Prezgodna zrelost uma.
(Iz Podunavke.)
Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal , kot je govoriti zamogel. In ako ravno jih sam izrekovati ni mogel, jih je z perstam kazalko jih je izgovarjati slišal. Dve leti star, je govoriti in tako ročno brati in pisati začel, de, ki niso pri-čijoči bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi , in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsak-dajne naloge (Aufgaben) z dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati , kar mu tudi ni slabo od rok šlo. Nar bolj spomina vreden pa je njegov popis nekiga izmišlje-niga kraja, ki se mu je bil tako v glavo vgnjezdil, de ga je očitno in živo opisoval; temu veselimu kraju se je sebe Cesarja domišljeval. Namenil je tudi svojo dogodovšino pisati, in jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in je dajal imena laftniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasem i. t* d. To je bila posledna igra njegoviga velikoumja, ker je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo.                                                   S.
123