajo« repke in to kar z navadnimi kleščami, kar ponovno vodi v bolečinska stanja in veliko možnost infekcije, saj taki mladički še nimajo izoblikova-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nega imunskega sistema in so zelo podvrženi infekcijam.
Vemo, da nam narava daje najboljše. Uživajmo s svojimi kužki takimi, kot so prišli na svet, in jih ne iznakazimo po nepotrebnem, ne izpostavljaj-mo jih operacijam in bolečini, ko so komaj začeli živeti. Nenazadnje pa smo si kot lastniki živali dolžni prebrati Zakon proti mučenju živali in ga tudi spoštovati.
Kot zanimivost naj dodam, da so kužki s kupiranimi ušesi nezaželeni tudi na razstavah psov. Tako je pred tremi tedni na svetovni razstavi psov v Salzburgu v kategoriji odraslih psov pasme argentinska doga zmagal kužek z nekupiranimi ušesi. To omenjam zato, ker je bilo do nedavnega za to pasmo nepojmljivo, da psi ne bi imeli kupiranih ušes, saj jim ta dajejo agresivnejši videz. Emil Senčar, dr. vet. med.
Krvodajalci
14. februar: Marjan Kegl, Ivanjkovci 4, Ivanjkovci; Albin Belšak, Koračice 22, Sveti Tomaž; Marjan Vajda, Spodnji Ključarovci 1, Velika Nedelja; Davorin Štampar, Vitan 8, Kog; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 b, Sveti Tomaž; Aleksander Do-gša, Lahonci 119, Ivanjkovci; Borut Plohl, Rucmanci 48, Sveti Tomaž; Boštjan Petučnik, Grabšinci 12, Sv. Jurij; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Fridi Kos, Čermožiše 62 b, Že-tale; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a, Žetale; Tatjana Bele, Žetale 48, Žetale; Mitja Pauko, Jiršovci 50 a, Destrnik; Nejc Sakelšek, Žetale 67; Frančiška Hajšek, Kočice 5, Žetale; Marjan Koren, Sedlašek 119 a, Podlehnik; Silvo Korez, Žetale 48, Žetale; Vida Prevolšek, Čermožiše 61, Žetale; Dušan Cizerl, Dravci 17, Videm; Roman Plohl, Hlaponci 8, Polenšak; Damir Šolman, Čermoži-še 45 d, Žetale; Janez Koren, Pod-lehnik 6 c; Ivan Skok, Žetale 49; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Anton Butolen, Žetale 80; Hanna Kohler, Kicar 24 b, Ptuj; Franc Stojnšek, Nadole 12, Žetale; Dejan Bele, Dobrina 4, Žetale; Igor Rito-nja, Sp. Polskava 202 a, Pragersko; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Stanko Pulko, Žetale 52; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Branko Rebernišek, Čermožiše 52, Žetale; Miran Ljubec, Zabovci 61, Markovci; Anton Hajšek, Kočice 5, Žetale; Ivan Bedenik, Žetale 56; Boštjan Horvat, Žetale 23 a; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Alojz Ovčar, Podvinci 108, Ptuj; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Tatjana Pernek, Čermožiše 52, Žetale; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a, Destrnik; Martin Kolarič, Visole 25.
16. februar: Roman Štih, Lu-kavci 43, Križevci pri Ljutomeru; Olga Plohl, Rucmanci 48, Sveti Tomaž; Matjaž Feguš, Cerovec Stanka Vraza, Ivanjkovci; Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b, Ormož; Sašo Zelenik, Podvinci 2 c, Ptuj; Jelka Kolarič, Ptujska c. 25 a, Ormož; Borut Prapotnik, Ptujska 2 a, Ormož ; Aleš Meško, Hranjigovci 17, Sveti Tomaž; Iztok Dobnik, Povodnova 7, Ptuj; Natalija Nežmah, Mariborska 37, Ptuj; Miroslava Vršec, Cirkulane 54; Danilo Ambrož, Stojnci 148; Zvonko Medved, Majšperk 22 c; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Polenšak; Danilo Beranič, Pleterje 31 a, Lovrenc na Dravskem polju; Irena Bedrač, Hlaponci 49, Polenšak; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Vesna Hajdinjak, Kukava 74 a, Juršinci; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51, Videm; Dejan Sever, C. Františka Foita 10, Velenje; Primož Babič, Ul. heroja Nandeta 50, Maribor; Katja Bezjak, Placa-rovci 8 a, Gorišnica; Franc Majcen, Podlože 40, Ptujska Gora; Marjan Jus, Ptujska gora 2 a; Tadej Sven-šek, Lovrenc na Dravskem polju 1; Dušan Bedrač, Hlaponci 49, Polen-šak; Branko Leben, Kukava 74 a, Juršinci; Bojan Potočnik, Sp. Jablane 7, Cirkovce; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Matej Goljat, Cirkovce 19; Martin Horvat, Dorna-vska cesta 15, Ptuj; Robert Murko, Pobrežje 152 a, Videm; Janko Ko-drič, Bukovci 92 a, Markovci; Janez Matjašič, Borovci 38 a; Markovci; Dušan Potočnik, Popovci 2, Ptujska Gora; Franc Janžekovič, Slomi 7 a, Polenšak; Tadeja Leskovar, Lovrenc na Dravskem polju; Marko Pšajd, Apače 295, Lovrenc na Dravskem polju; Stanka Plohl, Grlinci 3 a, Juršinci; Marjan Kokot, Majšperk 32; Ivan Babšek, Breg 57, Majšperk; Marko Caf, Kaniža 14 d, Šentilj v Slovenskih goricah; Adel Nakičevič, Sarajevska ulica 2, Maribor; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor.
21. februar: Boris Golob, Strelci 10 a, Markovci; Albina Drevenšek, Sp. Gruškovje 22 a, Podlehnik; Anton Vaupotič, Jablovec 21, Podlehnik; Danijel Krajnc, Pobrežje 147
a, Videm; Dejan Belšak Slodnjak, Slomi 14, Polenšak; Anton Bren-holc, Rjavci 21, Vitomarci; Anton Topolovec, Spodnji Leskovec 7 b, Zg. Leskovec.
23. februar: Slavko Muršec, Črmljenšak 39, Voličina; Jolanda Vajzman, Čagona 47, Cerkvenjak; Franc Vajzman, Čagona 47, Cerkvenjak; Simon Voršič, Ul. dr. Horvata 16, Ormož; Mirko Lovrec, Trnovci 13, Sveti Tomaž; Marjan Horvat, Miklavž pri Ormožu 36; Alojz Rozman, Hum pri Ormožu 27; Mojca Novak, Miklavž pri Ormožu 36; Gregor Rozman, Hum pri Ormožu 27; Boštjan Plohl, Kukava 21, Juršinci; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8, Videm; Andrej Orovič, Kicar 61 a, Ptuj; Ferdinand Humski, Grajena 46, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52 a, Ptuj; Daniel Bec, Sakušak 24, Juršinci; Marjan Munda, Juršinci 27 b; Jožef Galun, Stogovci 14, Ptujska Gora; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Damijan Plajnšek, Ci-ril-Metodov drevored, Ptuj; Dolores Vidovič, Zg. Hajdina 107 a; Davorin Potočnik, Zg. Leskovec 19; Miran Pešl, CMD 7, Ptuj; Stanislav Dra-škovič, Mestni Vrh 60 a, Ptuj; Ve-koslav Mar, Strelci 13 a, Markovci; Srečko Fekonja, Strejaci 1, Dornava; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16, Trnovska vas; Danijel Kuhar, Senešci 68, Velika Nedelja; Robert Gajser, Stogovci 47 a, Ptujska Gora; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22, Ptuj; Dragutin Galinec, Pobrežje 136 a, Videm; Nejc Pešec, Mariborska cesta 21 a, Ptuj; Vladimir Zagoršek, Dornava 145, Dornava; Bogdan Gajser, Mezgovci ob Pesnici 4, Dornava; Franc Križan, Gabrnik 52; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Klaudia Lazar, Kicar 108 b, Ptuj; Franjo Mi-helač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Vladimir Fras, Hlaponci 25 a, Darinka Predi-kaka, Podlože 60 a, Ptujska Gora; Dragutin Vugrinec, Dravinjski Vrh 3 d, Videm; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7, Zavrč; Franc Zajc, Sela 34 a, Lovrenc na Dravskem polju; Stanko Solina, Jiršovci 59, Destrnik; Jože Premzl, Starošince 33, Cirkovce; Franc Gajšek, Gorca 3 a, Podleh-nik; Marija Bezjak, Gajevci 23, Gorišnica; Luka Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Matjaž Ribič, Zagrebška cesta 75 a, Ptuj; Janez Vogrinc, Čermožiše 44, Žetale; Stanislav Širec, Kočice 70 a, Žetale; Branko Selinšek, Majšperk 38; Miroslav Kužner, Stogovci 29 a, Majšperk; Karl Ravnjak, Trniče 70 a, Marjeta na Dravskem polju; Biserka Lubej, Trniče 43, Marjeta na Dravskem polju; Davorin Lubej, Trniče 43, Marjeta na Dravskem polju.
28. februar: Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih goricah; Radivoj Dovečar, Strjanci 33, Podgorci; Bojana Pajtler, Gode-ninci 42, Središče ob Dravi; Roman Železnik, Nadole 4, Žetale; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a, Stoperce; Robert Bezjak, Slatina 50, Cirkula-ne; Martina Peklar, Stojnci 64, Markovci; Marija Zagoršek, Bukovci 72, Markovci; Vekoslav Širec, Slape 14, Ptujska Gora; Stanka Lah, Pongrce 15, Cirkovce; Roman Fras, Trnovska vas 30; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68, Videm; Branko Firbas, Moškanjci 76, Gorišnica; Franc Rodo-šek, Strajna 7, Podlehnik; Aleš Me-glič, Spuhlja 61, Ptuj; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Leonida Ozimek, Anželova 22, Ptuj; Emil Munda, Strnišče 27, Kidričevo; Miran Zavec, Mala Varnica 8, Zg. Leskovec; Janko Vindiš, Ptujska Gora 3; Aleksander Krajnc, Draženci 33 c, Hajdina; Franc Vajda, Dravska 20, Ptuj; Nada Kosi, Stojnci 12 a, Markovci; Petra Zupanič, Muretinci 29, Gorišnica; Anton Feguš, Sedlašek 15 a, Podlehnik; Sonja Kokot, Hrastovec 27, Zavrč; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Sabina Pravdič, Gajevci 27 a, Gorišnica; David Vrečko, Lešje 6, Majšperk; Marija Letonja, Sedlašek 47, Podlehnik; Brigita Ra-dolič, Kungota pri Ptuju 10.
Iščete svoj stil	^
KOLEKTIV SALONA
Poletna podoba za različne priložnosti
Andreja Rojko je 39-letna bančna uslužbenka s Ptuja, ki v prostem času rada hodi v hribe, kolesari, vrtnari, obiskuje gledališče, koncerte in druge kulturne dogodke. Na akcijo Iščete svoj stil se je prijavila zato, ker meni, da je občasno treba prenoviti svoj zunanji videz, tako kot osvežiti svoje misli.
íkosko m gensKo
Slomškova 22
10 % popust v juniju
Foto: Črtomir Goznik
Andreja po preobrazbi, v poletni oblekici iz trgovine Zala, čevlji so iz Alpine, torbica pa iz prodajalne La Mans.
Naša današnja udeleženka ima normalno in pigmentirano kožo. Po površinskem čiščenju in odstranitvi odmrlih celic, so ji v kozmetičnem salonu Neda uredili tudi obrvi, za povečanje vlažnosti kože pa so ji svetovali hidratacijo. Pigmentacijo kože pa je mogoče zmanjšati z mi-krodermoabrazijo. Gre za brušenje kože s kristali, s katerim se zmanjšajo pore, hkrati pa tudi zmanjša pigment kože.
V Frizerskem salonu Stanka je frizerka Sabina Vajda
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Naslov
Kraj
Pošta
Telefon
Vaša e-pošta
Dosegljiva sem
□	po telefonu
□	po e-pošti
Foto: Črtomir Goznik
Andreja prej ...
lase najprej pobarvala temno vijolično, zatem pa jih postrigla stopničasto. Posušila jih je gladko in stilirala z lakom.
Vizažistka Minka Feguš je na obraz nanesla mineralni puder v prahu, zatem pa s pomočjo čopiča izenačila ten kože. Veke je najprej osenčila z nežno roza oziroma barvo kože. Nato pa obrobila z vijoličasto sivim senčilom za močnejši poudarek oči. S črnim črtalom je nato obrobila spodnji in zgornji veki, v mareličnem tonu pa poudarila ličnice in ustnice. S
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
takšnim ličenjem je ustvarila lep naraven videz s poudarkom na očeh.
„Andreja je že ob prvem srečanju dokazala, da goji svoj slog, ki pa je verjetno v veliki meri omejen in prilagojen njeni službi. Torej, če so ji v službi določene neke meje pri izbiri oblačil, pa lahko te prekrši v svojem prostem času. Danes sem se jo odločila obleči v lahko poletno bombažno oblekico, udobne sandale, stiliranje pa sem dopolnila še z veliko torbo. Obleka je sicer enostav-
nega kroja, zanimiv pa je dizajn samega materiala, kombinacija sive in črne, ki je ravno zaradi tega lahko oblekica, ki nam služi čez cel dan, zamenjamo lahko samo sandale in torbico ter jo uporabimo tudi kot bolj elegantno obleko. Obleko sem izbrala v trgovinici Zala. S sivimi sandali iz trgovine Alpina je lahko to dnevni slog, primeren tako za v službo v vročih poletnih dneh kot za pohajkovanje po mestnih ulicah. Tudi velika siva torba iz trgovine La Mans, je več kot nujno potrebna za čez dan, saj njen volumen prenese veliko količino nujno potrebnih malenkosti, ki morajo biti vedno pri roki. V takšno torbo lahko skrijemo tudi kopalke in brisačo, če nas premami skok v bazen ali morje. Andreja torej lahko v novi podobi uživa v poletnih trenutkih, kjerkoli že bo, če gre samo v službo ali na sprehod po mestu ob obali. V veliko torbo pa lahko skrije tudi majhno črno torbico in črne sandale z vrtoglavo visoko peto in se proti večeru odpravi še na kakšno romantično večerjo," je nov Andrejin videz podrobneje opisala stilistka Sanja Veličkovic.
Masaža v osnovi ne pomeni bolj ali manj površnega glajenja oziroma gnetenja kože (mišic), temveč zahteva zbranost in predvsem moč. Če nekoga zma-
siramo, mu s tem podarimo več kot zgolj glajenje in gnetenje, saj mu izkažemo veliko pozornosti. Prav ta pozornost pa se nam na začetku morda ne zdi preprosta, saj se moramo drugemu približati na način, ki ga sicer nismo vajeni in pri tem premostiti medčloveške razdalje, je povedala kozmetičarka Silva Čuš iz kozmetičnega studia Olimpic. Taka bližina je nova tudi za tistega, ki ga masiramo,
še posebej, če oseba masaže ni vajena. Masaža nam je torej dobesedno pisana na kožo, ponuja nam priložnost, da se v svoji koži dobro počutimo. In kdor se v svoji koži počuti dobro, je navadno bolj zadovoljen, lažje oziroma bolje prenaša obremenitve in napore, ki nam jih nalaga vsakodnevni tempo in stres, je še o prednostih masaže povedala Silva Čuš.
MG
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (15.)
Od vrtcev do rabarbarinega jogurta
Razlika, ki je verjetno v Angliji ne boste hitro opazili, je v izobraževalnem sistemu. Vsi sicer vemo, da so Angleži precej znani po tradicionalnih uniformah v osnovnih in srednjih šolah, to me ni presenetilo, ni pa se mi na primer niti sanjalo, da tukaj ni javnih vrtcev. Zanje ne skrbijo mestne oblasti ali kaj podobnega, pač pa jih ustanavljajo zasebniki. Po potrebi trga, če se lahko tako izrazim.
Vrtci so tako vsi privatni in jih praktično nič ne povezuje. Sicer ne vem, kako je s samimi programi, ki jih vrtci izvajajo, tako da o tem zaenkrat raje ne bom pisal. Kolikor lahko opazim med samimi sprehodi, vem le, da so vrtci običajno precej
škatlasti, z ne ravno veliko zelenimi površinami, vendar je to verjetno žrtev vsakega večjega mesta.
Stvar, ki jo bo verjetno opazil vsak turist, pa so ameriške „kavarne", ki se nahajajo skoraj na vsakem vogalu. Običajno je opaziti dve blagovni znamki. To sta znameniti Starbucks in Costa. To se mi v bistvu zdi precej škoda, saj so s tem skoraj povsem izginile majhne lokalne kavarne oziroma bifeji, vse skupaj pa postaja zelo enolično. V ta kontekst bi morda do neke mere lahko vključil še vrsto ameriških verig hitre prehrane, vendar te, četudi popularne, niso tako številčne kot prej omenjene kavarne ...
Oglas za vrtec, ki je del privatne hiše
Foto: Matic Hriberšek
Hladilniki, polni svežega mleka, v enem izmed supermarketov
Pred časom, ko je bila velika noč, sem bil prav presenečen, ko sem ugotovil, da je ne praznujejo niti približno tako kot mi. Sicer trgovine na veliko prodajajo razne čokolade z velikonočnimi motivi, tudi jajca so marsikje pošla, vendar tradicionalno Angleži teh ne barvajo. Tudi presmecev ter velikonočnega žegna na primer ne poznajo. Verni sicer gredo tistih nekaj dni zaporedoma v cerkev, vendar, kolikor sem razumel, nimajo nobenega posebnega slavja.
Podobno je bilo tudi s prvim novembrom oziroma dnevom spomina na mrtve. Za ikebane tu ni mesta, tega ne poznajo. Prav tako ne množičnega
ne. Problem - no, vsaj za ljudi z območja Balkana - je tudi s kavo. Do zdaj se je namreč izkazalo za nemogoče kjerkoli kupiti fino mleto kavo. V Veliki Britaniji namreč pijejo izključno filter kavo ali pa instantne pripravke. Tudi česa, kar bi spominjalo na džezvo, ni nikjer naprodaj. Morda se to sliši nenavadno, ampak posušene zelene kot začimbe prav tako
nisem nikjer našel. Osebno se mi tudi zdi, da v trgovinah ni na razpolago toliko različnih vrst jogurtov in čokolade, kot sem jih vajen doma, čeprav pa moram priznati, da sem naletel na nekaj okusov, ki jih poprej nisem zasledil kje drugje. Všeč mi je bil rabarbarin jogurt. Tu pa se zgodba zaenkrat konča ...
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Matic Hriberšek
zgrinjanja sorodnikov na pokopališča in prižiganja sveč na grobovih. Mislim, da na tisti dan pravzaprav ne počnejo nič posebnega, razen da se morda spomnijo na preminule.
Za konec pa še samo nekaj zanimivosti, na katere sem naletel v trgovinah. Precej popularna je pomarančna marmelada, ki je na voljo praktično v vsaki trgovini, medtem ko verjamem, da bi jo v Sloveniji našel z nekaj težavami. Mleko, recimo, v trgovinah hranijo v plastičnih kanistrih v hladilnikih, le nekaj malega ga je na voljo v tetrapakih, kot je običajno pri nas. Poleg tega ga prodajajo v pintah in ne litrih. Ena pinta ustreza 568 mililitrom tekoči-
Duševno zdravje
Otrok in govor
Petra ima dvoinpolletno hčerko, ki je že prava mala klepetulja. Seveda ima še težave pri izgovarjanju nekaterih glasov. Pred mesecem dni pa je hčerka pričela jecljati - ponavljati nekatere zloge besed tudi po petkrat. In to tudi pri »običajnih« besedah, kakršna je na primer »mama«.
Jecljanje ni stalno, vendar pogosto. Je to normalna razvojna pot v človekovem govoru ali gre za motnjo? Kako reagirati ob takem govoru: otroka popravljati ali se pretvarjati, da ni nič narobe v govoru?
Razvoj govora se nekje običajno zaključi pri štirih letih in pol do pet let in takrat se ponavadi očistijo vsi glasovi, najkasneje sičniki, šumniki in glas r.
Razvojno zatikanje se pojavlja v fiziološkem razvoju govora dokaj pogosto in napačno je ravnanje staršev, če hočejo to na silo popravljati. Če starši fiksirajo pozornost otroka na to prehodno pomanjkljivost, je velika verjetnost, da bo otrok naenkrat začel jecljati.
Otrokovo zatikanje in ponavljanje zlogov je treba popolnoma ignorirati, preprosto preslišati in ne smemo otroku z ničimer pokazati, da nas motijo pomanjkljivosti v njegovem govoru. Nasprotno, vedno moramo pohvaliti vsak napredek v otrokovem govoru. Z otrokom moramo odrasli pravilno in jasno govoriti, saj bo, ko nas bo poslušal, sam popravljal svoj govor , da bi čimprej postal podoben govoru odraslih.
Petra naj upošteva te nasvete v otrokovo dobro, da ne bo kasneje morala obiskovati logopeda, kar morda ne bo potrebno.
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
V ponedeljek se je iz Bakuja v domovino vrnila slovenska evrovizijska predstavnica Eva Boto. Kljub temu da mladi pevki ni uspela uvrstitev v finale, pa nad izidom ni razočarana. »Ko sem nastopila v četrtek, sem imela v sebi toliko adrenalina in energije, da se ju ne da niti opisati. To je enostavno treba doživeti. S svojim nastopom sem zadovoljna in vem, da smo ga s spremljevalnimi pevkami izpeljale po najboljših močeh. Vesela sem, da sem nastopila pred skoraj 20.000 ljudmi v dvorani, prek televizijskih ekranov pa me je videlo 150 milijonov ljudi. To so res fenomenalni občutki. Žal pa na Evroviziji ni dovolj, da imaš samo dobro pesem in dober glas,« je ob prihodu v domovino svojo evrovizijsko izkušnjo komentirala 16-letna Eva Boto.
•k-k-k
Zategovanje pasu, recesija, stiskanje na vseh frontah ... Vse to so aktualne tegobe današnjega vsakdana, o katerih prepevajo člani žurerske zasedbe Nočni skok. Njihova skladba z naslovom Stiskaj! je avtorski prvenec skupine, ki je na primorskih koncih sicer znana po super zabavah. Teh jim v letošnjem poletju ne bo manjkalo, saj so pravi naslov za vse najboljše veselice in „šagre" na Obali. Bend, v katerem igrajo prekaljeni glasbeni mački, pa nikakor ne skriva želje, da se predstavi tudi po plesiščih in zabaviščih širom Slovenije.
Za skladbo Stiskaj! je v pripravi tudi videospot, ki ga bo režiral Jani Pavec.
Nočni skok sicer niso novinci na sceni, saj so dlje časa sodelovali z Jerico Haber, ki je kasneje začela samostojno kariero. Kalili so se predvsem na terenu, večkrat nastopili ob skupini Kingston in skupaj z njimi na številnih plesiščih poskrbeli za vroče poletne zabave, v medijih pa se doslej še niso predstavljali. Zasedbo sestavljajo Marino Bubola na harmoniki in trobenti, Bruno Viler na bobnih, Jani Bandel na klaviaturah, Matej Ivančič na kitari in Nika Hrvatin kot vokalistka. MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ADI SMOLAR - DNEVI SO KRATKI, NOČI PA DOLGE 9. FOXYtEENS - GOR IN DOL
8iPAPI| - NAČIN 7. TINKARA KOVAČ - SENCA 6. ' NUDE - ZADNJI POLJUB 5. STEREOTIPI & MANUELA BREČKO - RAZTRGAJ ME NEŽNO \
4. REBEKA DREMELJ - PUNCE, GREMO ŽURAT 3. NINA PUŠLAR - TIK TAK TOK
2. BILBI - ISKRICE 1. KINGSTON - SONČNA UPRAVA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Romana pod zvezdami
Romana Kranjčan te dni pripravlja nov projekt. Gre za muzikal z naslovom Manjka mi manjka, v katerem igra tudi njen sin Žigan.
V vlogi ulične plesalke in umetnika bosta Romana in Žigan en dan (v predstavi) preživela na Ljubljanskem gradu pod zvezdami. Manjka mi, manjka je inovativen umetniški projekt, ki združuje glasbo, ples in gledališče. Premiera predstave bo 11. junija v sklopu festivala SiTi teater pod zvezdami. Do konca junija bodo sledile še ponovitve: 22. 6. v Tržiču, 28. 6. na festivalu Lent v Mariboru in 30. 6. v Slovenj Gradcu na festivalu Slovenjegraško poletje 2012.
Muzikal režiserja Gašperja Tiča ter priznanega glasbenika Lojzeta Krajnčana ponuja izvrstno zasedbo. Poleg Romane in Žigana Krajnčana v glavnih vlogah v predstavi nastopajo tudi vrhunski plesalci Sara Mlakar, Azra Selimanovic, Matevž Česen in Jure Gostinčar ter virtuoz na harmoniki Gašper Primožič.
Glasbo iz muzikala Manjka mi, manjka pa lahko slišite tudi na istoimenskem albumu, ki je
izšel lani jeseni in so ga ustvarili uveljavljeni slovenski avtorji. Aranžmaji so delo skladatelja
Foto: arhiv
Romana Krajnčan v predstavi Manjka mi, manjka nastopa s sinom Žiganom.
in dirigenta Lojzeta Krajnčana, besedila je napisala Bina Štam-pe Žmavc, slovenska pesnica in pisateljica ter tudi pevka in ljubiteljica gledališča, ki je za svoja literarna dela prejela že vrsto nagrad. Avtorji glasbe so Lojze in Romana Krajnčan, violinist Miloš Simič in diplomant nizozemske akademije za glasbo Kristijan Krajnčan. K albumu pa so svoj delež prispevali še kitarist Primož Grašič, pianist Blaž Jurjevčič, harmonikar Gašper Primožič, čelist in bobnar Kristijan Krajnčan, basist Goran Rukavina ter klarinetist Peter Kuder. Za predstavo sta besedili prispevala tudi Feri La-inšček in Andrej Rozman Roza.
Priznan slovenski kulturnik Milan Dekleva je o glasbi projekta Manjka mi, manjka povedal: »Romani je manjkala manjkala srčna poezija Bine Štampe Žmavc. Manjkale so ji nebesno jasne melodije Lojzeta in Kristijana Kranjčana, njuni v cigansko strastni džezovski ritmični zamah in v dišeče grozde harmonij odeti aranžmaji. Manjkala ji je sladko vrtoglava improvizacija sijajnih izvajalcev, ki jim je stroga oblika šansona le izziv, da se pretipljejo v skrivnost glasbe.«
MZ
Filmski kotiček
Diktator
Humor Sacha Barona Cohe-na je bil v njegovih prejšnjih filmih preveč obscen, primitiven in trapast, da bi lahko na prvo žogo dojeli njegovo sporočilnost, saj se je zdelo, da je nima in da je ta sicer nadarjen komik le produkt poneumljene MTV-mladine iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja. Toda na videz površinski in plehki skatofilski humor v sebi nosi ostro kritiko današnje družbe, a tisto, kar v filmih, kot sta Borat in Bruno, pretrese do kosti, je pripravljenost avtorja, da za svoje ideje zastavi celo svoje življenje. Prizori na rodeu v Boratu in v kletki za wrestling v Brunu so bili namreč smrtno nevarni za igralca, toda ravno v tem je
The Dictator
Igrajo: Sacha Baron Cohen, Anna Faris, John C. Reilly, Megan Fox, Ben Kingsley
Režija: Larry Charles Scenarij: Sacha Baron Cohen, Alec Berg, David Mandel in Jeff Schaffer Žanr: komedija Dolžina: 83 minut Leto: 2012 Država: ZDA
bistvo. Tip se je z izzivanjem nalašč postavil v položaj, kjer bi ga lahko besna množica takoj raztrgala, toda ker je izzival z zdravimi vrednotami, je tako na test postavil celotno družbo kot tako: če se mi karkoli zgodi, smo vsi obsojeni na propad in nazadnjaštvo bo zmagalo. Redki so danes ljudje, ki so za svoje principe pripravljeni iti tako daleč, zlasti izven kroga vernikov.
Diktator še vedno biča politiko in nastavlja ogledalo družbi, toda na veliko bolj umirjen, omiljen in nadzorovan način. Film je tokrat v celoti odigran in scenaristično obdelan, zato se ostrina njegove sporočilnosti izgubi pod klišejskimi plastmi navadne romantične zgodbe in zelo posrečeno ko-miko, a na srečo vseeno ne izgine popolnoma. Škoda le, da je v najbolj ključnem govoru najmanj učinkovit, saj prepričuje že prepričane, ostalim pa seveda ne bo odprla oči. Zanimivo je, da Sacha ne kaže simpatij do nobene oblike družbe. Demokracija ali diktatura, vse je isto, le da so v demokraciji vladne klike bolj prikrite, delujejo iz ozadja in tako dobro manipulirajo z javnostjo, da na volitvah ljudje volijo proti samemu sebi in svojim pravicam. Očitno je edina možna oblika
družbe samo ta, da ljudje sledimo tistim, ki si jih izberemo za vodje. Vse oblike družbe skozi človeško zgodovino so le različice te praoblike. Družbe brez posledičnega kulta osebnosti ni, razlika je le v tem, koliko se idejno pokriva s konceptom družbe. V teoretičnem komunizmu je bila to anomalija, v praktičnem stalnica, Vatikanu pa je kljub izrecnemu Jezusovemu nasprotovanju malikovanja postala uradna doktrina. Zato film Diktator na koncu odkriva toplo vodo: najboljša oblika urejene družbe je razsvetljena diktatura, ki preide v razsvetljeni monarhizem. Res je, nobena oblika družbe ne omogoča sreče prav vsakega člana. Vedno
se bodo našli oporečniki, toda v tej obliki jih je še najmanj, pri zbijanju njihovega števila pa zelo pride prav kakšen tank ali dva, kot pokaže odličen sklepni prizor filma. Usode družbe namreč ne gre zaupati raji, saj demokracija ni nič drugega kot razprodaja države za drobiž.
Sacha Baron Cohen se s tem filmom sicer še ni ustvarjalno izpraznil, a vseeno se poraja vprašanje, kaj bo ustvaril v prihodnje. Fant je za zdaj še dovolj naiven, da verjame v ozavešča-nje javnosti, toda ko ga bo - kot Michaela Moora - zanos enkrat minil, bo najbrž njegov nasmeh precej grenak.
Matej Ferce
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
Ljubezen prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magne-tična energija in tako boste zmogli opraviti zastavljene naloge in obveznosti. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebujete. Zanimivo bo na delovnem mestu, kajti obiskala vas bo vila kreativnosti.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Svoje mnenje boste zagovarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bo napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najbolj pogumnim.
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Pred vami je teden novosti in ugodnih priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaštrudpoplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Izpolnila se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tiste občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni!

LEV
vur
T"1 (23.7.-22.8.)
Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovatije koristne nasvete srčnega izvoljenca.
m DEVICA
(& (23.8.-22.9.)
Na delovnem mestu vas bo spremljala neodločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb, ki bodo nadvse koristne. Poglobili se boste tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost!
LA NOUVELLE DANSE
A V EC :
SESTAVIL
EDI KLASINC
SMOLA TROPSKIH DREVES
GRŠKA PRESTOLNICA
SKOK S PREMETOM TELESA
LETALO
POPRAVLJA-LEC UR
Štajerski TEDNIK
CELICA Z BIČKI
VSEBNIK, KONTEJNER
OMILITEV
DESNI PRITOK SEINE
RIBIŠKA MREŽA
NAHRBTNI
KOŠ
PREJME NAJ
ITALIJANSKA SLAŠČICA
TRAVA DRUGE KOŠNJE
BREZLESNI
PISALNI PAPIR, PELUR
NAŠ PESNIK AŠKERC
SOVJETSKI POLITIK BREŽNJEV
PEVEC PRI BENEŠKIH FANTIH (LUDVIK)
TONE SVETINA
ZEMLJIŠKA KNJIGA
ZAPORNIK, JETNIK
SAMICA PTIČA STRNADA
NAŠ SLIKAR ŠUBIC
VELIKI METLJAJ
VAS PRI JUROVCIH
ZVEZA, SPORAZUM
SIPEK PESEK
OKRASNI KAMEN
SEZNAM NASLOVOV, IMENIK
PRIPADNIK BASKOV
TRGOVSTVO (STAR.)
ČLOVEŠKO BLATO
TELUR
JAP. NARODNI PARK
OLJEVINA, ELAIN
KUHINJSKA POSODA, PONEV
DEL VOZA
NATAŠA ERJAVEC
RAZPOREK
DRZI HLAČE
PRITOK SAVE
RIMSKA 6
ZLAHTNI PLIN
JANKO ŠTEFE
PESNIK SARDENKO
JE PRVI PRI KRUHU
KULTIVIRA-
NOST, TAKNOST
MANJŠA RAZPOKA, NAPOKA
TANČICA, PAJČOLAN
DOHODEK OD LASNIŠTVA
IRENA MAJCEN
ALENKA TETIČKOVIČ
IVERNA PLOŠČA, IVERICA
KNJIZNA IZDAJA
OVČJI SAMEC, JAREC, MRKAČ
PIJAČA IZ KAKAVOVEGA PRAHU
IZ BESED STOL + ELBA
VEČSLOJNA PLOŠČA
PODGLEZENJ, OGLINEK
UGANKARSKI SLOVARČEK: KASATA = italijanska slaščica, KOPAL = smola tropskih dreves, NIKKO = japonski narodni park, OISE = desni pritok Seine v Franciji, PELIR = brezlesni pisalni papir, tudi pelur, ŠPINEL = okrasni kamen, UREKAR = pevec pri Beneških fantih (Ludvik, umrl 2002), ZOOSPORA = celica z bički.
■yeu 'leujLuei 'oe^
'ueao 'eipipe 'e^jeAj 'ejuej '|9a 'eun^odeu 'jsoue^io 'ihahs 'sr 'sed 'HSJodejd 'bn '9fo '91 '>PP 'oajsji ">iseg 'jesejpe 'djs 'esuep 'e^jsnoAp 'ejodsooz '^¡ujejng 'uojAe '0}|es 'eueiv '|edo>i :ouabjopoa "3>1NVZIid>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 2. junij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 3. junij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topo-lovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 4. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00. ODPRTI TELEFON. 9.00 Odmevi iz športa (Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 5. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali ogla-
si (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 6. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). ČETRTEK, 7. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-
tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). PETEK, 8. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). Za ljubitelje malih živali. Prvi torek v mesecu po 18. uri.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
V pogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba še spremeniti. V ljubezni bo nadvse koristen učinek imel pogovor. Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čaka sreča in obilica ugodnih priložnosti.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Vaše srce bo ognjeno in radi boste Zdelo se bo, da vam bo življenje go možnosti za prejeli boste tudi dolo-Čas bo v lastnem bistvu nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte v prihodnosti. Ljubezen: bistvo je očem nevidno...
v ne
boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlagali. Na morebitne probleme boste morali pogledati s svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač.

VODNAR (21.1. -18.2.)
Od sebe boste oddajali magne-tično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste rekli bobu bob. Sreča se skriva na strani pogumnih.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilico ugodnosti. Problemov ne boste sme
go, ampak jih reševati.
Ptuj • Za varnejši konec šolskega leta
Policisti, redarji in inšpektorji bodo stopili skupaj
Člani varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj so ponedeljkovo sejo namenili dogovoru o zagotavljanju varnosti otrok ob koncu šolskega leta in v času počitnic, pri čemer bodo sodelovali policisti, inšpektorji in redarji, dogovorili pa so se tudi o ukrepih za zagotovitev varnosti ob začetku novega šolskega leta.
Poleg predstavnikov Mestne občine Ptuj so se predpočitni-ške seje varnostnega sosveta udeležili tudi predstavniki Policijske postaje Ptuj, Medobčinskega redarstva, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Centra interesnih dejavnosti in nekaterih mestnih četrti, pogrešali pa so predstavnike ptujskih šol. Sicer pa se po zagotovilih Janeza Rojka iz Policijske postaje Ptuj policisti pripravljajo na pričakovane povečane aktivnosti. Kot je zatrdil, so tudi letos za aktivnosti ob zaključku šolskega leta izdelali poseben načrt aktivnosti policistov. Glede na ugotovljeno problematiko so ga na območju celotne policijske postaje Ptuj ustrezno dopolnili. Posebej so določili aktivnosti ob koncih tedna, predvsem ob petkih in sobotah, ki so z varnostnega vidika običajno najbolj obremenjujoči, predvsem kar se tiče vandalizma, alkoholizma in seveda tudi prepovedanih drog. S tržno in zdravstveno inšpekcijo imajo dogovorjene termine glede kontrol točenja in prodaje alkohola, pri čemer pa bodo posebej pozorni na mladoletne osebe. Da bi bili čim bolj učinkoviti, se za skupno delo dogovarjajo tudi z redarsko službo. Sicer pa bodo v kritičnih dnevih angažirali maksimalno število razpoložljivih policistov, tako da bodo vsa tista mesta, ki so običajno najbolj ogrožena, gre predvsem za park, okolico šolskega centra in še nekaj drugih mest, kjer se običajno zbirajo, popivajo in kadijo mladi, pod nadzorom policistov. Enostavno povedano, celotno zadevo želijo imeti pod nadzorom, zato se bodo skupaj z inšpekcijo in redarji policisti angažirali maksimal-
Stanovalci obeh domov so se v sončnem dnevu podali na krajši izlet z avtobusi med Jeruzalemskimi goricami. V zidanici na Maleku se je zbralo okrog 90 starostnikov, njihovih spremljevalcev in zaposlenih. Z zanimanjem so spremljali nastop otroške folklorne skupine Drobtinice iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki je pod vodstvom Tanje Novak pripravila točko Punčka je zaspana. Prisluhnili pa so tudi nagovoru predstavnika organizatorja Marku An-toliču, direktorju za finance in kontroling, ki je pozdravil
no, tako peš kot z vozili.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju večje varnosti imajo zagotovo tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel. Tudi on je zatrdil, da bodo v prihodnjih dneh, pred pričetkom šolskih počitnic izvajali različne preventivne akcije. Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj bodo poskušali vplivati na večjo varnost predvsem s povečanim opozarjanjem prek medijev. Sicer pa bodo spremljali tudi situacijo ob ulicah in cestah, posebej pozorni pa bodo nad udeležbo otrok v prometu. O svojih ugotovitvah, morebitnih kršitvah in nevarnostih bodo sproti obveščali bodisi starše
bodisi operativne službe, sicer pa se bodo pričeli pripravljati že tudi na aktivnosti ob pričetku novega šolskega leta 2012/2013. Zato bodo člani sveta skupaj s predstavniki policije ponovno pregledali vse šolske poti - kot običajno v vseh četrtnih skupnostih in pred vsemi izobraževalnimi ustanovami. Pred pričetkom šolskega leta pa bodo sklicali razširjen sestanek in o svojih ugotovitvah seznanili tudi ravnatelje vseh šol na območju MO Ptuj, vodje vrtcev ter seveda tudi vzdrževalce cestne infrastrukture, policijo in re-darstvo. Njihov cilj je namreč zagotoviti čim večjo varnost otrokom, tako v času počitnic kot ob pričetku novega šolskega leta, zato bodo poskrbeli, da bodo do tedaj vse morebi-
tne pomanjkljivosti in nevarnosti odpravljene.
Aktivno pa se bodo v zagotavljanje večje varnosti otrok vključili tudi mestni redarji. Kot je zagotovil vodja Medobčinskega redarstva Robert Br-kič, bodo tudi letos v dnevih ob zaključku šolskega leta svojo prisotnost stopnjevali in se osredotočili predvsem na mlade. Tako bodo redarji bolj prisotni ne le v okolici posameznih šol, ampak tudi na tistih mestih, kjer se ob vikendih običajno zbira mladina. Ker pričakujejo pogostejša in večja zbiranja šolarjev in dijakov na določenih mestih, bo njihova glavna naloga predvsem zagotavljanje njihovega varnega vračanja na domove. Tudi redarji vedo, da se ob veselih druženjih ob koncu šolskega
leta pojavlja pitje alkohola, kajenje in zagotovo tudi uživanje prepovedanih substanc, čemur običajno sledijo kršitve javnega reda in miru, pogosto pa tudi vandalizem. Zato bodo aktivnejši ob petkih in sobotah zvečer, ko bodo običajne patrulje v popoldanskem in nočnem času še okrepili. Zadnji teden oziroma 22. junija pa bodo skupaj s policisti s prometnovarnostnega vidika pokrivali celotno območje Mestne občine Ptuj. Kot je zatrdil Brkič, je njihov osnovni cilj predvsem preventivno delovanje, saj želijo zagotoviti čim večjo varnost vsem šolarjem in dijakom, ki se konca šolskega leta in pričetka počitnic upravičeno veselijo. Redarji pa bodo aktivni tudi v času počitnic, saj bodo v prvem delu po-
povabljence in jim zaželel prijetno druženje. Povedal je, da se v obeh družbah trudijo biti čim bolj odgovorni do okolja in ljudi, tudi lokalno, saj so tesno vpeti v sobivanje tako v Ljutomeru kot v Ormožu. Dodal je, da se zavedajo s kakšnim naravnim bogastvom razpolagajo, zato je njihova odgovornost toliko večja, da vlagajo nazaj v to okolje. Del tega razmišljanja se vsako leto vidi tudi v obnovah vinogradov, letno obnovijo vsaj 25 hektarjev, sodelujejo pa s številnimi lokalnimi subjekti. Obljubil je še, da se bodo za razvoj vinarstva in kraja trudili tudi v prihodnje in izrazil upanje, da bo dogodek postal tradicionalen.
Seveda so se predstavniki domov za to prijazno gesto podjetja zahvalili, v imenu občine Ljutomer pa je zbrane nagovoril tudi svetnik Janez Kardoš. Nato pa je sledila še
ostrili kontrolo predvsem nad vozniki enoslednih vozil, torej voznikov koles z motorjem, skuterjev in motornih koles, pri čemer bodo kontrolirali tudi uporabo varnostne čelade. Sredi julija in avgusta se običajno zadeve umirijo, ponovno pa se pričnejo stopnjevati konec avgusta in v začetku septembra s pričetkom novega šolskega leta, ko se učenci spet vrnejo v šolske klopi.
Naj dodamo, da je varnostni sosvet projekt partnerskega sodelovanja med Mestno občino Ptuj in Policijsko postajo Ptuj. Gre za posvetovalno telo, katerega temeljna funkcija je povezovanje, koordiniranje in usmerjanje organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko, ter tudi vseh drugih, ki lahko kakorkoli vplivajo na kvaliteto varnostne kulture v lokalni skupnosti. Zato člani varnostnega sosveta čez vse leto aktivno sodelujejo pri delu posvetovalnega telesa, dajejo pobude in predloge za reševanje varnostnih problemov, izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli, delajo v korist splošne varnosti. Za zagotavljanje varnosti pa morajo skrbeti tudi občani, zato vabijo, da jih na vse morebitne napake, nepravilnosti in nevarnosti tudi sami opozarjate na elektronski naslov varnostni. sosvet@ptuj.si. Sicer pa so na ponedeljkovi seji varnostnega sosveta Mestne občine Ptuj vsi tisti, ki skrbijo za varnost v našem mestu zagotovili, da so na konec šolskega leta in bližnje počitnice pripravljeni; mi pa pozivamo tudi vse šolarje in dijake, da se ob koncu šolskega leta in v času počitnic obnašajo varno in predvsem tudi predvidno!
M. Ozmec
degustacija vin, pospremljena z domačo prleško hrano. Robi Puklavec, ki je vodil degusta-cijo, je poleg predstavitve vin povedal marsikaj tudi o kulturi pitja vina. Gostje so si ob tej priložnosti ogledali tudi izjemno bogato in lepo urejeno zbirko arhivskih vin.
Prireditev Stari in mladi za prijatelje je dobrodelna prireditev, ki je sestavljena iz več delov. Poleg prijetnega druženja starejših v zidanici Malek bosta družbi P & F Jeruzalem Ormož in P & F Jeruzalem Ljutomer ta teden na Tivolskem gradu v Ljubljani predstavili nov letnik vin, s katerim bodo udeleženci prvič degustirali nov letnik, odvila pa se bo tudi licitacija arhivskih vin iz največje arhivske zbirke vin v Sloveniji. Zbrana sredstva bodo namenjena rehabilitacijskemu centru Soča.
Viki Ivanuša
Malek • Srečanje stanovalcev domov za starejše
Mlado in staro za prijatelje
Podjetji P & F Jeruzalem Ormož in Ljutomer sta lani na Malek na prijetno druženje ob njihovih odličnih vinih povabili stanovalce domov CSO Ormož in DSO Ljutomer. Letos so druženje, ki poteka pod sloganom Mlado in staro za prijatelje, ponovno organizirali ter tako zelo razveselili starejše občane iz obeh domov.
Foto: Viki Ivanuša
Stanovalci obeh domov so se na Maleku prav dobro počutili.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
ŽIVI ŽIVLJENJE! Za vse vrste zvez in stikov. Agencija z desetletnimi izkušnjami. Kocka 7, d. o. o., PE Maribor. Tel. 031 712 987.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
DRVA BUKOVA lepa ugodno prodam, možen razrez in dostava. Tel. 051 632 814.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM lepa bukova drva z dostavo, metrska ali rezana, možna dostava. Tel. 031 532 785.
PRODAM metrska bukova drva. Tel. 031 839 764._
PRODAM suho smrekovo žagovino (steljo za kokoši ali purane) od 24 do 25 m3, z dostavo. Tel. 041 467 150.
PRODAM dve kravi simentalki, breji 8 in 5 mesecev. Tel. 02 792 48 61.
PRODAM luščeno koruzo trdinko. Tel. 02 740 85 55.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in pohorski lomljenec, 60 m2 tlakovca. Tel. 051 890 761
KUPIM traktor, kakršen koli tip, lahko Zetor, IMT ali Ursos. Tel. 051 639 777.
PRODAM dve ovci. Tel. 040 573 117.
PRODAM pujske, težke od 20 do 30 kg. Tel. 041 393 188.
PRODAMO DVA prašiča, težka od 100 do 130 kg. Tel. 757 34 51.
PRODAMO mlade rjave nesnice v začetku nesnosti. Bauman, tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51.
KUPIMO jalove krave in telice. Tel. 040 727 779.
UGODNO prodam traktor IMT 540, letnik l978. Tel. 051 658 083.
PRODAM bukova drva, razrezana na 25 in 33 cm ali metrske cepani-ce, dostava z dvigalom. Telefon 040 167 035.
NEPREMIČNINE
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo v Zabovcih. Informacije na tel. 051 354 707.
PO izjemni ceni prodam na novo obnovljeno stanovanje na Ptuju. Tel 030 396 757
PRODAM vikend in vinograd s 300 trsi na področju Cirkulan. Tel. 031 666 143.
flEENCIR
Ptuj, Markovci 324 m2, dvosta-novanjska, delno prenovljeno 2008, montažni bazen, lastna vrtina za vodo, parcela 3659 m2, ugodno, 100.000 eur, gsm 041/330-599. Agencia d.o.o. Vodnikova 155, Ljubljana, www. agencia.si.
Prireditvenik
Petek, 1. junija
PRODAMO VEČJO gradbeno parcelo s staro hišo v Apačah, k. o. Kidričevo. Tel. 041 664 863.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Moetiček. proteze in bela zalivka cenejfa kot pri koncesiaiaiju.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
IŠČEM ŽENSKO za pomoč na manjši kmetiji, nudim stanovanje s hrano, vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod šifro „kmetija".
11:00
17:00 18:00
18:00
19:00
19:30
20:00
20:00
21:00
Ptuj, na gradu: Razvojna konferenca Ptuj 2012, predstavitev zaključkov okroglih miz, razprava
Majšperk, športna dvorana OŠ: Dan vrtca - Štirje letni časi Cirkulane, večnamenska dvorana in šotor: osrednja proslava ob občinskem prazniku
Studenice, pred samostanom: prikaz košnje na roke s petjem ljudskih pesmi
Ptuj, Mestno gledališče: plesna produkcija Ženske, avtorski projekt Božene Krivec
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj z gosti SKS France Prešeren iz Niša Gorišnica, večnamenska dvorana: prireditev Pšenička po polju že zori, ob 10-letnici FS PD Ruda Sever Gorišnica; gosti: folklorna skupina iz Podgorcev
Starše, večnamenska ŠD: občinski praznik, prireditev Polje, kdo bo tebe ljubil v org. KGD Ptičica
Ptuj, CID: koncert Robert Ožinger, Bojan Krhlanko Kvintet
Sobota, 2. junija
C
WILLIAMS
lUll,;)!1! J
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
09:00 Ptuj, jezero: humanitarna akcija Honda vikend, srečelov za otroke Sožitja Ptuj
10:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: srečanje starejših občanov,
maša in druženje, v org. ŽU in Karitas Ptujska Gora 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: slikarska razstava in slikanje na prostem
14:00 Cirkulane, Pohorje: občinski praznik, tradicionalno srečanje v Radioklu-
bu Cirkulane v Pohorju 17:00 Starše, pred vrtcem: občinski praznik, osrednja občinska proslava,
odprtje vrtca in podelitev priznanj 18:00 Ptuj, Narodni dom: koncert Pozdrav poletju pevk ptujskih upokojenk
DPD Svoboda Ptuj z gosti 19:00 Poljčane, telovadnica OŠ: osrednja prireditev ob občinskem prazniku 20:00 Ptuj, park za CID-om: produkcija mladih kitaristov, učencev Marka Korošca
Nedelja, 3. junija
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Naj viža stoletja in hit poletja, nastopajo: Čuki, Victory, Irena Vrčkovnik, Vitezi celjski, Helena Blagne, Gašperji, Vesele Štajerke.
avto
ORMOŽ d.o.o.
SEJEM
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV tN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 3.6.2012 OD 9.00 DO 13-00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BITO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL.: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRODAJ - KUPI - ODPELJI
10:00 Starše, večnamenska ŠD: Otroški direndaj v org. OŠ Starše 15:00 Botanični vrt TAL 2000: Parzivalova dežela zakladov in otroška delavnica
15:00 Cirkulane, prireditveni šotor: občinski praznik, dan potice in ocvirkovke 15:00 Kidričevo, cerkev: 2. srečanje ljudskih pevcev v org. Katoliškega društva Zvezdni dol
16:00 Hajdina, dvorana DU: srečanje pevskih prijateljev in godcev Pozdrav
poletju, v org. KPD Stane Petrovič Hajdina 17:00 Studenice, Kulturni dom: filmski večer
17:00 Videm, občinska dvorana: letni koncert tamburaškega orkestra KD F.
Prešerna Videm z gosti - člani vokalne skupine Glasniki župnije sv. Vida
Ponedeljek, 4. junija
08:00 Žetale, sejna soba občine: slikarski EX TEMPORE Žetale 2012 09:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aja Zamolo, Sharlatanus Maximus, za šole in izven
Torek, 5. junija
09:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Iva Andriča Aska in volk, za šole in
Mestni kino Ptuj
Petek, 1., sobota, 2., in nedelja, 3. junija: 17:00 Lorax, 19:00 Vse za denar, 21:00 V deželi krvi in medu.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
(R RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡ih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 ŠKL
10:00 Voličina - Otroci pojejo in igrajo
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
16:50 Ptujska kronika
17:10 ŠKL
18:00 Otvoritev KOS 2012 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
8:00 9:00 9:20 10:00 12:00 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20 23:20
Dan OŠ Markovci Ptujska kronika Oddaja ŠKL Otvoritev KOS 2012 Video strani Revija folklornih skupin Glasbene novičke z Ingrid kronika iz Občine Markovci Ujemi sanje Utrip iz Ormoža Video strani
PONEDELJEK 4. 6.
NEDELJA 3. 6.
8:00 9:25 10:25 10:45 11:40 12:40 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20
Beljenje Lipovca Utrip iz Ormoža Ptujska kronika ŠKL
Ujemi sanje Video strani Marija fest 2012 2.del Glasbene novičke z Ingrid kronika iz Občine Markovci Dan OŠ Markovci Mozaik kulture
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 10 let MePZ DŽD Gerečja vas 10:40 Ptujska kronika 11:00 Marija fest 2012 2.del 13:00 Zaključni koncert zborov Oš Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:20 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Praznik Občine Destmik 18:30 Otvoritev KOS 2012
20:00 Glasbena oddaja _	. ,, . _ . A|
22:00 Video strani	¿_ VaiTII ZQ 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
O pMckLavi I.C.C.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI M 2.0 IDI KARAVAN	2007	11.380,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2008	15.690,00	ALU PLAT.	ČRNA
BMW 318 D TOURING CONFORT	2009	16.550,00	NÄVI.	KOV. SIVA
BMW 320 D ELHTA TOURING	2008	14.280,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
CITROEN C 21.1 i	2004	3.250,00	KUMA	ČRNA
FORD KUGA 2.0 TDCIAWD	2009	18.580,00	ALU. PLAT.	KOV. ČRNA
HONDA ACCORD 2.2i EXCUT1VE TOURER	2009	15.980,00	NÄVI.	KOV. ČRNA
KIACEEDU16V WINNER	2010	8.480,00	KUMA	BELA
OPELASTRA 1.7 DTI KARAVAN	2007	5.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 4007 2.2 HDI	2009	18.480,00	USNJE	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.2 EXPRESSION	2010	7.490,00	KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTAAVENSIS BREAK	2008	10.880,00	KUMA	BELA
VW PASSAT 1.9T0I KARAVAN CONFORT AVT.	2003	3.990,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	9.770,00	NÄVI.	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN TRENDUNE	2009	11.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
VWSHARAN2.0TDI	2009	15.980,00	WEBASTD	SREBRN
VWTOURAN 1.9TDI CONFORT	2007	10.750,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www. radio-ted ni k. s i
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ŠOTORI!
IZPOSOJA Od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
Jh.objekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.jh-objekttehnik.informaoiJa.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault grand espace 2.0 dci initiale paris	2008	12.900,ooí	serv. knjiga	kov. srebrna
renault cli01.2 auth.pack	2005	4.830,ooe	serv. knjiga	kov. rumena
peugeot 2061.41xr presence	2005	3.690,00 £	redno serv.	kov. srebrna
renault cli01.216v auth.	2006	5.250,ooe	prvi last.	kov. srebrna
citroen xsara 1.616v exclusive	2002	2.630,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen g 1.41 sx pack	2006	5.180,00£	prvi last.	kov. modra
citroen c31.4 hdi sxpack	2007	5.250,ooe	serv. knjiga	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v premium	2007	4.950,ooe	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2071.416v premium	2007	6.650,ooe	prvi last.	kov. srebrna
renault megane1.6 e coupe	1997	1.150,ooe	servo volan	k0v.b0rd0
seat ibiza1.212v reference	2008	6.650,ooe	prvi last.	rdeča
ford focus 1.416v ambiente	2005	3.690,00!	serv. knjiga	kov. sv. mod.
renault scenic1.6ert	1998	1.350,ooe	klima	kov. t. zelena
opel meriva 1.7 tdi enjoy	2005	5.300,ooe	klima	kov. sivomodra
chevrolet kalos 1.2se	2004	2.990,00 e	prvareg.05	kov. srebrna
mercedes-benz 320 clkadvangarde	2003	12.500,ooe	usnje	kov. srebrna
renault espace 1.9 dci expres.	2003	3.950,ooe	avt. klima	kov. sv. mod.
toyota celica 1.816vwt-i	2002	6.500,ooe	prvareg.03	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy 2.0 hdi con.	2008	9.700,ooe	prvi last.	bela
škoda fabia 1.2 mpi	2005	4.250,ooe	prvi last.	kov. srebrna
bmw 530davt. limuzina	2004	10.990,ooe	serv. knjiga	kov. modra
nissan premium qashqai+2 2.0 dci pack	2008	14.500,ooe	serv. knjiga	kov. Črna
chevrolet kalos 1.416v sx premium	2004	2.990,ooe	prvi last.	kov. bordo
fiatpunt01.2sx	2002	1.990,ooe	klima	kov. srebrna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NA1
ROCnMCA7A Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	......
Z glasbo do srca z ifiP^^ dO na radiu Ptuj z Marjanom
www.radia-tBdnik.si
OBRTNA CONA MARKOVCI PRI PTUJU
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork stavbno opremljena zemljišča po ceni 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis s prodajnimi pogoji je objavljen na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po telefonu 02 788 88 87, Marinka Bezjak Kolenko.
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipeao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 1.6.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pori, 9:25 Kuhinjo-pon. 10:00 Ptujske kronika - pen. 10:20 2. nogometna liga - pen. 10:50 Modro - por. 12:00 Reii TV Ormož 15:35 Kuninjica - pon. 16:00 Duhovna oaza - pen. 17:00 Povabilo ne kavo-pon 1740 Moto scena - pon. 10:00 Cista umetnost - pen. 10:25 Ptujske odrske deske 19:25 Pogovor z evropsko uoslanko Zorijo MazejKukovit-pon. 20JQ Ptujske kronika-pon. 20:20 Kultura na tf lani * pon. 21:10 Ptujske odrske deske - pon. 21:35 Regi TV GoriSnica - pon. Sobota 2.6.
9:00 Ptujska kronika-pon. 9:20 Smeha polna shleea 10:00 Duhovna oaza - 0. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 1115 Zemlja in mi -por. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Smela polna skleda - pon. 13:45 RegiTVOrmai-pon. 15:15 Prleki - Med Mure in Dravo -1, -16:00 Ptujska kronika-pon, 17:00 Poslanski utrip-pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Ptujske odrske deske-pon. 18:50 Pregled tedna-pon. 19:40 XI, rogata Ptujdanka 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Zemlja in mi-pen. 20:50 Pogovorz evropsko poslanko Zofijo Mazei Kukovii - pon. 21:25 Epk napevennik-pon. 21:55 Sport(no) - pon. 22:25 XI. rogata rtujfanka - pon.
Mella 3.6.
1 Ptirjs 9:20. Kuninjioa
9:00 Ptujska kronika-pon.
10:15 Duiievna oaza - G. oddaja - pen. 11:20 Epk napovednik- pon. 13:00 Pregled tedna - pon. 3:25 Zemlja in mi-pon. 3:55 Polka in majolka 5:15 Glesiteni pred ah 17:00 Poslanski utrip-pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Ptujske odrske deske-pon. 10:45 Pregled tedna -
19:25 Pogovor z evropsko uoslanko Zorijo Mazo j Kukovii - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20J(ultura na dlani -pon. 21:10 Sport(no) - pon. 21:40 XI. regata fiujíanka - pon.
22:00 Meto scena- pen.
Ponedeljek 4.6,
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon, 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Modro - pon. 10:15 Pregled tedne - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuiiinjica 17:00 pregled tedna-pen.l
10:00 Sport(no)-pon. 10:30 Kultura na dlani 19:20 Povabilo na kavo-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Epk napovednik-pon. 20:50 Moto scena-pon. 21:15 Suort(no) - pon. 21:45 Cista umetnost - pon.
www.petv.tv
MejusHfc»tsl|iUMi«T!kSttnr
SPOMIN Franc Rogina
31. 5. 2008-31. 5. 2012 IZ RIBIŠKE POTI 1, PTUJ
Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli.
Vsi tvoji
miš
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant)
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in prababice
Marjete Kostanjevec
IZ STOJNCEV 80
Iskreno se zahvaljujemo vsem ,ki ste ji stali ob strani v času bolezni in jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči domači
Solze žalosti nam blažijo spomin, ki nikoli ne zbledi. Vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
SPOMIN
2. junija minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil
Drago Maroh
IZ KRAIGHERJEVE 21, PTUJ 1978-2010
Ostala je le tišina in večna bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče.
Žalujoči: mama, ata in brat
NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA ŠTAJERSKEM
avto
ORMOŽ d.o.o.
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 6411,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051/ 310
Štaj&ttka budilka
89,8 98,2 104,3Mb
f^oiiuHajte nas tudi na spletu,: www. ralio-ptai. ii
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO S. URI
v
Štajerski
TEDNIK
Spomin na vas je edini cvet, ki ne bo nikoli ovenel.
V SPOMIN
Letos mineva 10 let mami
Alojziji Voglar
24. 2. 1930-30. 5. 2002
9 let bratu
Stanku Voglarju ml.
1. 10. 1953-14. 6. 2003
2 leti očetu
Stanku Voglarju
5. 7. 1929-3. 9. 2010
IZ PRISTAVE 39, CIRKULANE
Hvala vsem, ki jim poklanjate cvetje ali svečko spomina.
Vaši najdražji
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega strica
Janeza Drevenška
IZ SEDLAŠKA 93 PRI PODLEHNIKU
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku, pevcem Feguš za odpete žalostinke, pogrebnemu zavodu MIR iz Vidma.
Žalujoči: nečak Stanko
Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo zdaj naše je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče, svakinje in tete
Elizabete Golob
13. 11. 1923-17. 5. 2012
IZ SLOMOV 3
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane maše, darove za cerkev, sveče in izrečeno sožalje. Hvala g. župniku Slavku Štefku za opravljen pogrebni obred, mešanemu pevskemu zboru in zboru Magnificat, vsem molivcem, govornikoma, nosilcu križa in zastave ter pogrebnemu zavodu Mir. Hvala osebju internega oddelka in osebju PBZ-ja, kolektivu gine-kološko-porodnega oddelka SB Ptuj, SŽ Maribor, SŠC Ptuj, odboru RK Polenšak, predicam TD Polenšak. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
Vsakokrat, ko misel se povrne, spodbudi oko, da solza se utrne, zave srce se bolečine ...
SPOMIN
Mineva leto dni žalosti, odkar si nas zapustila naša draga žena, mati in babica
Marica Cestnik
IZ DRAŽENCEV
Hvala vsem, ki s prijazno mislijo, utrganim cvetom in prižgano svečko ohranjate lep spomin nanjo.
Tvoj mož, sinova in vnuki
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Franca Risa
IZ RIMSKE ULICE 7, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli soža-lje. Hvala vsem za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin, bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata, svaka, botra in strica
Viljema Krajnca
IZ PRAPROTNIKOVE 7, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Vilije-vim sosedom in sovaščanom za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič, kvintetu Zarja, godbeniku za odigrano Tišino in govornici Danici Elbl. Hvala g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo. Posebna zahvala Folklornemu društvu Lancova vas za obred slovesa, odpete pesmi in ganljiv govor g. Janku Jeranku. Hvala tudi tistim, ki jih nismo imenovali, a ste nam kakorkoli pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: brat in sestri z družinami, nečak David
Skozi vse življenje boriti si se znal, v tihi noči utrujen od bolezni za vedno si zaspal. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več med nami ni!
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Milana Horvata
IZ TRNOVSKEGA VRHA 10 30. 8. 1959-26. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede tolažbe. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Francu Mlakarju iz župnije sv. Bolfenka za opravljeno sv. mašo in pogrebni obred, g. Karlu Vurcerju za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, nosilcu križa in nosilcem latern. Hvala Pogrebnemu podjetju Almaja, d. o. o., iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Tvoji najdražji: žena Marjana, sin Milan z ženo Milenko, hčerka Lidija s Silvom ter tvoja vnuka Anej in Mia
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi d in pradedka
Viktorja Jusa
IZ DOLENE 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja in tolažbe, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Hvala g. patru Martinu za obred, govorniku g. Galunu, sindikatu Taluma, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Šel za molitev, DU Dolena, zastavonoši, pevcem in podjetju Mir. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Njegovi najdražji
dragega ata, dedka
Podlehnik • Sreča za Cafutove
Nova hiška dobrih src
O družinici Cafuta iz Podlehnika smo pred nekaj leti že poročali; stara mamika Pepca s hčerko Anico in vnukom Robijem, oba sta osebi s posebnimi potrebami, je namreč vse doslej živela v človeka nevrednih razmerah - v napol podirajoči se stari bajti, polni gnilobe in špranj, brez kopalnice, z eno pipo za vodo in razmajanim štedilnikom.
Na neprimerne in že življenjsko nevarne bivalne razmere treh Cafutovih so najprej opozorili v Varstveno-delovnem centru Sožitje v Ptuju, ki ga obiskuje Robi, in leta 2009 so člani policijskega motokluba IPA Štajerska izvedli prvo dobrodelno akcijo; za Cafutove so kupili nekaj pohištva, štedilnik, posteljnino in nekaj hrane ter jim ob tem predali še 1500 evrov gotovine.
V dobrih treh letih tri hiše z dobrodelnimi akcijami
Iskanje načina, kako res pomagati trem Cafutovim, ki si sami ne znajo in ne zmorejo pomagati, se je potem še nadaljevalo, a ne več tako intenzivno; jasno je bilo namreč, da jim bo treba postaviti novo streho nad glavo, saj podirajoča se bajta z dvema sobama ni bila primerna za obnovo. Kar nekaj časa pa pravega organizatorja, ki bi vodil akcijo pomoči za Cafutove, ni bilo. Občina te vloge ni mogla prevzeti, poleg tega pa so se v Podlehniku dogajale vedno nove družinske tragedije, ki so pozornost in dobrodelnost ljudi obračale drugam; lani takoj po novem letu so tako po najboljših močeh pomagali družini Piškur, ki jim je pogorela hiša, in že avgusta so se štirje Piškurjevi s pomočjo dobrodelne akcije lahko preselili v novo hišo. Še pred tem se je podobna dobrodelna akcija uspešno izpeljala za Sonjo Plajnšek, ki je po tragični smrti moža ostala sama s šoloobveznima hčerama v nedokončani hiši.
Nekaj zavor, zlasti pri domačinih in tistih, ki Cafutove dobro poznajo, je prinašalo še dejstvo, da imajo pri hiši kar dovolj denarja na račun pridobljenih socialnih pomoči. A žal Cafutovi z denarjem pač ne znajo ravnati najbolj razumno, za kar niso sami krivi. Stara mama Pepca, kot jo kličejo znanci in domači (njeno pravo ime je Jožica), je vse življenje preživela med ha-loškimi „bregačami" in kamnitimi cestami; še danes se stežka in z bolečimi nogami le redko
odpravi v dolino, v mesto, ko je nujno treba. In takšnemu človeku pač ne gre zameriti, da ne pozna vrednosti evra in da posledično tudi ne more vedeti, kaj na trgovskih policah je (pre)drago in kaj se lahko kupi ceneje. Tudi Anica in Robi se v tem svetu ne znajdeta, zato je socialna pomoč marsikdaj pošla precej prehitro in ne ravno za prave nujne zadeve.
Ves material in delo donirano
Toda letos se je sreča po letih čakanja očitno namenila priti tudi k Cafutovim. Zveza prijateljev mladine je namreč zanje odprla poseben TRR (potem ko je na stisko družine opozorila bližnja Cafutova soseda) in do pomladi se je za tri Cafutove nabralo kar 18.000 evrov. A to še ni bilo vse; za akcijo pomoči so v ZPM uspeli navdušiti tudi člane oddaje Misija je mogoče, ki je doslej pomagala že več slovenskim družinam pri reševanju stanovanjskih stisk.
„Te pobude Zveze prijateljev mladine in Misije je mogoče smo bili v občini nadvse veseli. Občina sama namreč ne more namenjati denarja za tovrstno pomoč, seveda pa smo se vključili na druge možne načine. Cafutovi so res živeli v izjemno slabih razmerah in res so potrebni pomoči, saj gre za osebe s posebnimi potrebami. Nova hiša zanje je zdaj že končana, akcija pa je bila izpeljana zelo hitro, čeprav ni šlo brez zapletov. Namreč, po prvem dogovoru z ambasadorji Misije je mogoče so nam sporočili, da bo reprezentančno hiško zanje v izmeri 6 x 8 metrov darovalo podjetje Riko. Šlo je za montažni objekt, ki so ga nameravali delno razstaviti in s tovornjakom prepeljati na hrib do Cafu-tovih, kjer bi ga spet sestavili. A se je po ogledu terena in ceste hitro ugotovilo, da to nikakor ne bo šlo, saj cesta ni primerna za takšen velik tovor. Tako je potem padla odločitev, da se hiša v enakih izmerah, gre torej za slabih 50 kvadratnih metrov, sezida. Projektno dokumentacijo je doniralo podjetje TMD
Ptuj. Na tej točki so priskočili na pomoč domačini: podjetnika Franc Večerič in Milan Zajšek sta skupaj z gasilci PGD Podlehnik poskrbela, da je bila stara hiša podrta in odstranjena v enem dnevu."
Do prve kopalnice v življenju ...
Tako je bilo pripravljeno gradbišče, na katerem je pod rokami domačina Stanka Zaj-ška in njegovih delavcev hitro rasla nova hiša: „Vsa gradbena dela s streho vred je opravil Stanko Zajšek, opeka Ytong je bila donirana, prav tako ves ostali material in vse stavbno pohištvo ter elektro in druga instalacija. V hiši je zdaj urejena ena soba za Robija in ena za Pepco ter Anico, skupna je kuhinja z dnevno sobo, urejena
Takšen je pogled na skoraj dokončano novo hišo (na posnetku Stanko Zajšek z delavci zaključuje dela na strehi), ki je v celoti rezultat dobrodelnosti ljudi.
pa je tudi kopalnica in stranišče," je opisal župan Maučič, ki je ves čas akcije skrbel za koordinacijo dela. Za presrečne Ca-futove je to prva kopalnica, ki so jo sploh kdaj imeli ... „Ogre-vanje je urejeno deloma prek štedilnika na drva, deloma pa prek električnih radiatorjev, kolikor bo to pač potrebno. Mama Pepca namreč zelo rada zakuri z drvmi in je tudi v stari bajti skrbela, da je bilo vedno zelo toplo."
V času gradnje so bili Cafu-tovi nameščeni v eni od hiš,
ki je v občinski lasti. Svoj novi dom so tako pravzaprav prvič videli šele v četrtek popoldne, ko je bila uradna otvoritev. In njihovo veselje, ki je sledilo osuplosti ob prvem pogledu na lični nov dom, je bilo nepopisno. Zahvala pa gre seveda vsem donatorjem, ki jih je bilo res veliko: članom Misije je mogoče, Zvezi prijateljev mladine in domačim podjetnikom, ki so zastonj opravili vsa dela. Za Cafutove se je v četrtek začelo novo življenje.
SM
Bukovci • Policist povozil bežečega mladeniča
Je šlo za prekoračitev pooblastil?
Med krajani Nove vasi pri Markovcih se je minulo nedeljo zvečer razširila novica, da je na njivi pri Bukovcih policijsko vozilo povozilo 21-letnega domačina S. S. med begom z motorjem in ga pri tem huje poškodovalo.
Za pojasnilo o neljubem dogodku smo zaprosili na Policijsko upravo v Mariboru, od koder smo prejeli le krajše sporočilo Bartola Lampre-ta, predstavnika za stike z javnostmi:
„V nedeljo, 27. maja, okoli 19.15 se je izven naselja Bukovci zgodil dogodek, v katerem je bil udeležen voznik službenega vozila policije, ena oseba pa je bila hudo telesno poškodovana. Primer obravnava Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS. Predlagamo, da se z vprašanjem obrnete na njih. Zaradi razjasnitve okoliščin uporabe policijskih pooblastil je policija ustanovila komisijo."
Na uradno razjasnitev okoliščin te nevsakdanje in hude prometne nesreče bo torej treba še počakati, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi 21-letni domačin S. S. iz Nove vasi med vožnjo z očetovim motorjem naletel na policijsko kontrolo, vendar na znak policista vožnje ni prekinil, ampak je vozil naprej. Policijski avtomobil naj bi ubežniku takoj sledil, mladi motorist pa naj bi po nekaj kilometrih vožnje zavil iz glavne ceste na bankino, nato pa zapeljal na
njivo. Po padcu z motorja naj bi S. S. pričel bežati peš, vendar naj bi ga pri tem policijsko vozilo zbilo. Ponesrečenega mladeniča naj bi odpeljali na zdravljenje v splošno bolnišnico Ptuj, zaradi hujših poškodb pa naj bi ga kmalu zatem premestili v mariborski univerzitetni klinični center. Neuradno se je izvedelo, da naj bi mladenič zaradi omenjene nesreče imel zdrobljen kolk, poškodovana pa naj bi imel tudi rebra oziroma prsni koš in prsnico. Kot je bilo zaslediti v medijih, naj bi 21-letni k vozil motorno kolo znamke BMW brez ustreznega vozniškega izpita, po mnenju njegovega očeta M. S. zato na znak policista tudi ni ustavil, ampak je peljal naprej. Oče naj bi povedal tudi, da je sina poslal po zdravila v dežurno lekarno z avtomobilom, zato je bil začuden, ko je ugotovil, da je vzel njegovo sicer registrirano in brezhibno motorno kolo.
Na kraju dogodka je bila kmalu zbrana množica policijskih vozil, še preden je tja prispelo reševalno vozilo. Med domačini se razširjajo govorice, da poskušajo policisti potek nesreče prikazati, kakor da je S.S. padel z motorja in skušal pobegniti
peš. Pri tem naj bi skočil pred avto, ki se je izogibal motorju. Očividci naj bi vedeli povedati, da na kraju dogodka ni bilo nobenih sledi avtomobilskega zaviranja. Tudi na sprednjem delu avtomobila ni poškodb, ki bi jih povzročilo trčenje, saj naj bi peljal le čez mladeniča, ustavil naj bi se šele po treh metrih, dvokole-snik pa naj bi bil šele kasneje odvle-čen nekoliko vstran.
Domačini ne razumejo, zakaj je bilo potrebno tako zagrizeno policijsko zasledovanje, saj je imel motorist na sebi vso predpisano opremo, motor je bil registriran, zato bi lahko postopek izpeljali tako, da bi lastnika izsledili naknadno. A tega niso storili. Najprej naj bi mu sledili po regionalni cesti, nato po delu
Črna kronika
Divjanje na cesti
27. maja ob 9. uri je Operativ-no-komunikacijski center Policijske uprave Maribor prejel obvestilo, da naj bi v Zgornjem Porčiču divjala dva osebna avtomobila; eden naj bi bil sivi Volkswagen polo. Ob 10.40 so policisti v Lenartu ustavili 23-letnega voznika osebnega avtomobila. Ugotovili so, da je brez vozniškega dovoljenja vozil v cestnem prometu motorno vozilo, ki ni bilo registrirano in je imel na njem nameščene registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,36 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in vozilo zasegli.
Napihal je ...
27. maja ob 23.25 so policisti Policijske postaje Ormož v Žerovincih ustavili 23-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,05 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Na mejnem prehodu
24. maja ob 19.45 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 39-letnega državljana Albanije. Ob kontroli vozila Mercedes-Benz E230 CDI so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2009 na Nizozemskem. Vozilo so zasegli, zoper moškega pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
30. maja ob 4. uri je z osebnim avtomobilom na mednarodni mejni prehod Gruškovje prispel 22-letni državljan Bolgarije. Pri pregledu vozila so policisti našli 400 tablet anaboličnih ste-roidov. Predmete so zasegli, zoper voznika pa podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
pešpoti ob Dravi, ko naj bi motorist zavil na njivo. Policijsko vozilo naj bi mu sledilo tudi čez polje pšenice in koruze, pri čemer naj bi si poškodovali spodnji del službenega vozila. Zaradi vsega tega so oče hudo poškodovanega mladeniča in domačini nad ravnanjem policista ogorčeni, saj so prepričani, da naj bi pri tem prekoračil svoja pooblastila. Sicer pa bodo odgovor na to vprašanje po vsej verjetnosti kmalu dobili, saj uradna preiskava celotnega dogodka že poteka.
-OM
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Foto: SM
... osvežitev v pomaranči
Napoved vremena za Slovenijo
Lepo vreme prvega dne -kmetje se letine vesele.
12/23
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, nastajale bodo krajevne plohe, danes tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C.
Obeti
V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. V nedeljo bo tudi bolj oblačno, predvsem v zahodni in deloma osrednji Sloveniji se bodo pojavljale krajevne padavine.