Leto X., štev. 2. I'«št;una plačana v gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 9. januarja 1926. Današnja številka Din 1.50. Izhaja rasten ponedeljka, in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, postni predal štev. 168. Naslov za telegrame: >Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 13.807. NAPKEJ Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo Ha Din, začasno 10 Din. Oglasi: Prostor 1 X55 mm GO par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). JUsraalK. VII., «tev. 2. C:etnjw.vJc» SS« vHUa lainaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Ciasilo Kmetiiko-detavske zveas® Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din PiOC s strupenimi rožami! Siroti domovini smo dali rož dovolj, ker razen rož nismo imeli ničesar; zdaj pa se ozri ter izprašuj, kdo ji bo dal kruha! Ivan Cankar. Cankar ni pisal o Skupnem domu, M citat se tiče romantične umetnosti, ki jo je treba nadomestiti z resnično umetnostjo, da bo zrcalo sedanje dobe. In sicer kritično zrcalo, ki pokaže tudi napake, ne le fraze; ki pokaže človeško življenje ob delavnikih, ne ■ob nedeljah; doma in v delavnicah, ne le na cesti in pri slavnostih. Romantično umetnost imenuje Cankar belo krizantemo. Ali ni nespametno, če nosi raztrgan berač belo krizantemo? Če hoče priti domovina iz blata, je treba popisati, kako gazi in trpi v tem blatu, ne pa ji lažnivo kazati neresnične ideale. Kdor domovino resnično ljubi, ji ne laže, se ji ne prilizuje. Prilizovalci ne hvalijo iz ljubezni, ampak da nasitijo svojo lakoto po slavi ali blagu. Proč z romantiko! Cankar pa ne piše tako iz sovraštva do romantike. Zaveda se, da je tudi sam deloma romantik: Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega.' Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najsrčnejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, Ttaka moja beseda in vse moje življenje. Že Jisim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi... Kadar napoči tistf* dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, ofiistil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštovanjem, za spomin na grenkolepo pretek- la enem tistih tenkih belili lističev bo napisano moje ime. Kadar napoči tisti dan, ne bodo več smeli kritiki očitati Cankarju, da je bil nejasen in da je pri vsem svojem realizmu vendarle tudi romantik. Sam *e je zavedal tega in ni mu bilo žal, da je tako. Ni bil nasprotnik idealov, ampak le nasprotnik neresničnih in neresnih idealov. Nasprotnik tistih, ki •o mu očitali, kakor sam pravi; »Oskrunil si jim ideal, oblatil si jim tiste prijetne pozitivne ideje, za katere so se navduševali brez stroškov.« In dalje: »Ne žali občutljivih dam ter zapomni si, da je domovina najbolj občutljiva dama!« Tako so mu očitali in svetovali, on pa je še nadalje pisal resnico in nič ni pomišljal, če pri tem skruni ideale in blati ideje, za katere se narod navdušuje brez stroškov. Pa naj si bo domovina še tako občutljiva dama, povedal ji je, da se prodaja kakor vlačuga — čeprav jo je ljubil s slednjo kapljo svoje krvi. Čitajte »Belo krizantemo«! Časi so taki, da je v zraku vse polno idealov, us katere se navdušujejo ljudje »brez »troškov«. Tako navdušenje res nič n® velja, pač pa je drago plačano blato, v katerem se domovina valja! In skrajni čas je, da razumemo Cankarji ne le v tem, o čemer je pisal direktno, ampak da ga razumemo tudi v tem, na kar je mislil in o čemer je pisal indirektno. Besede njegove dokazujejo, da ta indirektnost ni nepolna: Proti romantiki se je boril Cankar, ko je videl, da narod zaradi »visokih idealov« — nima kruha. Boril se je torej za resnico, da bi narod na granitnem temelju resnice zgradil novo zgradbo, v kateri bi imel kruha in obleke, da bi se mu podal rdeč nagelj na kamižoli in da bi pri kakšni slovesnosti tudi krizantema pristojala na njegovi obleki. Zato ni popolnoma nič napačnega, če mešamo Cankarja v Skupni dom. Problem je, kdo bo dal kruha! Cankar odgovarja, da le delo, resnično delo. Videč vse druge, kako se opletajo z idealističnimi frazami, je začel te frazarske ideale skruniti in blatiti, trgal je krinke z obrazov ter odpenjal suknje redoljubom, da se je videla njih gobavost. Ni se dal zmešati od raznih kritikov, ki so prodajali svoje prepričanje, ampak jim je odločno zaklical: »Skrij se v noč, da te ne vidi oko neprodanega človeka!« Tega svojega dela se je zavedal, zavedal se je tudi, da bo to delo rodilo uspeh. Zato je napisal: »Moje delo je slutnja zarje.« Ne hrepenenje, ampak delo je tisto, ki nam daje pravico upati na boljše čase. S tega vidika preudarite tudi vse fraze raznih socialistov, ki se tako imenujejo, ki pa ne marajo socializma. Proč z njimi! Prav po Cankarjevem načinu je treba te socialistične fraze in frazarje »oskruniti in oblatiti«, kakor se sami radi cmerijo, treba jih je pokazati gole, da jih delavstvo vidi, kakšni so pod fraki in talarji. Treba je to delati s Cankarjevo doslednostjo in neusmiljenostjo, pa čeprav pokupijo vse kritike, da kričijo na komando: »Ideale skrunite!« Take ideale res skrunimo! Kakor umetnost ni zato tu, da bi slavila kramarje, tako socializem ni zato tu, da bi jih redil. Kramarske ideale skrunimo in jih bomo skrunili, dokler ne oskrunimo prazne vere v kramarski socializem tudi v srcu zadnjega ne-vedneža. Zavedamo se, da s tem delamo in pripravljamo boljšo bodočnost. Počasi, a sigurno se kažejo obrisi te bodočnosti. Skupni dom je v temeljih gotov. Na kongresu smo frazarske ideale in idealistične fraze pustili na stran in z zavesijo odgovornosti smo se dogovarjali, kdo bo dal kruha! Nikogar ni bilo, ki bi ne vedel, da more dati kruha edinole delo. Skupno delo. Skupno delo za skupni blagor v Skupnem domu. Demontiranje državnega kapitalizma in delavske strokovne organizacije V državi SHS je razen Sovjetske Rusije relativno najbolj razvit tako-zvani državni kapitalizem: v gospodarstvu najvažnejši del produktivnih sredstev je v rokah državne uprave. Vsa važna prometna sredstva: železnice, rečni parobrodi, zrakoplovstvo in velik del avtomobilnega prometa so pod državno upravo. Največji denarni zavodi, Narodna banka, Uprava fondov itd. so pod državno kontrolo. Premogokopi v Bosni, Vrdniku, v Velenju, v Zabukovci, v Senjskem rudniku, ki so pod državno upravo, so dosegli leta 1923/24 več ko tretjino celokupne premogokopne produkcije v SHS. Železni rudniki, solarne, svilar-ne, tobačne tovarne, državne tiskar- ne, tkalnice, sladkorne tovarne v Be-lju, ki so pod državno upravo, repre-zentirajo odločujočo moč države v teh industrijskih panogah posebno radi tega, ker je koncesioniranje industrijskih podjetij izključno pridržano centralni upravi. Ogromni državni kompleksi rodovitne zemlje in gozdov dajejo možnost državni upravi, da ima odločujoč vpliv v poljedelski produkciji in lesni industriji. 1 Vladajoči krogi pripravljajo v zadnjih letih, ko se je produkcija vseh teti podjetij znatno zboljšala in vzbudila apetit profitaželjne buržuazije, takozvano komercializacijo državnih podjetij. V ministrstvu za šume in rudnike se je sestavila posebna komisija, ki je že izdelala predlog za komercializacijo državnih rudnikov in ga predložila Narodni skupščini. Predlaga se ustanovitev delniških družb, ki bi prevzele upravo državnih podjetij. Buržoazni predstavniki navajajo kot vzrok slabemu poslovanju državnih podjetij: birokratizem. Za ozdravljenje državnega birokratizma predlagajo delniške družbe, ki bi pod sedanjimi razmerami značile privatni birokratizem in pa možnost udeležbe privatnega kapitala na eksploataciji državnih podjetij. Delavski razred nima zastopnikov v parlamentu, ki bi tam osvetlili ta načrt buržoazije. »Delavska« zbornica pa se bavi z vsem, samo ne z zaščito interesov delavskega razreda v najvažnejših vprašanjih. »Zedinjene« strokovne organizacije so zaposlene z »razrednim« bojem proti razredno zavednim delavskim organizacijam in nimajo časa, da bi stopile na branik interesov delavskega razreda v najvažnejših aktualnih vprašanjih. Komercializacija državnih podjetij pomeni znatno poslabšanje delavnih pogojev vseh onih delavcev, ki so zaposleni v državnih podjetjih. Ona pomeni zvišanje eksploatacije delavstva v teh podjetjih, zvišanje profita. Profitu, ki se bo stekal direktno v državne blagajne, se bo pridružil še profit, ki se bo stekal v blagajne privatnih kapitalistov. Manj rentabilna podjetja se bodo zmanjšala, zato pa rentabil-nejša povečala. Odpust delavcev in nameščencev bo neizogibna posledica. Pri tem se bo z lahkoto izvajal načrt velesrbske buržuazije, demontirati podjetja v prečanskih krajih in koncentrirati uprave delniških družb v centru. Brezposlica, ki že znatno ogroža severne kraje, se bo še povečala. Ker domači kapitalisti niso zmožni prevzeti delniških družb, se bodo na ta način državna podjetja povečini morala oddati v roke in eksploatacijo inozemskemu kapitalu. 'Namesto mezdnega sistema se bo sistematično uvajal akordni sistenj. Eksploatacija se bo torej na vsak način povečala, negotovost delavskega položaja tudi. Komercializacija državnih podjetij ne pomeni torej nič drugega ko odpravo državnega kapitalizma, torej prebod iz državnega v privatni kapitalizem. Vladajoča buržoazija se smatra za nesposobno voditi pod lastno upravo državna podjetja. V času, ko na Angleškem in v dnHh državah resno razmišljajo o podržav»j«nju privatnih velepodjetij, hoče naša buržoazija na škodo delavskega rc~;0da in družabnega gospodarstva predati državna podjetja privatnemu in inozemskemu kapitalu. Vse to morajo delavci premisliti, ker te stvari se tičejo njihovih interesov. Svoje interese morajo braniti organizirani v pravih razrednih organizacijah v državi in internacionali. Nasproti buržoazni paroli za odpravo državnih podjetij morajo delavci postaviti parolo: delavsko kontrolo nad državnimi podjetji. Delavska kontrola v vseh velikih industrijskih podjetjih bi onemogočila državni in privatni birokratizem, bi onemogočila korupcijo v velepodjetjih, bi onemogočila tajno knjigovodstvo, tajne fonde in razsipavanje denarja. Delavska kontrola je uvedena v Rusiji in deloma tudi v Nemčiji in Avstriji. Da bo pa delavstvo v interesu po-družabljenja produkcije dosegla del. kontrolo, za to je potrebno zedinjenje delavskega razreda v SHS in internacionali. Delavci v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji imajo iste interese kakor delavci vsega sveta: zrušiti mednarodni kapitalizem in po-družabiti svetovno produkcijo. Ta cilj bodo dosegli le, če bodo mednarodno združeni. Združitev ne sme biti samo formalna, temveč resnična in borbena: temeljiti mora na zavednosti. Združitev mora biti na demokratičnem temelju, ne sme biti diktirana in ne biti vezana samo na materialno podporo. Za ta cilj bi se morale boriti predvsem delavske strokovne organizacije. Saj se mora potom njih izvežbati delavski razred za kontrolo nad produkcijo, ki bo omogočila postopno po-družabljenje produkcije. Zato pa morajo delavske strokovne organizacije izgnati kapital, duha, duha terorizma in birokratizma, ki. ustvarja nered, korupcijo, najprej pa tatvine v lastnih vrstah. Kako se bomo neki borili za delavsko kontrolo nad produkcijo, če nismo sposobni postaviti svoje lastne strokovne organizacije na socialistične temelje? In kam vodi politika strokovne birokracije, ki izključuje iz strokovnih organizacij ravno one naj-zavednejše delavce, ki se borijo za to, da postanejo strokovne organizacije v resnici organ delavskega razreda v borbi zoper kapitalizem? Kam vodi politika onih voditeljev, ki hočejo strokovne organizacije uporabiti za dekle in zagovornice zveze s kapitalisti? Ta politika vodi k slabosti delavskega razreda. Ta politika je popoU noma podobna oni, ki jo vodijo m(v ščanske stranke, ki gradijo svoje organizacije na temelju ljudske nezavednosti in propagirajo odkrito zvezo s kapitalisti, razredno solidarnost delavcev in kapitalistov’. Končni rezultat te politike je torej: naraščajoča moč kapitalističnih strank in slabost socialne demokracije. Zavedni socialisti in komunisti pa se morajo boriti za to, da bodo strokovne organizacije neodvisne od kapitalistov in njihovih agentov V SHS in na svetu ter bodo resnično zgrajene po načelih socializma. Samo take organizacije bodo mogle priboriti roko v roki s proletarsko socialistično stranko delavsko kontrolo nad produkcijo in podružabljenje produkcije — to je prvi pogoj osvoboditve delavskega razreda. — L. K. Razno. r Državni proračun za leto 1926 izkazuje okoli 12 milijard dinarjev izdatkov in prav toliko dohodkov. Vlada pravi, da mora stediti. Kako je to etedenje, dokazujejo n. pr. sledeči primeri: nekaj državnih uradnikov bodo zopet reducirali, s čimer bodo zoppt povečali armado brezposelnih, zato pa bodo še vedno potovale po svetu na državne stroške razne delegacije in komisije; dispozicijske fonde (črne fonde), o katerih ministri ne dajejo računa, kako jih porabijo, so zvišali za bajne vsote, zato pa bodo zopet znižali število zdravnikov in strežnikov po državnih bolnicah. Ministrstev ne bodo reducirali. Itd. Proračun ministrstva za javna dela izkazuje za zgradbo novih in vzdrževanje starih cest 200 milijonov dinarjev, za ceste *ia Slovenskem odpade ravno 1% te vsote, t. j. 2 milijona dinarjev. — Kak je celotni proračun, iz gornjih primerov ne bo težko spoznati. Pisali pa bomo še o njem. r Na Madjarskeni so prišli na sled veleponarejevalcem bankovcev. Ponarejali so zlasti bankovce za 1000 fr. frankov, svoje dni pa tudi češke in jugoslovanske bankovce. Še bolj znamenito je, da so bili ponarejevalci prvi ljudje na Madjarskeni, aretirali so doslej med kopo drugih bivšega ministra in cesarjevega zaupnika princa Windischgriitza, ministra Nadossyja in Czakya, bivšega ministrskega predsednika grofa . Telekija, v zapor pojdeta baje tudi ministra Rakovzsky in grof Klebelsberg, v zapor pa spadata tudi državni upravitelj Horthy in sedanji ministrski predsednik grof Beth-len. Princ Windischgratz se zagovarja, da je ponarejal bankovce iz palri-ctičnih nagibov: ponarejeni denar naj bi bil menda pomagal na prestol nadvojvodi Albrechtu Habsburgu, ki ga kandidirajo za ogrskega kralja mad-jarski fašisti, takozvani »prebujajoči se Madjari«. — Na sled so prišli tej bandi na Nizozemskem in ker so ponarejali predvsem francoske bankovce, so vzeli preiskavo v roke francoski detektivi, madjarska policija je hotela celo zadevo udušiti z aretacijo malih pomagačev velikih lopovov. — Zgražanje je splošno in velikansko po Vsem svetu. — Čudno je to: Marks je znanstveno dokazal, da so podjetniški profiti pravzaprav delavcem ukradeni. Na Slovenskem imata Trb. premogo-kopna družba in angleška družba, ki eksploatira mežiški rudnik, da vzamemo samo dva primera, leto za letom take profite, da daleč presegajo vsoto na Madjarskem ponarejenih francoskih bankovcev, pa se nihče ne Zgraža nad tem. Niti proletariat ne Saj se velika večina proletariata niti ne zgraža, ko spravljajo nekateri njegovi »zaslužni voditelji« od ust pritr-gane delavčeve prispevke tudi tako kakor n. pr. TPD. Kdor pa proletariat organizira za borbo proti vsem njegovim izkoriščevalcem, spada med »nergače«, r Volitve v Delavsko zbornico. — Za nosilca naše kandidatne liste je bil na kongresu v Trbovljah določen sodr. Miroslav Pevec, rudar iz Škal pri Velenju. — Kandidatno listo bomo objavili prihodnjič. Sodruge in somišljenike opozarjamo, naj bodo agilni agiiatorji, meščanske stranke so napele vse sile, da dobe Delavsko zbornico v svoje roke. Prav tako izdajajo velike vsote sccialpatrioti, ni slučajno začela ravno te dni izhajati Delavska politikam, r Terbr in socialistični program. — > Posluževati se moramo vseh sredstev, tudi terorja. Marijine device, glas sem, ali pa ven iz tovarne!« Tako je zaključil spokorjeni »komunista Ciril Štukelj svoj referat o volitvah v Delavsko zbornico na nedeljski strokovni konferenci. Pozival je torej s svojim govorom delavske zaupnike, da izvajajo teror nad delavstvom, ki ni njihovega prepričanja. Ali je ta poziv v skladu s socialističnim programom? Nikakor! Socialisti zahtevamo svobodo vesti, svobodo prepričanja in obsojamo vsak teror. Če bi imeli socialisti v svojem programu teror, potem ne bi imeli pravice protestirati in delati proti terorju, ki ga izvaja vladajoči razred nad delavskim razredom. Potem moramo lanski pohod Orjune v Trbovlje odobravati. Tudi Štuklju se potem ni zgodila nikdar krivica, če ga je policija preganjala in zapirala. Potem ima prav Mussolini, ki pokret italijanskega razredno zavednega proletarata zatira z ognjem in mečem. O Štukelj, kam si padel? Tvoja ideologija ni socialistična, temveč fašistovska. Fašizem zanikuje vsak demokratizem. Demokratizem ni fraza, ampak stara socialistična zahteva! r Zedinjevanje v teoriji in praksi. Nekateri organizirani člani »Svobode« v Trbovljah so se med seboj dogovorili, da bi bilo pravilno in pošteno pozdraviti s petjem delegate, ki so prišli v Trbovlje na kongres Jugoslovanske soc. dem. stranke in KDZ. V ta namen so poverili sodr. Leopolda Vozlja, naj o tem obvesti našo trboveljsko pol. organizacijo. To se je zgodilo. Pevci so prišli, zapeli tri pro-letai’ske internacionalne pesmi, sodr. Bemot pa se jim je v imenu stranke in delegatov zahvalil ter jim priznal lepo pevsko izurjenost. Delegati še niso odšli iz Trbovelj, ko se je že govorilo, da je bil sodr. Vozelj radi teka, ker so člani pevskega odseka »Svobode" v Trbovljah peli na našem kongresu — izključen iz »Svobode«! Danes vemo že tudi to-le: 4. t. m. je prišel sodr. Vozelj v društveno sobo »Svobode«, kjer ga je njen predsednik Klenovšek prijel za ramo in mu rekel: »Ti nirnaš več vstopa tukaj!1" —Predvsem dokazuje ta dogodek, kako »nadstrankarska« je »Svoboda«, še važnejše pa je, da je postopanje s sodr. Vozljem tudi dokaz, kako vneti in odkrili zedinjevalci so ljudje pri SP J. G. Klenovšek spada vendar med prve med njimi! r Korunom stranka se je vtopila v Kristanovi, pravzaprav le >9001311181« «e je vtopil v »Del. politiki«-, 'kajti stranke ni no tu ne tam. »Socialist« z datunram 31. decembra 1925 'je izšel šele 4. januarja 1926, da ga od 18. decembra do 5. januarja ni bilo na iaspre-gled — odslej pa bo izhajal le enkrat na mesec. In Se to le za čast, da bo strankin predsednik Korun vsaj senco glasila Se imel. Kristanove stranke še ni in je se tudi ne bo, če jo bo »Del. politika« tateo ustanavljala, kakor doslej. Še buržuVki JisJi se norca delajo in pravilno ugotavljajo, da brez programa in tožne opredelitve napram drugim delavskim skupinam ne bo mogoče izhajati. V Kristanovi osebi vidijo zadosten program samo tisti revčki, ki želijo zobati iz Kristanovih rok, ker si drugače, ne zna;o ustvariti eksistence. ir I* trboveljskega revirja. Razburjenje nikdar ni dobro. Vendar je včasih razumljivo in zato tudi odpustljivo. N. pr. če konsumar-ski general izganja iz konsumnih prostorov člane. Ker so mu nečlani iz političnih ozirov bolj vleč, je to prav gotovo lopovščina. Kako pridejo člani do tega, da bi jih njih lastni plačanec ven metal! Tudi mirni ljudje se pri tem lahko razburijo. Kaj pa še,^ če plačani general to dela pod iirmo združenja proletariata! Svoje demagoške prijatelje naj najprej pridobi, da vstopijo v zadrugo, ne pa da v njej uganjajo demagogijo kot nečlani. Še poštena politika je v zadrugah prepovedana, pa da bi rudarji dovoljevali tako lopovsko demagogijo? r Na Kristanovem shodu je opozoril eden izmed starejših proletarcev, da bi bilo treba debate. Kristan pa ne potrebuje, .da bi se po njegovem »absolutno pravilnem* razlaganju še kdo drugi vmešaval in morebiti še res kaj zmešal. Zato je tega proletarca prav po kri-stanovsko zavrnil. »A ... povejte rajši, kdo se bo že naročil na »Delavsko politiko^! r Kakor vsi kapitalisti, tako skušajo tudi klerikalci naš list umolčati. To je razumljivo in tudi pravilno. Ne potrebujemo reklame od drugod kakor od zavednega delavstva. Nekaj drugega je pa, če čit;mo v »Slovencu* kaj takega, kar je pobral iz >Napreja<:, pa ne pove, kje je pobral, ampak dela, kakor da bi bil sam originalno napisal. N. pr. kar piše o konferenci Strokovne komisije je naše — razen če imajo klerikalci tudi v Strokovni komisiji svoje ljudi. Ne čudili bi se, če jih imajo, ker za organizirance v teh strokovnih organizacijah ni treba nič prepričanja in 7.na-čaja, zlasti ne socialističnega svetovnega nazora. Vendar bi pa za tako poročilo »Slovenec« lahko pripisal, da ga ima od svojega poročevalca, če je res tako. V tem slučaju bi enako glaseče se poročilo kazalo na objektivnost obeh poročevalcev, tako pa kaže le na plagiatorstvo. Sicer pa niti ne verujemo, da misli »Slovenec* s svojim bojem proti generalom Strokovne komisije resno — drugače bi klerikalci s temi generali ne bili šli na skupno listo v skupini nameščencev. Saj je tudi njih boj proti demokratom le boj za korita, ne pa za načela, drugače bi ne šli na skupno listo tudi s temi svojimi »načelnimi nasprotniki«. Kapital druži vse, ki molijo zlato tele, zavednost pa združuje počasi tudi nasprotne vrste razrednega boja, delavce. r V docembcroki številki »Bildungsarbeit« čitamo: Na naše delovanje ne smejo vplivati le vroče želje, ki se menjavajo s popolno brezbrižnostjo, ampak je treba čuta solidarnosti in skupnosti, treba je tudi požrtvovalnosti, če hočemo izvršiti svojo nalogo. Skupnost pa seveda ne pomeni podrejenost, ampak prostovoljno pripoznanje lastnih zakonov, ki smo si jih dali na svojih kongresih. (Fr. Kirchhof.) GKITZNcK KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Im Petelini Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najbolj*! šivalni »troj za rodbinsko alt obrtno rabo, svetovno znnolh znamk Orilzner - Adler - PhOnlx. (štolam oosameane dele za »trofe in kolesa, Igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vesenfu na «troj brezplačen t — Večletna garanci |a 1 Na vel ko I Na malo I Iz stranke. •ljene v ..•Napreju .. Do prihodnjega kongresa pa mora načelstvo pregledati ves program in. ga po potrebi izpopolniti ozir. izpremenitiv s Na XVII. rednem strankinem zboru v Trbovljah, ki je zboroval 1., 2. in 3. t. m., so bili zi vol jeni v. načelstvo: ss. Z. Bemot, Ljubljana, Alojzij Leskošek, Celje, Karl Kisovec, Ljubljana, Jakob Štruc, Trbovlje, in Anton Thaler, Jesenice. — V izvrševalni odbor: Franc Pencelj, Trbovlje, Mihael Varmoenik, Štore, Vinko Modemdor-fer, Mežica, Franc Rinaldo, Trbovlje, Ivan Domšek, Hrastnik. — Namestniki: Anton Žnidar, Jesenice, Ivan Sekavčnik, Črna, Franc Mlinar, Vrhnika. — Nadzorstvo: Andrej Martinšek, Velenje, Martin Umek, Globoko, Ivan Vrečer, Celje, Franjo Langof, Vrhnika. — Namestniki: Miroslav Pevec, Skale, Jakob Cokan, Zabukovca, Ivan Bizjak, Krško in Franc Reberšak, Liboje. s »Skupni dom«, zadruga z omejeno zavezo, je bila ustanovljena na zadnjem strankinem zboru v Trbovljah. Na kongresu je pristopilo 53 udeležencev, ki so podpisali 401 delež. Ker je delež 100 Din, ima zadruga torej že 80.200 Din garancije. Sodrugi, zbirajte agilno nove člane (le izmed organiziranih) in zlasti hranilne vloge. Garancija je dovolj velika, da se nihče ne bo več bal za svoje vloge. Čim vee deležev bo podpisanih, toliko večja bo garancija. Kar najhitreje moramo odplačati vloge kapitalističnemu sorodstvu/da bomo dolžni le sebi! Naši zaupniki imajo pristopne izjave, lahko jih pa clobi vsak tudi od našega tajništva, piše naj v Ljubljano, p. p. 168. Vsak član ima brez ozira na število podpisanih deležev samo 1 glas. s Organizacije, in zaupniki, ki so koledarje že prejeli, naj takoj obračunajo za ie prodane izvode po poštni nakaznici na naslov: Iza Prijateljeva, Ljubljana VII., Mali dom 49. Dokler ne bo čekovni račun prost, naj organizacije in zaupniki zbirajo naročnine ne samo od strankinih članov, temveč tudi od drugih naročnikov. Na ta način bo za vse poštnina cenejša. Naročniki v posameznih krajih naj pošljejo naročnino po nakaznici vsaj za 2—3 mesece skupaj, če za več ne nro-rejo. — Uprava. s Pregled organizacij bo. objavljen danes teden! Zamudniki, požurite se! Denar pošljite po nakaznici! , Naročajte Socialistični koledar ra. leto 1*926. Lepo in trpežno v platno vezan in s platnenim žepkom stane samo 12 Din. Pri prodaji 10 izvodov ni več 10% popusta. Vsebina je zelo obsežna. Med drugim ima tudi tabelo za preračunavanje kubičnih mer. Kdor je socialist, kupi le Socialistični koledar, ki je dosegel letos že 25. letnik. s Ime naSe stranke. Sirankin zbor je odobril predlog, ki je bil že v »Napreju« objavljen, da se imenuje naša stranka odslej: JUGOSLOVANSKA SOCIALNO DEMOKRATIČNA STRANKA. Sprejel je kongres dalje tudi predlagane spremembe programa, kakor so bile objav- „Pod lipo“ in ie marsikaj Da se ne pozabi. Ko je Tone Kristan mislil, da je prižel pravi čae, je začel izdajati list» Pod lipo«, mesečnik za pouk, prosveto in zabavo. Poučen ta list ravno ni, prosveten tudi ne bog-vekako, zabava pa se ob njem največ Tone Kristan sam, ko vidi, da je na Slovenskem še dosti kalinov, ki radi sedajo na limanice ria njegovi lipi in pod njo. Vabljivo je zapiskal, kakor trnovski tičar na ljubljanskem Barju, pa je takoj nasedlo nekaj cip in Se dve, tri tolste 6oge vmes. Prvi je zabrundal stari Čobal, za njim pa v duetu kakor vrab-čev par v strešnem žlebu večnomladi Mihevo in Kopač. Pričakovani zbor vrabcev v grmu se ni oglasil; vrabec je res tič, ki zbeži in utihne, čim zagleda kragulja. V senci sedeti je dobro, posebno ob hudi Vročini, ako imaš toliko, da ti ni treba delati in lahko postopaš. Tone Kristan je star sodrug, nič več i» nič manj, kakor bi tudi Joie Kopač rad dopovedal »odboru za molbe in žalbe«, da je star, »prastar narodni boreče. Stara »ta Se, eden tako, drugi drugače; samb Eredlkata sta bolj od muh, da ne bo ničkrtt- a iz te moke. .LipovLna je že itak mehka, če jesfara in trma, pa Se za v Arbeiterzeitungec) Mussolinija sem spoznala leta 1906, ko sem v Lausanni predavala sezonskim delavcem. Opazila sem ga, ker se mi je zdel posebno beden in pomoči potreben. Bilo mu je 22 do 23 let in imel je že takrat nemiren in nestalen pogled. Na vprašanje mi je pripovedoval, da je dezertiral iz Italije, ker ni hotel k vojakom. Italijanski sodru-?i-zidarji in cestarji, ki so živeli v Lausanni (Švica), so ga požrtvovalno podpirali. Postati je hotel učitelj, pa ai imel dovolj energije za to. Njegov oče je bil kovač in socialist, socialisti so bili tudi drugi in tako je postal socialist tudi Mussolini, ki je vselej delal le to, kar je v svoji najbližji okolici videl. Sodražici Balabanovi, ki zavzema v italijanskem delavskem gibanju od teta 1900 odlično mesto, je izjavil takratni proletarec Mussolini, da bi bila njegova največja želja, prevesti knjigo s. Kautskega »Na dan po socialni revoluciji« v italijanščino, ker bi si ‘tako zaslužil 50 frankov. Ona mu je nato pomagala prevajati knjigo, ker Mussolini sam tega ni bil zmožen radi neznanja nemškega jezika. Pozneje je ' pošiljal Mussolini članke delavskemu časopisu >L’Awenire del Lavoratore' (Prihodnost delavca), in sicer protiklerikalne in antimilitaristične vse-- bine brez posebne poglobitve v stavljeno si nalogo. V istih časih je napisal tudi neko brošuro, v kateri je skušal dokazati, da Boga ni. Brošura je danes, ko vlada Mussolini sam, prepovedana v Italiji Leta 1909 ali 1910 je bil Mussolini deležen amnestije ter se je povrnil v svojo domovino ter postal urednik socialističnega • časopisa »Lotta di Classec (Razredni boj). Sodražica Balabanova pripoveduje dalje: Nekoč sem imela predavanje na nekem shodu v mestu Forli; med shodom je prišlo do incidenta, v katerem je bil ranjen neki posestnik. Mussolini je trepetajoč od strahu prisedel k meni na voz ter se prepričal, da nas spremljajo orožniki; voz s ka-rabinerji (orožniki) se je peljal naprej, stopili so pa nekateri karabi-nerji tudi na naš voz. Ko so oddali proti prvemu vozu naši protivniki strel, se je Mussolini tako prestrašil, da me je rotil, ne peljati se dalje, dasi sem morala prihodnji dan, 1. maja govoriti delavskim množicam drugod. Sele na zagotovilo drugih sodrugov, da ga bodo ščitili, me je pustil od sebe. Na kongresu stranke v Reggio Emi-" lia je zmagala naša struja proti reformistom. Na predlog Mussolinija so bili takrat izključeni voditelji: Bisso-TaS, Cabrini in Portecca. Dobili smo v roke tudi strankino glasilo »Avantk (Naprej) v Milanu. Tudi takrat je igral današnji diktator fašistovski Mussolini klavrno ulogo strahopetca. Vse važne dopise in članke sem morala jaz — žena — napisati; čakati sem ga mo- < ~ rala vsako noč do 4. ure zjutraj, da je bM list dotiskan, kajti Mussolini se je bal iti sam domov, bal se je pred sencami dreves, pred psom, še celo pred lastno senco; ženska mu je morala titi za angela varuha. Boječ je bil tako, da sem nekoč od pol 11. do pol 4. ure zjutraj se morala prepirati z nekim sodrugom iz Genove radi izjave, katero bi moral podpisati Mussolini. Po njegovem odhodu je prišel Mussolini iz svojega skrivališča ter mi je čestital, da sem bila tako stanovitna. Prihodnji dan mi je povedal tisti so-dnig iz Genove, da mu je Mussolini »■dal izjavo na svojem stanovanju. Mussoliniju je upadel pogum, ko se ni mogel držati več krila svoje Sodražice. Najbolj klavrno ulogo je pa začel igrati Mussolini po izbruhu svetovne vojne. Zatajil je svoje socialistične teorije m je začel propagirati vojno Italije na strani Francije. Vodstvo stranic© je sklicalo sejo izvrševalnega odbora v Bologni, kjer pa zopet ni imel pcguma, očito zagovarjati vojno. Vsi navzoči sodrugi so napadali Mussolinija, ki je sedel v krogu svojih pristašev kot človek, ki je samega sebe za-»sačil pri zločinu. Končno je izjavil, da ne potrebuje ničesar, da ne bo nikdar več napisal nobeno besede ter si bo služil svoj kruh kot zidar. Mussolini pa ni šel delat k zidarjem, temveč je sodeloval pri nekem na novo ustanov: Ijenem listu, ki je agitiral za vojno, kar mu je gotovo več neslo. Da je fašistovski miljenec res tak strahopetnež, kakor ga slika Sodražica Balabanova, priča že dejstvo, da se letos ni upal na Angleško podpisat lokarnskih pogodb, kakor hitro so mu zagrozili angleški socialisti. In tako Vidimo na čelu italijanske vlade propalico, strahopetneža prve vrste, nasilneža, ki ima le to uvidevnost, da se zna > prilagoditi razmeram« in kovati zase kapital. Vzlic vsem stražam karabinjerjev, miličnikov, policajev in detektivov ga pa gotovo straše krvavi spomini, spomin na umorjenega socialističnega poslanca Matteottija in druge krvave žrtve pod njegovo vlado. Dopisi. Mežica. Pri nas že spet lahko opazujemo, da se bližajo volitve. Spet sta nas začela obiskovati Svetek in njegov pomočnik Arh kakor pred volitvami v parlament. Tedaj se je Svetek kar za več tednov nastanil na Prevaljah, da je lahko vsak dan prehodil našo dolino. Lepa je naša dolina, g. Svetek? Ali se boste zdaj zopet za dalje časa preselili k nam? Kar tako pa se vam le ne bomo udali, ker smo vas že preveč dobro spoznali, da vam gre le za mehek stolec. — Kolikor članov še imajo korunovci pri nas, so vsi v taki temi, da sami sploh ne vejo, zakaj gre in kaj hočejo. N. pr. v nedeljo 20. decembra so imeli korunovci sestanek pri g. Vivatu, nekaterim so rekli, da samo za člane, vabila so pa celo še klerikalcem delili. Bili so nekateri vaši agitatorji razpostavljeni po cesti, da so ljudi v dvorano podili, še nekaterim našim članom so prigovarjali: Le gor, le gor! Zgoraj pri vhodu je pa za vrati stal naš g. župan Peter Logar, ki je vsakega, ki mu ni bil všeč, nazaj poslal, češ, ti nisi naš član, tu je sestanek samo za člane. Naši člani so nato spraševali Korunove pristaše, zakaj da jim g. župan ni dovolil vstopa, nakar jo eden s smehom odgovoril, naj bi bil pač plačal za vstopnino kako če-trtinko vina. Saj res, pri vinu bi se dal mcrda napraviti lep sestanek. In bilo vas je tedaj baje zelo veliko ko-runovcev, tako veliko, da se je neki vaš član izjavil: >Do novega leta imam še plačane prispevke, potem pa mislim, ne bom več plačal. Zakaj pa, ko nas pa nikjer nič ni! Pravijo pa: Mi korunovci bomo pač nekaj naredili! Kaj hudiča bomo pa naredili, ko nas ni. Tisti, ki je tako rekel, je celo funkcionar mežiške korunovske /organizacije« ... — Svetujemo vam, kar vas je pri Korunovi stranki, da začnite že vendar resno in pošteno delati, za funkcionarje pa postavite drage ljudi, ne take, kakor je n. pr. g. župan Logar. Ko smo mi opazili, da ne dela prav in smo ga na to opozorili, kakcr tudi na to, da naj rajši ne bo toliko v dražbi g. Ryndina, nam je odgovoril, da si ne pusti nič komandirati. Očitno je že pozabil, da ga je izvolilo delavstvo, temu mora biti tudi pokoren. Sicer pa: enkrat je bil izvoljen, pa ne bo več, če se posebno ne poboljša. Po naše je tak človek »delavski generale — korunovci, odprite oči in dobro opazujte! Boste spoznali, da je to resnica. Zelo podoben mu je v generalstvu g. Lenart Kasnik. Ta si tudi zelo želi kaj boljšega. Tako zelo, da mu možgani kar na akord delujejo v ta namen. (Vsi si želimo, da bi se nam vsem boljše godilo, mi se celo borimo za to, ampak, zelo različne so poti, načini in nameni!) Dokazi: g. Kasnik je bil že nekoč »socialist« in še celo blagajnik organizacije; kako je kasiral, vam lahko stari sodrugi povedo — kmalu bi bilo skoraj organizacije konec. — Pred letom, ko so bile volitve v per* lament, je bil g. Kasnik najhujši agitator Radičeve stranke, sedaj bi bil pa zopet rad prvi vodja naših koru-novcev. To dokazuje, kako hitro in za čim mu delujejo možgani. Prav je pač, da organizirate ljudi, samo lotiti bi se morali najprej tistih, ki še v popolni temi plavajo, kajti mi pravimo, da je boljše, če so ljudje pri vas organizirani kakor nikjer. Pojasniti jim pa seveda morate, kje da so organizirani, da se ne bo več zgodilo, kakor se je že, da je član korunovske organizacije mislil, da je organiziran pri nas. l'a je potem našega zaupnika vprašal, katera je tista organizacija, pri kateri je Reš zraven. Naš zaupnik mu je vse pojasnil, nakar je oni izjavil, da ne bo več plačal prispevkov. Nam se zdi, kolikor imate članov, so večinoma taki, da ne vedo, pri kom in pri čem so, drugih pa nimate razen generalov. Omeniti moram na kratko še občinsko politiko, o tej bomo pisali že več ob drugi priliki. Pri nas imamo namreč take »socialiste«, ki nasprotujejo občinskemu proračunu in so celo proti temu, da bi občina zidala stanovanjsko hišo. Občina seveda po njih mislih ne sme zidati stanovanjske hiše, ker bi bila za delavstvo, korunovci so pa gospodje in le za kapitaliste delajo, da bo on lahko vile zidal. Vaši sosedje v Črni so sicer v precejšnji meri vaši sorodniki, ampak proračun so le sestavili tak, da bodo pobirali približno zelo visoke občinske doklade. Tam kapitala ne ščitijo tako očitno, kakor to delajo naši korunovci, ko komandirajo le generali, drugi pa kimajo. Iz dopisa o zgodovini in vsebini letošnjega proračuna se bo to videlo prav jasno. ČRNA. 20. dec. je bil pri nas shod SPJ. Najprej je poročal Fr. Dolinar o slabem položaju (res je, marsikateri bo imel za pravnike komaj za koruzno moko in mnogo so delavci dolžni po trgovinah!) Rekel je, da smo premalo organizirani. (Tudi to je res, a lega pa ni povedal, kdo je kriv.) Za njim je govoril Fr. Svetek iz Ljubljane o socialistični združitvi, in da je proletariat že našeil pravo pot. Jaz ne vem, ali je mislil drugače, ali pa da smo vsi za njegovo demagoStvo. Rekel je, kako da so v Avstriji organizirani, jaz pa pravim, da naj si le vzamejo za zgled Avstrijo, ker tam sio demagoge iztrebili iz stranke, ker je zavedno ljudstvo, tu pa imamo strank, da sami ne vemo koliko. Še tisti Gol-majer (ali ni to 'nepolitičen stroko viličar'? (jredn.) je prinesel spomladi svojo »partijo« med nas in pobijal »Naprej« in Filip Mlinar je bil takoj pripravljen, da je s par drugimi izvolil odbor in da lahko zdaj vsak na naše •izkaznice lepi SPJ markice. Dejal je, da ni sovražnik s. Bemota, ampak razbijač stranke je pa po našem mnenju. Ko je neki sodrug vprašal Svetka, kdo je kriv današnje razk:o-sanosti (ko po »Socialistu« vedno pišejo, da s. Beniot), kdo je zapustil stranko, ko se je zbal načela javnosti, kako je govoril Kristini v Ljubljani in Trbovljah takrat, ko je bil minister in če je to socialistično, je odgovoril Svetek, da ni nihče pridobil za »Naprej« toliko naročnikov kakor on. (To je pa lepo, da si hoče pridobiti zaupanje, ■češ, jaz sem za »Naprej« delal!) »Naprejda ga je po nedolžnem blatil — pa ga sploh ni UiMil, temveč je le njegove grehe razkril, pa pokazal korunovske laži in demagogijo. Ljubezen do socializma bo velika šele tedaj, kadar bodo zginili iz proletarskih organizacij vsi, ki vanje ne spadajo. Zato pa je potrebna izobrazba in dobro časopisje, ki bo tudi razkrilo, kaj delajo voditelji, da ne bodo delali samo za zeleno mizo in delali le za svoja korita. Takih je n. pr. v Cmi več. »Naprejev*. rit, ki sami premišljujejo o svojih zadevah in potrebah, so spoznali, zakaj je načelo javnosti vsem kristanovcem. tak trn v peti. Skakači iz stranke v stranko so pa krivi, da je ljudstvo tako zbegano. In vi skakači pravite, tia ste marksisti — kje pa imate nauke Karta Marksa? — Pravite, da je sodr. Bernot berač-. Mi vemo, da se naša stranka vzdržuje s tistimi krajcarji, ki jih mi delavci sami pri-s;>evamo, zato ei pa pri nas iz konsumških blagajn nihče ne polni žepov. Da se kapitalist ne bo brigal -za usodo berača, to ve vsak človek. Moram tudi povedati, da mam je kazal Svetek 19. štev. »Naprejac, kako da je tedaj Leskošek lažnivo pisal. Zakaj si pa tiste vlažk niso v »Delavcu« sli »Socialistu« upali pokazati in pobijati? O, presneti »Naprej t, kako vam pije kri! Drugič je bo še nekaj popil. —- Opazovalec, ki vse vidi in vse sliši. SKALE. »Socialist« se v zadnjih dveh štev. zaporedoma bavi z ntojo osebo. Kar se tiče prvega članka, sem zahteval popravek. V 53. številki »Socialista« je pa napisal članek Mara, vodja Cobalovega konsuma, ter se skril za odbor SPJ. On je toliko izobražen, da razume težki položaj, v katerem se nahaja naša stranka z »Naprejemc. Zaradi lepšega mora v časi tudi kaj napisati, da ne pride v nemilost pri Cobalu in svojem bratu, ki ima Co-balovo hčerko. Kajti važno je, da delavstvo držijo v treh frakcijah, da na ta način vodijo politiko prikritih kapitalistov, ki so delavstvu najbolj nevarni. Evo nekaj iz konsumar-skega gospodarstva. V jeseni leta 1924 sem bil na občnem zboru konsuma v Zagorju. Takrat sem Se spadal med zavedne »sodru-ge«. Cobal nam je pokazal hranilno knjigo konsuma, iz katere jehilo razvidno, da imajo on, njegova žena ia hčerka veak nad 100.000 K naloženih na obresti v konsuma. Malokateri kapitalistični trgovec Ima toliko denarja naloženega na obresti. Farbal nas je, da si je vse to poiteno prihranil, da bi n. pr. poslanec Kopač iudi lahko imel denar, pa da vse zapije. y, bilanci je imel takrat med raznimi dolgovi tudi 159.000 Din : ne-plačanega davka. Rudar mora plačati vsak dinar, ki mu ga predpisuje zakon, ti magnati pa lalco skrivajo 159.000 D en pred davčno oblastjo. — Rekel nam je, da mora biti t* znesek »neviden« v bilanci. Kot član Središ-nega ureda za zavarovanje delavcev dobiva vožnjo I. razreda, vozi se pa lahko v tretjem. Pri Delavski zbornici delajo z delavskim denarjem kakor s smetmi. Za tajnika (Urat-nika) je določena plača tako visoka, kakor zasluži pet rudarjev v Velenju. Dne 8. decembra je sklicala Delavska zbornica zastopnike zavarovalnih edinic, 100 Din dnevnic kt vožnja II. razreda; delavci, kateri to razmetavanje težko prisluženega denarja razumemo, smo pa nezavedni seveda. — Marn prari. tudi v svojem dopisu, da so velenjski rudarji najbolj izkoriščani in najslabše plačani. To je resnica. Resnica je pa tudi, da Marnov odbor SPJ ne spada med najbolj izkoriščane. ' Vso politiko vodite tam trojica Valenčak-Salesnik-Marn. Valenčak n. pr. zasluži meseS-no 1200 Din, njegov tovariš Korotaučnik p* okrog 000 Din, čeprav ima več službenih fet ko on in ravno tako lahko službo ko on. Našega predloga, ki smo mu ga delavci predložili, da ga zastopa na pogajanjih v Sarajevu, pa sploh ni hotel predložiti, ker se je tikal izenačenja plač — on je že vedel, zakaj. Mara, praviš v svojem dopisu, da nimaš s komunisti nič skupnega. To je res. Ko je volila ZRJ delegata, ki naj kandidira v Delavsko zbornico, je dobil Valenčak izmed 12 glasov komaj 3, čeprav so imeli glasovalno pravi«* vsi, tudi tisti, ki že tri mesece niso plačali Obenem je s tem podan dokaz za vaše farba-rije po »Delavcu« in »Socialistu«, čeS, da imate vse rudarje združene. Res je pa, da je od vaše strani poleg Salesnika in Valenčaka le en delavec strokovno organiziran, ki pripada SPJ. Če odštejete Celje in Maribor, v£-dinio, da nima SPJ v celi ostali Sloveniji niti 200 članov. Našim sodrugom pa kličem: »Naprej po začrtani poti!« Miroslav Pevee Op. ur. Kristanove! »poznajo položaj in delavce«, zato pišejo o Pevcu, kakor da bi bil še premlad — pa dela pri rudniku gotovo že 15 do 20 let... ZAGORJE OB SAVI. V »Ujedinjenem železničarju« z dne 15. decembra 1925 piše Makuc v članku: »Da se pojasni kljub vsem zaprekam« v četrti koloni to-le: »Z ljudmi, ki se poslužujejo policaje in hodijo k državnemu pravdništvu, da naj ono ustavi naš »DKL« samo zato, ker jim takratni urednik ni bil po volji, s takimi noče imeti proletariat nobenih stikov.« — Ne mislim biti Makučev pomagač, ali stvar je resna, zato hočem tudi jaz pridati nekaj, kar naj bo v preudarek proletariatu, ki je levo orientiran, saj je večji del pošten, samo ne ve, kakšnim ljudem je padel v roke. Delavstvo se mora zopet združiti prej ali slej, ako pa ne bo bolje pazilo, kakor sedaj, ga bodo zopet razni agenti razbili, kakor so ga že. Na Turjaškem, trgu se nahajajo takšni revolucionarni generali, ki so na videz bolj revolucionarni, kakor je bil sam Lenin, a v višjih krogih imajo neverjetno veljavo. Tako je eden izmed teh ljudi imel veliko veljavo pri radikalnem ■velikem županu, da so bili celo razni magnati ljubosumni nanj. Za ibogove je bilo gledati, ko sta si podajala roke, sedela skupaj za mizo in kadila: zastopnik kapitala :in nepomirljivi revolucionar Turjaški; ta človek lina vedno več ali manj odločujočo besedo pri skupini »DKL«. Naj navedem še nekaj neverjetnega, kar se je zgodilo v Trbovljah. (Opomnim naj, da kar pišem, vse lahko dokažem). Pri skupini DKL je še eden zelo revolucionaren general, ki zelo veliko piše In je skrajen ekstremist. Ali čudo vseh čudes je to, da zadnjih pet let, ko je bilo na stotina-komunistov zaprtih, ni bil on nikdar zraven-Da se ne bodo čitateiji preveč čudili in vprašali, kako je to mogoče, vam povem, da ima škapuiir, ki je. bil v Beogradu blagoslovljen. Naj navedem, samo en slučaj! Ta človek j* napisal neki letak z vsebino, ki je ne dovoli zakon v zaščito države. Ta letak so našli pri hišni preiskavi pri nekem rudarju v Trbovljah, ki je družinski oče. Seveda so ga zaprli, nekaj mesecev je bil v preiskava in za tem je dobil za nameček še 7 mesecev ječe. Torej ubogega rudarja, družinskega ožeta, 9» zaprli — ali mislite, da so zaprli tudi pite* omenjenega letaka? še danes se ta nadso-drug šeta po Ljubljani, pride po potrebi med rudarje in daje delavstvu vse mogoče direktive v DKL. — Je pa še druga vrsta takih agentov, ki so mladim sodrugom posebno ae-varni, to so namreč agenti-provokatorji. finega med njimi bom opisal, ki je posebno nevaren. .Nastopa zelo revolucionarno, oglaža se tudi v DKL. Nekako pred dobrim letom' sem srečal v Trbovljah na postaji nekega Ljubljančana, ki me pozna. Izpraševal me je, če poznam tega in tega človeka iz Zagorja-Ko sem mu potrdil, da- ga poznam, mi je jekel: »Ta človek je komunist, a, tako nepreviden; v Ljubljani je bil sedaj aretiran, imel je polne Žepe tiskovin in drugih spisov, ki so po zakonu v zaščito države strogo prepovedani. Bo dobil več let ječe itd.« Pridal je še: »Ta človek je zgubljen«. Ker sem se nato na- > smejal, se je tisti Ljubljančan aelo razburil V vlaku «em mu povedal, da jetoagejit-pjo-vokator in da bo kmalu zopet na prostem, da bodo pa kmalu resnični komunisti zaprti,' kar se je pozneje tudi zgodilo.' Ko Bern govo-Tii z omenjenim Ljubljančanom nekako 14 dfti pb tistem razgovoru v Trbovljah zopet v Ljubljani mi je potrdil, da je oni res agenl-provolcator in dodal: »Ubogi proletariat, M je prišel takim lopovom v roke!« Naj pripomnim, da hodi oni agent že pet let okati*, v Mariboru, Celju, Ljubljani, Jesenicah, Trbovljah, Zagorju, celo v Franciji smo ga zasledili. Sedaj straši zopet po tukajšnjih revirjih. Zato pozor vsi sodrugi z leve.kahor desne! Kajti ta človek je np'večji lopov, kar sem jih kdaj videl in spoznal. Ta Človek vara ljudi že 7 let, da je jetičen, da je njejpov« bolezen v zadnjem Stadiju' itd. Kamor prida* stopi v delo, dela nekaj dni, potem vzam* bolniški list in bodi okoli svojih žrtev — mladih sodrugov levičarjev. Ostaiie v kraju po potrebi, potem izgine, a preden izgine, govori okoli, da je izgnan, kar je pa laž. Dobro je preskrbljen in zelo dober prijatelj je ■rasnih levičarskih generalov. Še enkrat poudarjam: ni izmišljeno, kar pišem, in tudi ne mislim žaliti poštenih sodrugov levice. A jaz vidim, da se še vedno dajo vleci za h os od raznih plačancev. Jaz mislim, da je žo bilo dosti gorja po nedolžnem. Vzemite ieiezno metlo in očistite Avgijev hlev in videli boste, da sem vam dobro svetoval. Užaljenim agentom pa svetujem: Proč roke od delavstva, ki je tako dosti že zatirano, in bodite uverjeni, da bo prišel čas, Ico se bo drugače pisalo vsega danes! — Valentin Mlakar II. Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. ■ Karl Marks. Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v silnega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred samim seboj iu znano je, da je moč primarija odrešujoča. Je duševno ogledalo, v katerem vidi ljudstvo samo sebe, samega sete opazovati pa je prvi pogoj modrosti. (Karl Marks.) Ivan Molek: Gospodar. ---------------In zdaj podpiši: >Telo in duša, kri in mozeg, razum iu glava, dlan in volja in zraven kri svoje kfvi.t Podpis je tu, pečat tudi. In zdaj si moj! — Pravica jo moja, postava, sodnik sem jaz! Podpisal rob je pismo. Iz Ameriškega družinskega koledarja za 1. 192B. (Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, 3639 W. 26 th Street, Chicago, Inn.) Cena 75 centov (okoli 42 Din). G. minister Kristan je 6. t. m. na Viču takole govoril: Pastorek je agilen agitator, zato šem ga poklical k sebi, da bi sprejel mesto upravnika »Del. politike«. Pa je prišel iu rekel: »G. Kristan, jaz tega mesta ne morem sprejeti, ker sem zmeraj čez Vas šimfal.« Jaz pa sem mu odgovoril: Ah, kaj tisto! Koliko 'jih je že čez mene šimfalo, jaz si iz tega nič ne delam. Dragi prijatelj! Kdo pa izmed Vas še ni čez mene šimfal? Zato pravim, kar je bilo, je bilo! Napravimo križ in naj bo pozabljen no! Kaj bi bilo, če ne bi bilo pozabljenja na svetu? Tako je govoril Kristan na shodu. Mi pa pravimo: Proletarci, zapomnite si! Kristan se upravičeno boji, kaj da bi bilo, če bi ne bilo pozabljenja. Če bi proletarci ne pozabljali, bi bilo kapitalizma že davno konec, kajti nihče bi ne hodil za tistimi, ki so že videli, pa so si dali z denarjem oči zopet zašiti. Mladenič v najboljših letih išče dobre, trajne službe. Vajen konj, živine, kmetije in vsakovrstnega poljskega dela. Nastop lahko že 15. januarja 1926. Ponudbe tia upravo lista pod >Trajna služba«. Avto šola I. Jugoslovanska koncesionirana auto-šola poučuje in izobražuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače motornih koles (šoferje). Poučevanje je točno in temeljilo, uspeh siguren. Kurs traja neprenehoma čez dan in tudi zvečer. Sprejemajo se dame in gospodje, in sicer vsak dan. Zahtevajte naš prospekt! Natančnejše informacije v Auto-šoli, Zagreb, Ivapitol št. 15. 8. I. 1926. - 2400. mm raj &HMA ROCKA | rudečci vsebine polna, aromatična čista CJndo-Ceylon čajna meJartica najjlnejiih i izbir, pri /ahktm poparku brez j pri} močnem n jmeteni p^po^o I i ' e JAPREJ"! Galanterija! enine, nogavice, sukanec, vezenine-iurnbe modne biserne in druge palice, nahrbtnike, nože, jedilni »rodje, škarje ifd. se dobi Muaf-ugodueie pri LJsitoSJariži blizu Prešernovega spomenike, Ha veHka! ob vodi. Ka malo ! O roletarci! Oosiilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrž e tudi vašega denarja ne marajo. KIstresEite jim! ManufaHurno in delavsko perilo po zelo ninkih cenah, ill!!l!iii!!iiil!l si nabavile v manufakturni trgovini ]!|jj|!|||!!|||i|| Brača ŠIIMER & drug CEILJE, Glavni frgj štev 3. 1»> ipuroča s«? asea obilen obisk. Kai pravite na to? ako se pogledate v ogledalu in Vam začne Vaš obraz in lasje delati skrbi. Za pravo ne-gp Vaše polti, Vašega obraza in Vaših rok ter zii (»polno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najboljše! I. Fellerjeva prava kavkaška Elsa pomada za obraz in kožo, čuva mladost in lepoto, ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrabave roke. Z redovito masažo se .odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje perhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste ali po en lonček obeh vrsl, Elsa pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din ali samo proti naprej poslanem denarju, kef je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila nasloviti: lekarnarju Eugen V. Feller-ju v Stubici Donji, Elsa trg 252, Hrvatsks UČITELJSKA TISKARNA K|ub^)ana — FranCUkanska ulica S lev. O H>