Petindvajsetletnica kat. poi. društva v Konjicah. Že dne 29. januvarija 1896 je bilo dopolnjenih petindvajset let, odkar se je za nadžupnika Rozmana usianovilo v Konjicah »katol. polit. društvo«. Mnogo mlaj.ih društev je med tem že zaspalo; to pa je še vedno čilo in delavno. Petindvajseta obletnica njegovega obstanka nam to dovolj jasno dokazuje. Ker je letos dne 29. januvarija bil ravno sklep sv. misijona v Konjicah, se je obletnica našega katol. pol. društva odložila na ugodnejsi čas. Spomladi smo povabili našega najslarejšega g. poslanca, da naj bi nam naznanil dan, kedaj da bi bilo našim gg. poslancem najpriležneje, udeležiti se našega zborovanja. Ta blagi gospod je z ozirom na nejasno politično obnebje odlagal naše zborovanje od meseca do meseca tako, da je naše društvo med tem postalo že skoraj 26 let staro; ker naša društvena pravila je visoka vlada potrdila že dne 31. decembra 1. 1870. \ Napovedali smo torej občni zbor našega društva brez sodelovanja naših gg. poslancev. Zbor se je, hvala Jbogn, vrlo dobro obnesel po sledečera vsporedu. Ob 3.  uri popoldne je prvomestnik, vlč. gosp. nadžupnik Voh, otvoril zborovanje v društvenih prostorih, ki so bili z mnogimi podobami: sv. očeta, svetl. cesarja in dr. in z duhtečimi venci in domačimi zastavami bogato nadičeni. V kratkih potezah nam je pred oči postavil, začetek in imenitnost društev, ter je dokazal, da je naše društvo ostalo vedno zvesto slaremu slovenskemu geslu: »Vse za vero, dom, cesarja«. Svoj govor je sklenil s trikralnim slava-klicem na sv. očeta papeža Leona XIII. in na svetlega cesarja Franca Jožefa I. Iz sto grl zadonel ie trikrat navduSeni živio-klic. Veleč. gosp. prvomestnik podeli na to besedo od lanske obletnice vsem zborovalcem — dobro znanemu čast. gospodu ;Francu KoroScu, prefektu iz Maribora. Ta g. govornik nam je podal v daljšem govoru tej slovesnosti primeren razgled po širokem svetu, začenši pri sv. očetu v Rimu in končavši pri zasluženem porazu židovskih liberalcev na Dunaju. Gospod govornik je bil pohvaljen od naših zborovalcev, ki po letu nimajo mnogo časa, prebirati podrobnih poročil po naših časnikih. Društveni tajnik, č. gospod vikar Friderik Kukovič, podal je potem letno poročilo o stanju in delovanju naSega društva. Iz tega posnamemo, da šteje društvo 321 udov in da je vse važneje dogodke med letom skrbno zasledovalo. Tako je n. pr. izrazilo svellemu cesarju z največjim spoštovanjem globoko sožalje pri smrti nadvojvode Karola Ludovika, za kar je prejelo v slovenskem jeziku spisano najvišjo zahvalo. G. g. kaplan Šoba je poročal kot naš blagajnik, da društvena blagajnica nikakor ni prazna. Da bo pa društvo zamoglo si še vee časnikov naročiti, se je zborovanje za par minot prekinilo, da je g. blagajnik spravil radovoljne doneske, ki so rau od vseh stranij leteli v društveno blagajnico. (Konec prih.)