večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhnja vsah dan razen ne bliskom in gromom preteči oblaki. Posebno opasne so zadeve v Srbiji. Evropa lahko povzdigne veljavni svoj glas pri kralju Milanu ter mu odsvetuje stopiti š svojo armado čez mejo, a vprašanje je, če ue bode glas srbskega ljudstva močneji, silneji. S proglasom poslaniške spomenice postal je položaj kralja Milana težav-neji, nego je bil kedaj. Dosedaj kazala je srbska vlada lahko na to, da so vlasti Srbiji nasproti prijazne, tolažila je lahko razburjene duhove s tem, da konferencija poslanikov Srbije ne bo zabila. Zdaj, ko je sklep te konferencije znan, ko je postalo jasno, da evropskim vlastem nikakor ni na misli, dovoliti novo delitev Turčije, da Srbija te- »To pa ni nevarnost, o kateri sem govorila," nadaljuje perfidna krejatura. »Nevarnost je v njegovi ljubezni do tebe! Kajti on te ljubi, ljubi te do blazenstva!" Smehljanje se poziblje po ustnicah grofi-njinih. »Ali meniš?" povpraša. — »Žalibog sem tega gotova." — »Tedaj ti je to razodel?" — »Da." — »Kaj ti je rekel?" — »Povedal mi je, da gaje njegov oče silil, da te je zapustil. Strogi mož je to zahteval kot častno stvar, in ker se je bal, da mu sin ne obupa, ločil ga je od tebe." — „0, zdaj umejem vse!" momljala je grofinja zakrivši si obraz z rokami „Potem mi je ubožec opisal, svojo bolest, breznadno svojo ljubezen, globoko, neminljivo svojo žalost!" Valentiua zastoče. Lavra nadaljuje: »Videla sem obupujočega ter imela sem nesrečnikom veliko sočutje!" Grofinja povzdigne glavo. »Lavra, Lavra!" jekne plašno, »ti mu vender nisi povedala, da sem tudi jaz nesrečna." — »Varovala sem se tega." daj nikakor ne sme upati na povečanje, sedaj uničeno je zadnje sredstvo, s katerim je kralju Milanu mogoče vzdržavati mir in red med svojim za boj pripravljenim ljudstvom. Da bi Srbija začela sedaj zopet razoroževati, tega nihče več ne verjame. Mlado kraljestvo postavilo je toliko vojsko ua noge in vzdrževalo jo toliko časa v največji nestrpnosti ob meji, da je sedaj na kaj tacega težko misliti. Nasprotno pričakuje se vsak trenotek, da nam brzojavna žica prinese usodno vest, da so srbske čete prestopile meje srbskega kraljestva. Le jedno je dvojljivo, proti komu se obrne sovražno podjetje. Zasedejo li srbske vojne čete slavnoznano Kosovo polje, bode li srbska kri pojila zopet ona tla, kakor jih je napajala pred pet sto leti, ali pozabi srbska vojska starega svojega sovražnika in obrne morilno svoje orožje v prsa bratovskega naroda. Različna znamenja kažejo, da se sovražni napori Srbije obračajo proti Bolgarski. Različne veBti, ki se trosijo od bolgarske-srbske meje v svet in ki se nam ne zde nič manj, nego verjetne, so take, da se iz njih oklepati da, kakor bi Srbija povoda iskala za prepir s sosedno Bolgarsko. Nam niso razmere toliko znane, da bi zamogli v tem oziru izrekati posebno sodbo. A to se nam dozdeva, da bi Srbija storila veliko napako, ako bi se hotela na škodo Bolgarije okoristiti. Nesrečna je bila sploh misel, da je Srbija začela se pripravljati ravno zdaj na boj, da je ravno pri tej priložnosti hotela zopet razširiti svoje meje. Prenagljenost pripravila je mlado državo tako daleč, da lahko vsklika: »Naprej ne vem, nazaj ne smem!" A še hujša zdela bi se nam zmota, ko bi Srbija spustila se v boj z bratovskim narodom bolgarskim. »Tedaj misli, da ga ne ljubim več?“ — »Draga moja! največ žensk ume, svoje čute zatajevati. A ti nisi taka! Tvoje oko je zrcalo tvojih čutov! Ti sama si izdala svojemu Čestilcu, da ga nisi še pozabila!" »Gorje meni!" vikne Valentiua. — »Vsled tega se mu je nekdanja strast strašno ponovila, tako celo, da se je prav bati!" — »Nesrečnik!" zamomlja grofinja. — »Njegova ljubezen je brezmejna. Na vsak način te hoče videti, s taboj govoriti! ... — »Nemogoče!" zavpijo Valentina vsa plašna. — »Da, to je stalna njegova pomisel! Da to doseže, vse bi skušal, celo s silo bi drl v tvojo sobo, da! jaz celo mislim, da bi se ne bal celo pred tvojim soprogom, če bi mu pot zaprl.“ — »O, in ali mu nisi pojasnila, kako jo neumen? . . .“ — »Ljubezni bolnemu človeku naj to pojas-nujem! ..." »Kaj je storiti? kaj je storiti?" povpraševala z je grofinja vsa iz sebe. — »To je nevarnost, o kateri sem ti govorila, in katere se moruš izogniti." »Pa kako? Ni ga sredstva." - »Pomisli, če bi med obupuikom, kakeršen je Lucijan in med tvojim soprogom nastal prepir! . . .“ S tem bilo bi za stoletja uničeno prijateljstvo med obema sorodnima državama v neizmerno škodo obeh, in v interesu Srbije kot Bolgarije želimo, da do kaj tacega ne pride, da se ne prične boj, o kojem bi le s trpkim glasom zamogla poročati zgodovina slovanska. Govor ministerskega predsednika grofa Taaffeja v seji gospodske zbornice dne 15. t. m. „Desnica visoke zbornice izrekla je proti vladi huda predbacivanja. Predno si dozvolim ob kratkem o njih govoriti, vzamem si prostost prej napraviti uekaj opazk o predlogu manjšine k od-Btavku 10 adresnega načrta. Častita manjšina je, kakor priča nje predlog k odstavku 10, zadovoljna s tem, da se v vseh deželah in pri vseh narodih Avstrije jednako negujejo njihovi duševni in ma-terijalni interesi; vender meni, da mora izraziti prepričanje, da jednotnost in moč države ne dopuščata dalnjega napredovanja po poti narodnih in državnopravnih koucesij. Nu, jaz bi si pred vsem v pomirjenje častite manjšine dovolil opozarjati uaravnost na omenjene besede najvišjega predstolnega govora, kjer še pač poudarja, da vlada v prvi vrsti skrbi za jednotnost in moč države. Vlada do zdaj ni ničesar storila in tudi v bodoče ničesar ne stori, kar bi bilo proti jednot-nosti in moči države. Vlada bode vedno imela pred očmi kot trdno načelo: jednotnost in moč države. Vender trdim, da je jednotnost in moč države zavisua od zadovoljnosti, blagostanja in uspešnega razvoja vseh v Avstriji živečih narodov. (Dobro! na desnici.) Jednotnost in moč države potrebujeta te zaslombe, da se kot krepki izkažete. Saj smo doživeli pred delj časa in tudi pred kratkim, da je bila v nevarnem trenotji moč Avstrije v krepkem združenji narodov, (Dobro! na desnici.) Ne dvojim, da nj v nemški narodnosti pravi patrijotični čut; jaz pripadam tudi nemški narodnosti iu laskam si, da imam ta patrijotični čut. A ne morem priznati, da je ta patrijotični čut privilegij jedne v Avstriji živeče narodnosti. (Dobro! dobro! na desnici.) Ta čut imajo — Bogu bodi hvala — reči se sme odkrito in svobodno, vse v Avstriji zastopane narodnosti v popolni meri. (Pohvala na desnici.) Reklo se je — če se ne motim, prvi čestiti govornik manjšine je dejal — da bode vlada pač dalje korakala na pričeti poti ter ono, kar bode omenila manjšiua, preslišala ter se ne zmenila za to. Dozvolujem si, temu prečastitemu gospodu predgovorniku opornuiti, da se v prvi točki popolnoma z menoj strinja, namreč da bode vlada na pričetih potih dalje korakala (Dobro! dobro! na desnici), vender se moram prav ponižno zavarovati proti temu, da vlada ono, kar Mlada gospa se strese. „Lavra!“ prosila je, „ne zapuščaj me! Ne zapuščaj me! Svetuj mi!u Nesrečnica se je sama izročevala sovražnici svojej! Zdelo se je, da Lavra nekoliko premišljuje, potem pa reče naenkrat: „Veš li, Valentina, kaj bi naredila na tvojem mestu?" nO, govori, govori!" „No, da se rešiš vsake nevšečnosti, bilo bi najbolje, da mu to, česar te prosi, dovoliš. Jaz bi se z njim sešla " „Lavra, kam li misliš V Kako ga morem tu sprejeti?" „Tu se ve, da ne! Pa Pariz je velik in tisoč je sredstev, da se najdemo. Znft te slučajno srečati ! V kakem drevoredu ali sploh na kakem spre-hajališči.“ „Tedaj rendezvous!" klikne grofinja vsa v strahu. „Kako bi kaj tacega smela!" Lavra se vgrizne v ustnice ter jezno pogleda. Vender nadaljuje prijazno: „Saj se;n samo rekla, kaj bi jaz naredil.«! Bojim se namreč, da se bode tvoj mir kalil, in to sem hotela zabraniti! Sicer ue uvidim, kaj bi bilo slabega pri takem se je s tako zgovorne strani, na tako dobro premišljen način omenilo, presliši ter se ne zmeni za to. Na tako zgovoren način izraženi nazori so marveč vlado napotili, da je razmišljuje in se ozira na nje. Da-si se vlada vender s temi nazori popolnoma slagati ne more, zavarovati se vender moram proti temu, da se ne zmeni zžinje. Dalje je tisti častiti gospod predgovornik dejal, da je avstrijska vlada nesamosvestna. Nu, v istini ne vera, bi li to smatral za poklon. Častiti gospod predgovornik je najbrže hotel na dobrohoteu način cikati na to, da se ne slagam z navadnimi, ekstremnimi smermi. Jaz pa bi si dovolil opomniti, da si ne morem nobenega ministerskega predsednika nobene vlade misliti, katera bi mogla obdržati se tudi samo osem dnij, če bi nesamosvestno ravnala. Vlada more storiti napake, to je čisto naravno. Drugi častiti predgovornik kazal je na prejšnji čas, na takozvano staro Avstrijo ter dejal, da se je tedaj prizadevalo centralizovati. Ne morem zanikati, da bi za vlado, za ministerstva, osebito pa za posamičnega ministra ne bila gotovo prav pripravna centralizacija na tak način, kakeršen se je omenjal. Saj je pač mnogo lažje vladati, aparat je mnogo jednostavnejši, če je treba imeti posel samo z jedno narodnostjo, z jednim jezikom. A dovoliti si moram opombo, da, brez ozira na druge razloge, kateri bi bili za to, vprašanje o pripravnosti za ministerstvo ne more biti merodajno, marveč da mora vlada ozirati se na položaj, kakeršen je nastal od časa, kateri se je ravno opisal. Potem, če častiti gospod predgovornik o stari Avstriji govori, katera ima zdaj novo obleko in katero v tej obleki ne spozna več, vprašati se vender moram: Katero staro Avstrijo Bi je mislil ? Je-li mislil na Avstrijo za časa Marije Terezije, ali na Avstrijo za časa, ko je bila levica na krmilu in ko so se izvršile najgloblje sezajoče spremembe v državnem življenji ? Dozvoljujem si samo, kazati na državne osnovne zakone. A kakor rečeno, kedaj se je spremenila obleka, ali katera d&ba se je mislila, ne vem. Kar se tiče nemščine, govorilo se je o njej zel6 zgovorno z levice in tudi iz središča visoke zbornice. Poudarjala se je tudi potreba, da se nemščini da nekaka prednost. Nu, te prednosti nemščine pa si ne mislim s postavnim varstvom, marveč z lastno močjo in kulturno zmožnostjo zajamčeno, katero moč ima ta jezik. Nemščina zavzima, ker je svetovni jezik, brez vsakega uradnega in postavnega varstva posebno stališče ali mora tako zavzimati. Opozarjam, da je pri osrednjih oblastvih in pri večini deželnih oblastev najbolj rabljena, da, jedin jezik, iu da je nihče neče s tega stališča odriniti. A mora se temu stališču nemščine, dejal bi, odvzeti naroden značaj; prednost nemščine opazovati se mora s stališča rab-ljivosti, iu s tega stališča opazovana, dosegla bode sestanku! In to toliko bolj, ker bi z njim ubogega zapuščenca tolažila ter ga morda cel6 rešila — samomora!" Grofinja udari v jok. Malopridnica pa govori dalje: »Pomisli nato, ljuba moja Valentina! Tukaj se stvar tiče eksisten-cije brdkega moža, katerega z jedno besedo lehko pogubiš ali rešiš! Reči ti moram, da sem se skoro zavezala, da te pogovorim, da se z njim sestaneš, inače bi bil izvestno uže včeraj nastal prizor, zelo koben za-te ali za tvojega moža; lehko bi ta ali oni s živenjem plačal!" Lavra je poskušala vse, da bi grofinjo ostra-šila ter jo tako privela do stopinje, ki je imela služiti njeni oaveti. A mlada gospa se je vender zmerom še obotavljala. Lavra poskusi zdaj še zadnji udarec. „Veš li, česa se najbolj bojim?" povpraša. Grofinja povzdigne solzne svoje oči. „Povej mi vse. Ne zamolčuj mi ničesar!" zajeclja. „Bojim se, da bi Lucijan klical tvojega moža na dvoboj." Grofinja zakriči. isti učinek, ne da bi se posamične narodnosti, katere v Avstriji jednakopravno živijo, žalile. Vsakdo bode priznal, da v državi, kakeršna je Avstrija, kjer je toliko različnih narodnostij, ni možno ravnopravnost v tem vprašanji, dejal bi, z zlato tehtnico izvesti. Jaz umejem v državnih osnovnih zakonih izraženo ravnopravnost v narodnostnem vprašauji tako, da se nudi narodnostnim priložnost razvijati se. če jedna narodnost ali jezik nima moči, tako se razvijati kakor drugi, ne more vlada tega spremeniti. Tu izkazati se mora lastna moč, in zatorej bodo gledč tega še vedno velike razlike navzlic jednakopravnosti iu navzlic temu, da ima vlaito trduo željo, ugoditi dotičnim določbam državnik osnovnih zakonov, kakor je njena dolžnost. A tu razlike se ravuotako lahko razlagajo iu ne moi" se smatrati, da se jedna ali druga narodnost p<>' stavlja nazaj ali se jej daje prednost. Dalje se jl! predbacivalo, da vlada nima nobenega program#' Nu, priznavam, s podrobnim programom, kakor s« godi v nekaterih konstitucijonalnih državah, vlada ni nastopila, in sicer iz tega vzroka, ker so avstrijske razmere posebne ter se ne more z njim1 ravnati po jedui šabloni, kakor v drugih deželni«. V drugih državah, kakor v Belgiji ali Angleški, delijo se stranke v konservativno in liberalno Zdaj je na krmilu konservativna, zdaj liberalni stranka, in ministerstvo je prilično po polnem i'11 krmilu stoječi stranki in vice versa. Ministerstvo more torej tam govoriti se samo v svojem imenu, marveč v imenu vse stranke, katera je podpira. Tu je lahko, nazuaniti program, v tem ko pri n#* ue zadostuje, če vlada objavi samo svoje nazor*’ kajti nazori, katere vlada objavi, morajo imeti, tudi upanje, da se mogč izvesti, torej zdanja vlada ui mogla podati podrobnega programa; a njen program je pač znan, in dovolim si samo opozoriti na Najvišji prestolni govor z leta 1879 iu z letošnjega leta. Dalje je omenjal drugi govairnik manjšine, da je vlada omahljiva, in kazal jo na svršetek slednjega državnozborskega zasedanja, ko se j<' trdilo, da je bila vlada na vseh progah pora^"'*-Dovolil bi si opomniti, da bi, če bi bila vlada P°' polnem strankarska vlada, mogla vselej po polnem krepko dati svoje izjave, kajti gotova bi bila, d11 dobi vselej potrebno podporo, a vlada, katera ravno ni strankarska vlada, mora previdno postopati ter se truditi, da tudi to v istini doseže, kar si nastavi kot smoter." Na to je nj. ekscelenca omenjal še, da si bode nemščina pridobila kot svetovni jezik vedno večjo razširjenost, a to d*1 se ne bode zgodilo po zakonodavskem potu. Skon-čal pa je n j. ekscelenca svoj govor: „Ponavljam, da vlada, katera je zdaj na krmilu, prav dobro ve, kako daleč se more iti, kako daleč se mora iti in kako daleč se sme iti." B0, hočem z njim govoriti!- deje. „Hočem '• njim govoriti! Pa kje? in kako?" »Zanesi se nd-me!" pravi Lavra živo. „Tedaj mi boš pomagala?" »Da." „In ali hočeš ostati na moji strani, da i|ltf boš varovala, če bo treba?" »Obljubujem ti to." „Iu kdo mu naznani, da sem zadovoljna, 2 njim se sniti?" „Jaz." „0, povedi mu, da storim to le iz razloga, l*rt izpolnim tvojo obljubo! Slišiš li?" „Bodi mirna." „Pa kje bi se lehko dobila?" ^ „Baš premišljujem o tem in menim, da 1,1 prav iztaknila.'1 „Potem naj se stvar izvrši jutre, pojutra,|Jt’ ko hitro je mogoče!“ :0 Lavra ovije svoje roke okoli Valentine, p°vlt! k sebi ter poljubi. )t, „Hvala Bogu!“ deje, liki m čka mij“vk ko mi je bila tako lepa prilika se pouatanč-!leje prepričati o mišljenji našega prostega naroda " 0 mišljenji naših za narod in njega svetinjo 'le°uiahljivo in požrtvovalno delujočih mož, velja-°v- Veseli me, da sem našel večino za nas; a to I10 nie lastni izpovedbi vsled treznega preudarka J ‘z gole ljubavi do naroda in domovine. In kako — Kam hočemo jadrati s sedanjimi hudo-ki domnevajo mnogo za narod storiti, da r 0 žrtvovati; če nanašajo le blato na njega tr,®ui, v katerem se nahaja toli tujega, strupeno-°< ečega tratovja. Pa dovelj o tem, te divje burke e‘St'dajo uže vsakemu narodnjaku-poštenjaku. y ^'neniti mi je, da se je med tem časom tudi mice mesteci mnogo, spremenilo delo- boljše, delomice na slabše, o | ..a vh°du tega meseca se je bil še enkrat jjr,lS1 meški žerjav, predno odvesla v srečnejši . Jei a vidi se mu uže, da mu „znano" mazilo konč 11 'uo le grlo suši in sapo jemlje; kajti vse nje-j*ov“ hujšanje izvršiti se je moralo prav šiloma iu s pomočjo predprege, poldanskega kvarteta na estradi meške kavarne. Pretipal bi podrobneje do-tični dopis iz Rudolfovega v „Slov. Narodu" štev. 223 1. leta; a ne zdi se mi več vredno krhati pero ob tako politično trhličje, kakeršno je nam podal omračeni politikar novomeški. Sit venia vernulae! Preprijetno so me tudi iznenadile jezikoslovne črtice znamenitega meškega profesorja klasičnih jezikov, kateremu je „st“ mesto „št“ naglavna pomota, a končnica „eutz" mesto „elec" pa konvencionalno obrazilo vsled lige med framazoni, šulferajnovci in narodnjaki-hudourniki in kakor tako po vsem dovoljeno. Pač škoda velika, za toli bistroumnega malika. Pa vsak ima svoje muhe, torej muhalnik v roke. Temu veleumu v bližnjem duševueru sorodstvu so meški „Pejevci" in njih kompare. Domnevam si sicer, da razume stopnjevanje glasnikov — posebno pri čaši — a da si pa doizvoljujejo tako nepotrebne in posiljene zmeue, tega bi se ne bil dejal Pa čudno baš ni, da je te skakeče naše mirno iu resno delovauje napravilo besne. Kaj hočemo, tudi teh je trebalo! Naznanjam Vam, čestiti g. urednik ! pri tej priliki, da so uaši trije svetovuozuaui monosophi, kateri so se znali le pred staro vojsko rogati, poskrili svoje duševne tipaluike, boječ se, da bi se njim še isti mali ostanek ne osmodil. Tudi sloveči mufti „Han Lagit“ je ponehal metati zarujavelo bojno kopje, katero je dobival iz zaprašene orožarne stare, vojske iu visokočestiti agica „Lop“ obsede) je na mestu, katerega je krvavo-zasluženo do sedaj zavzemal in tretji nju pajdaš je sferčal liki črnemu kosu iz zelenega bukovja na vinske gorice. Sedaj se baje tudi neka pola donaša meškim volilcem; dobijo jo vsi v roke, od kljuna — do klepca, od longiua do kolčina. Sit quisque eorum benedictus I Vidite, gospod urednik, to vse so norci iz ua-šega središča. Res da Vas ue mogo tako zanimati kakor nas, ker so oblečeni v obleko uljudnosti, da ne mori očitni sramež dotičnike. Razvidite pa lahko uže iz tega, kako se čisti politično naše obnebje; narod obsodil je s strogo sodbo hujskače, proroke krivih naukov nespravljivosti in radikalnega ščuvauja. Tu in tam stiskajo se še posamič-uiki v kotičku, boječi se liki uharic belega dneva. Huda je narodova obsodba a tudi pravična: Vox populi, vox Dei! Razne vesti. — (Občutki obešenca.) „Pall Mali Gazette" podajo od nekega radovedneža, kateri se je prod kratkim v navzočnosti mnogih prijateljev „doloma“ obesil, naslednji popis. Poročevalec piše: Prinesla se jo dobra močna vrv. Pritrdila se jo na strešui tram v šupi. Jaz sam sem potognil za vrv, da se uverim, da so ne raztrga. Potom sem si dal zavezati oči ter sem stopil na stol. V tem trenotji sem bil tako slab, to priznavam, da sem prebledel in se tresel. Kmalu pa som dobil zopet popolno zavest. Utaknil sem glavo v zanjko ter dal zuamenje Čutil sem, kako so odvzeli stol izpod nog. jCrepak sunljaj, in jaz sem čutil hudo bolečino v vratji, kakor bi bil ovratnik--naenkrat postal preozek. Zdaj pride posobon del moje skušnje. Po prvi tmločini, katera je bila huda, izgubil sem zavest Zdelo sc mi je, da sem na drugem lepšem svetu. Plaval sum, tako se mi je zdelo, v oljnatem morji. jotojk Lahno plavajoč po svitli tekočini opazil sem v daljavi—dražesten zelen otok. Tega sem žolel doseči. Plaval sem zadovoljno tja. Morje spreminjalo je vsak trenotek barvo; iedenkrat je bilo z|ato. v naslednjem trenotku zolč rudeče: a barva ni bila nič groznega. Moiifl kazalu j n ,_y istinj___mi_-harve mavrice, rumena in rudoča bili sta najjasnojši. Vedno bolj som se bližal otoku. Nenadno skoči iz tal cela vrsta čminn snromo-^janih-asab. katorih obrazi so mi bili •/.n;ini. Konečno dosogel som suho zornljo. Začul sem krasne glasove, človeško in tičje. Plaval sem polagoma do obali ter ležal kakor doto v zibeli, nekoliko oslabljen, kakor mislim, zaradi plavanja v olji. Naposled odprem oči. Očaralna dražost jo takoj zginila. Obrazi opazovali so me šo vedno z živo radovednostjo, a zapazil sem, da so moji znanci. Bolečina v mojem vratu bila je huda. Zdaj sem bil popolnoma pri zavesti. Moji prijatelji so me na srečo pravočasno odrezali. Bil sem še vedno slab — preslab, da bi mogel takoj zadovoljiti radovednost mojih prijateljev. Ko sem sopet mogel govoriti, pripovedoval sem svoje skušnje Da-si sem dražestno opisal prizore, vender nobeden ni hotel za manoj poskusiti. Označevali so moje delo kot junaško, a nikomur ni palo na um, da bi bil isto storil. Dejali so, da sem bil tako smrtnobledoben.- — (Odločen soprog.) V Farmvellu dogodilo se jo pred nedolgim sledeče: Ravno ko je imel od- peljati se vlak, ^prijezdi v najhujšem diru nek mož in popraša hlastno več znancev, so li vrdoIT kaj njegovo soprogo. Potrdilo se mu jo, da sedi v tretjem vozu z nekim sosedom, na kar ta ves srečen vsklikne: „Hvala Bogu, prišel sem vendor šo o pravem času!" Na to plane hitro proti dotičnemu vozu. Navzoči, katerim je bilo znano, da je temu sosed ženo odpeljal in da jo mislita sedaj na ptuje popihati, se niso malo prestrašili, ko so ga vidoli teči proti vlaku, kajti mislili so, da bode izvršil kak zločin na svoji soprogi, ali njenem zapeljivcu, ali pa na obeh. A nič od tega! Odprl je le toliko železniški voz, v katerem je sedola soproga, da ji položi v naročje zavoj z besedami: „Tako, tu imaš še tvojega otroka in sedaj pojdita, kamor hočeta!" Ko(S, je precej na to odpiskal vlak, povabil je soprog vse navzoče znance na kozarec vina, pri katerem so so prav dobro^zabavali. (Sovražnik k a 1 e n d a r s k i m imenom) V Londonu živi posebnež, mr. Chazal, kateri daje svojim otrokom samo živalska imena. Najstarejša hči se imenuje „slavoc“, druga „škorjanoc", sin „lev“ in mali dojenček v zibelki ima ime „hijena". Duhoyiiik se je vselej branil, otroke krstiti na taka imena, a mr Chazal je daroval neizmerne- svote za uboge tor tako duhovnika omehčal. Kot posebnost naj omenimo, da sta gospodičini „slavec“ in „škorjanec“ prod kratkim pri pevski skušnji propali. Domače stvari. — (Imenovanja.) Pravna praktikanta pri deželni sodniji v Ljubljani gg. Fran Kobler in Adolf Roschanz in pravni praktikant pri okrožni sodniji v Rudolfovom Karol Grebenc imenovani so avskultanti za Kranjsko. — (Štiridesetletnico) svojega službovanja obhajal je včeraj tukajšnji poveljnik deželne žandar-merije c. kr. major Roman Grarapošič. Svečar dobil je od vseh stranij obilo častitk. Gospod deželni predsednik baron W in ki er mu je osebno čestital. — (Prememba posestva.) Gospod Adolf Hauptman kupil je v Slonovih ulicah hišici št. 10 in 11, dozdaj lastnina gospe Voitove, za 6000 gold. Po novom letu napravi novi gospodar tu zalogo oljnatih barv, lakov in Arnežev itd. — (Most čez Kolpo.) Dne 15. t. m. ob 10. uri dopoludne dovršil se je most čez Kolpo pri Viuici pod nadzorstvom gospoda nadinženirja Kamila Bedekoviča kot zastopnika kralj, hrvatsko-slavonskega deželnega odbora, kakor tudi kralj, inženirjev Ljudovika Eisen-huta in Avgusta Pisačiča. Pri tej priliki bil je navzo fion gosp. Janez Mttller kot zastopnik kranjskega dež odbora, c. kr. inženir Emanuel Wieznick;y kot tebuični stavbinski svetovalec in Matija Vrtin kot načolnik črnomaljskega okrajnega odbora. Most je slovosno_bla-goslovil gosp župnik Jurij KOnig iz Vinice; shj^ijpsti blagoslovljenja udeležila se je ijil^žJz.Jp^nj^ko i^. ^Irs^ke Most bil je okrašen na kranjski sh-rtnVfi cesarskiipi in naro^ijimi, na lirvataki strani pa s kra-lievimi ju hrvatskimi zastavami. — (Davica) prikazala se je v Kosezah, v trnovski župniji, kakor se nam od tam poroča. Te dni umrli so baje uže trije otroci. — (Petstoletnico,) odkar je bila posvečena, obhaja letos stolna cerkov sv. Justa v Trstu. Posvetil jo je škof Henrik pl. VVildenstoin dne 27. novombra 1385 Cerkvena slovesnost obhajala so bode 31. t ra. do 2. novembra. — (O t r o k u t o n i 1.) Z B r d a se nam poroča: Dno 12. t. m. med 11. in 1. uro popoludno padel je triletni sinček vdove Marije Lipovšek iz Vidma pri Spodnjih Kosezah v potok in je utonil. Stvar se je sodniji naznanila. — (V deželni zbor goriški) izvoljen je bil dne 17. t. m. pri dopolnilni volitvi jednoglasno g. dr. Anton GregorCift, profesor v osrednjem semeniSCi v Gorici. — (Jtudeč prah iz Sahare.) Iz Celovca se poroCa, da je dni: 15. t. m. po noCi ob 11. uri ob južnem vetru deževalo prah. Čuvar na mestne cerkve stolpu je opazoval to prikazen. Prah ostal je navzlic obilemu dežju med razpokami strehe. To je tenak rudečkasto-rumen prah, kakeršen se nahaje v Sahari. Mogočni južni vetrovi zanesli so ga iz Sahare v Celovec. — (Potres.) Iz Celovca se poroča, da je bil tam predvčeranjim ob 3. uri 57 minut zjutraj tako močan potres, da so so postelje kar zibalo. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1 Pariz, 18. oktobra. „Univers“ in „Fran<;ais“ objavljata brzojavko od misijonarja Martina iz Saigona z dn6 17. oktobra, da so Anamci razmesarili deset domačih duhovnikov in 7000 kri-stijanov. S rede c, 18. oktobra. Vlada sprejela je v kolektivni noti izražen svet velevlastij ter sklenila, z ozirom na postopanje Srbije, večjidel bolgarskih čet poklicati nazaj ter tam pustiti le slabe garnizije, dokler se vlasti ne izrečejo definitivno o usodi vzhodne Rumelije. Cetinje, 18. oktobra. Razdelilo se je obilo streliva in se izdal razglas, da so vse priprave za vojno gotove.______________________ Telegrafično borzno poročilo z dnfi 19. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................81 • 85 > » » » srebru........................82'30 Zlata renta. ........................................108'40 5°/o avstr, renta.....................................98 45 Delnice n&rodne banke................................ 863- — Kreditne delnice..................................... 283' — London 10 lir sterling............................... 125 - 25 20 frankovec.......................................... 9-966 Cekini c. kr........................................... 5-93 100 drž. mark..........................................61-60 Tiyoi. Dn6 17. oktobra. Pri Maliči: Pollak in Kalcher, potovalca, z Dunaja. Mimič iz Slavonije. — Dr. Frank, odvetnik, s soprogo, iz Humpoleca. — Gschikay, potovalec, iz Heba.— Gold-scheider, potov., iz Jiigerndorfa. — Dr. Poznik, c. kr. be-ležnik, iz Rudolfovega. — Estri, uradnik, iz Železne Kaplje. Pri Slonu: pl. Radecky iz Berolina. — Amberger, trgovec, in Špielmann, krošnjar, z Dunaja. — Ktiss, umirov. uradnik, s soprogo, iz Portschacha. — Dr. BrezinšCek s soprogo z Zlatara. Umrli so: Dnč 17. oktobra. Terezija Vodišek, delavčeva hči, 10 dnij, Karlovška cesta št. 15. V civilni bčlnici: Dnč 14. oktobra. Peter Vodnik, kamnosek, 62 1. — Marija Kurent, košarica, 46 1., za rakom v želodci. Tržne cene. V Ljubljani, 17. oktobra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 20 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 6gld. 36 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 6 kr.; proso o gld. 20 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 41 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr„ bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Speli po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2'/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjsko 60 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 40 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld, 78kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. J, Čaa opazovanja Stanje barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 1 r> vH 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740'90 739-80 740-30 12 6 18 2 12 6 bzv. ■ megla szpd.sr.! jasno szpd. sl. j d. obl. 000 a M O 00 r-4 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer. 738-54 737-18 737-60 100 16-2 9-8 bzv. j obl. t p. js. ; p- is. i 0 90 dež Srečke z dnč 17. oktob ra. Dunaj: 52 69 4 36 Gradec: 86 40 31 15 46. 89. Vožni red Rudolfove železnice, veljaven od 1. oktobra 1885. LjiatoljarLa-TerTolž;. Postaje Ljubljana, juž. želez. odh. Ljubljana, Rud. želez. „ Vižmarjo................... Modvodo.................... Loka....................... Kranj......................„ Podnart-Kropa . . . „ Radovljica (m. p.). . „ Lesce-Bled................. Javornik ..................„ Joaonice ................. „ Dovje.................., Kranjska Gora . . . „ Ratočo-Bola Peč... „ Terbiž.............prih. Osobni vlaki 1. 2. 3. razred zjutraj 6.40 6.44 6 53 704 7.17 7.31 7.48 8 05 8.12 8.29 8.39 8 56 9.21 9.37 9.55 1.2.3. razred dopolud. 11.40 11.45 11.55 12.07 12.21 12.38 12 56 popol. I 14 1.24 146 157 2.18 2.48 3.03 3.20 1.2.8. razred zvečer Ter'foiž;-Xjjva.'bljan.a.. Torbiž.................odh. Ratoče-Bela Peč . „ Kranjska Gora . . . „ Dovje........................ Jesenice .................. „ Javornik ........... Lesce-Bled .... Radovljica (m. p.) . Podnart-Kropa . . Kranj............... Loka................ prih. Medvode............. Vižmarje ..... Ljubljana, Rud. žel Ljubljana, juž. žol. . „ r5re£T3!._aHSH5H‘.d57!5»A <§!** \ po noti 1236 1.01 1.22 1.55 2.23 zjutraj 2.30 2.56 3.03 3.27 3.47 4.06 4.21 4.34 4.44 4.50 1.10 1.30 1.46 2.19 2.43 2.50 3.16 3.22 3.44 4.02 4.20 4.34 4.46 4.55 5,— 6.35 6.39 6.48 6 59 7 12 7.26 7.43 8.- 8.08 825 8.33 8.49 9.11 924 9.38 zvečer 6.20 6 39 6.53 7.19 7.41 7.48 8.13 8 21 8.44 9.03 9.20 9.34 9.46 9.55 10 — 5Z52SZ5Z5Z5Z5Z5B5?5n52525Z52S2S253Si5 Slnogo tisoč oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der H Krankenfreund» (Prijatelj bolnikom) z preprostimi 2] domačimi zdravih samo ozdravelo. Nobeden bolnik “] naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni uj — ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richter- K jevega zalagdteljskega zavoda v Lipsiji. Ej Treba pisati tjii le na korespondenčnem listku in [k knjižica se mu vpošlje brez troškov. (147) 21-2 g asasasasasasasasasasajasaHasasasasasasasB^. Prvo Mo in slovnica za slovenske ljudske šole sestavila jRaaln-grer in Žumer, založila (148) Kleinmayr & Bamberg, pripuščeno je od vis. c. kr. naučnega ministerstva, 3 da se uvede v učilnice ter se bode pričelo razpoši- 3 ljati še sredi meseca oktobra t. 1. CE3E0 V našem založništvu je izišel na svitlo drugi pomnoženi natis: Elegantno vezane ln z zlatim obrezkom stanejo 2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr. Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjlgotržnica v Ljubljani. ššfeSS zavarovalna družba za življenje v Londonu. Poddružnica za Avstrijsko: Dunaj Giselastrasse štev. 1 v lastni hiši Poddružnica za Ogersko. Budimpešta Fran Josipov trg št. 5, C v lastni hiši 8 S ftl 1 s Aktiva družbe............................................................ Letni prejemek zavarovalnin in obroatij dno 30. junija 1884 . . . Izplačila na zavarovalno in rontne pogodbo in kot tako nazaj kupljeno itd. od počotka družbonogu obstanka (1848) znašajo več nogo V poslednjih dvanajstih mosocih prometno dobo predložilo so jo družbi za ........................................................ novih zavarovalnih pogodb, in jo vslod toga skupna svota od po-četka družbonega obstanka predložonih pogodb narasla na Izkazo in vsa druga pojasnila podaje frk. 87 284 420 -17 134 226,06 149 800 OHO," 63 992 275, 1 (24 770 129,65 generalno zastopništvo v Ljubljani, Tržaška cesta št. 3, II. nadstropje ■VaJ-. ZescHaJsio. m 10^ Samo ta mesec še “tSf srečke > 1 * 1 Glavni dobitek v gotovini 100.000 gl (159) 6. Dalje20.000gld. 10.000gld. 5000gld. a. v. itd. L 1-000 dobitkov Upravništvu razstavine loterije v Budimpešti, Andrassy-jeva ulica M Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalžgata Ig. v. Kleinmayr A Fed.Ramborg v Ljubljani