Gospcidarstvo. Apneni duiik In njegova uporaba. Apneni dušik vsebuje povpre^oo t7 do 2f % irltt* šika, je lin črn prah, kateri pa, če ga »• sferaftimo^ dobro zanrtih posodah iz kositra, pride t ai©tikt> t zrakom in vodenimi hlapovi, se snremsai ia izgubi svoj dušik. Na ta način spremenjeni apn»»i *ušik n» oddaja zemlji več dušika, marveč postan« le iisto apneno gnojilo. Uporabiti moramo apneni dušifc iinipreje po nakupu ali ga shraniti, kakor že pr«jt oaBenjeno, v dobro zapirajofiih se kositrastih };osofek t suhem, zraenem in ne pretoplem prostoru. Apneni dušik, kakor ga sedaj dobiTa»« iz to varne in od naših kmotijskih jjodružnic, »i pomešan z vjkIo ali o!em in raditega jedek. Škodiij« iahko o tesu, kakor tudi žlezam nosa, grla, ust m moranujv biti, ko ga raztrešujemo po polju, zelo pazljivi. Pri trošenju si torej moramo ofii zavarovati % oSalami , podobnim onim, kakor jih nosijo avtomobilisti ali kamnoseki, preko ust pa si prevežimo kak robee. Da s» ga pri razsipavanju prevež ne razprši v zrafc, ga najbolje pomešamo pred uporabo z zemljo ali Toma ževo žlindro in si za to delo izberemo vrem« brez vetra. Ker škoduje apneni dušik" radi njegov« jsdkosti tudi mladi rastlini in semenu, ki kali, ga moramo po(resti na polje najmanje 8—14 dni pred setrijo in takoj podorati ali podbranati, kajti še !• t »mlji sft ;• !ieni dušik razkroji v amonijak in soliter, kateri čl?dnji služi r,otem rastlini kot dušična Iirama. Potr^sati apneni dušik po vrh rastliH, jt stvar katera, če se pravilno no izvede, ima labko n.a.jslabše! učinke na razvoj dotifinih rastlin. Zgodi a» uamre^ lahko, da apneni dušik, potresen na mladi rastline, v času, ko so iste še rosne, požge nežn« lisfciša in stebelca in jih tako težko oškoduje v nadnljnj«* razvoju,6e jih celo ne uniči. Izbrati si moraMO torej pri potresanju povrh rastlin suho vreme br«z T«tw in p« dovrSenem deln apneni dušik lakoj podb*aBatt. NaJ* priporočljivejše je pa, če hočemo gnojiti a apaeniir dušikom povrh rastlin, storiti to š« le t»^ii, *•¦ ^-o ž» rastline dovolj dorasle in krepke in jiaa .jtdkost apuenega dušika ne more več škodovati. Ą sploSaempa potresujmo apneni duSik povrti raetliB I« ttdai, ge ho8emo ž njim uničili plevel. MeSati smemo apneni dušik 1« s sl*#ft6iaii drugimi gnojili: s Tomažovo žlindro, kost»o ¦•ke in % apnom. S kajnitom in salp«trom se srne jttšati U tedai, 8« to zmes takoj vporabimo. Dalje časa s t««a dve mft. gnojiloma pomešan napravlja zmes jrrad«. iN.ikakor pa ne smemo mešati ajinenega tašikaz supenosfatom, žveplenokislim amonijako« ia domaiim hlevskim gnojem. kajti apno apnenega iu^ika sa spoji takoj s foslorno kisliiK) ])reje in^DOvaaih gnojii in izgubijo ta gnojila tako svojo naibolj radilnt snov» svoj fostor. Pri spomladnem gnojenju ugaja apatsi duSik najbolje: iarinam in sicer pšenici, rži i» jišsainu in se potrese po 1 oralu 50—70 kg. Koruaa potMlmje na oral 70—100 kg, krmska repa 100—150 kg ia krompir, kateri izfirpa ves dušik, potrebujft 30—W kg na oral. Tudi za travnike, ako niso mokri, asofTirni, joapneni duSik izvrstno- gnojilo in se potr»sa ."56 do 70 2 kg na oral. Pofresati pa moramo travnike m««oa januarja in 1'ebruarja in takoj apneni dnBik poj;.;; ,;nati, kajti pozneje potresen hi škodoval mla/li travi. V vinogradu potresamo 200 do 250 kg »a oralT kar je volikega pomena za razvoj trte, ker aatre plevel. V mokrem vinogradu pa škoduje. Sladnjift pa im». anneni duSik fndi <o laslnost. da deluje gBOJilHO 8fr celo v drugem letu po potresnnjn, vsled ?e«ar ic. neprecenljive vrednosti za našega km«fa. PhStOJbirsg m ttSnaŽniK«- M;^.-y\jkrat r-aatanejo zaradi pristojbin prepiri med strankaini, obfino in osDainikom (konjederee, konjaČ, poc, W»senmeiiter) radi pristojbin. Zgodi ee, da zahteva osnežnik od kmetovalca rčasih rišje pristojbine, kakor je bila žival žira rredna in obratno mislijo nekateri župani, da mora osnažnik sroja dela brezplačno opravljati. V uradnem listu St. 7 fe leta 1920 j« med razglasi deželue Tlade razglašena tudi sačasna tarifa o pristojbinah za osnažnike. K«daj plača občina priatojbine? Občina plača pristojbine pri rseh živinskih knžnih boleznih, ak« 88 ni z csnažnikom dojororiia za letno plaio. Zasebnik plača osnažnika za vsa dela pri nekvžmii boleznih in gicer: 1. a) za to, da se relika žival dene iz kože, da se odere 10 K, b) da se zagrsbe ali zakopa 10 S, e) da s© raztelesi, ako raztelesitev zahte va stranka ali če se izrrši oradno 10 K. 2. Za opravila, našteta pod točko 1., je plačati, ako «e izvrše pri malih živalih (žrebetih, g-o* veji živini pod 1 letom, oTcah, kozah, prašičih, psih), polcTico pristojbin, navedenih pod točko 1. 3. Vrhutega je plačati osnažnikn za prevoz mrhovine kot odškodnino za (tja m nazaj) a) za pot do i km 10 K, b) za pot od 5 do 10 km 18 K, «) za pot od 11 do 15 km 24 K, č) za pot od 16 do 20 km 30 K, d) za pot od 21 do 30 km 3(5 K, e) za pot nad 30 km 40 K. 4. če pa se mrhovina zakoplje na občinskem mrbovišč«, č© je toraj ni treba prevažati na mrhovišče v osnažoico, ali če je tak prevoz nedopusten iz ?«terinarsko varnostnih ozirov, priatoja oznažnika za pot le poloviea t«h pristojbin.« *>. Koliko teh pristojbin se more celotno ali deloma aadomestiti s tem, da se mrhoTino (kožo, špeh) preposti osnažniku, je prepuščeno medsebojnemu sporaznmn med oscažnikom in stranko. 6. Če lovi osnažnik po »radaem naročilu t svrho zatiranja pasje stekline, proste, nezavarovane pse in mačke, veljajo tele pristojlifne: a) za pokončanje vsakega pga in mačke, ki ga osnažnik ujauoe sli ki mu ga kdo odda iz drugih vzrokov asato, da ga pokonča 4 K, b) dnemina •za 08Bažnika 12 #., za osnsžnikorega pomcčnika 8 K, e) kot odškodnina za pot Oate pristojbine, ki m določene pod točko 3. CifkOVCe. V nedeljo, dne li. t. m. po ranem opravilu, je v dveraci pri cerkri nstanovni shod Kmetijsk« podružnice, Gorori nadrsrizor g. Pušenjak. Sprejemanja čianoT in voliter odbora.— Po3©stniki, pridite na shod in pristopite k podružnici, gre se za Vašo korist! Obfili Zbtr. V ntdeljo, d*» 15. evečasa t 1. ob 10 nri dopolJam se Trši v reliki dvorani minoritskega samostana r Ptnju predpripravljalni obČBi zber za ustanoTitev nakopOTalne U prodajaloe kmetijske zadiug-e za ptujski okraj, h katerearm zborovanja vabimo rse ude kmetijskih podrožnie oziroma vae iste, ki se za stvar zaKimaje. Zreza kmetijskih podražnic za ptnjski okraj t Ptnju. Na drž. vinarski in sadiarski M\ v Nirlboru se vrši da« 2. in 3. raarea t. 1. tečaj za napravo g^ncjišš m gnojničoih jaiB. Naaaeajen je ta tečaj kmttOTakem in zidarskim irojstroaa, ki m Iiavijo 55 ajdaisjem hleror in g:«ojišž. Ker sta dober gaoj in dolira g»-< jnica pose? no ˇ s«daBJib čaaih, ko ni dobiti ametaih g»f»jil, »aJTtfije ražnosti za knetovasijc, je žel6ti, da se ndeieži t#{?a tečsja $im več IJHdi. Prij&re za udgležbo nsj se rpoš?je}o do 25. febraarja t. 1. ra^ateljstrn drž. vifiarske if sadjsrske šole v Maiuboru H3 dfž. kmetiiski šoli t St. Jurju ob juž. žel. se bo rršil dae 4. in S. marca t. 1. tečaj za napravo g-nojnišč inVmojoižcih jam. Tečaja uaj bi se udeležili gospodarjt m pa zidarski moj stri, ki imajo samen, prevzeac.ati izvršitev takih n?prav. Tečaja se zamorejo udeležiti le tipti, ki pe pravoča«no io h\cat Bajkasneje do 20. fobruarja, 1920 prijavijo podpisanensu ravoateljstvu, Te?aj je brezplačen, paf pa se morajo Bikleženci vzdržaTati na Jastae stroške. Z ozirom »a posebno veliko važnost precl sets, od katarega je zelo odvisen napredek ncše}>a kmetijstva, se obisk tega tečsja zelo pripf;rova. UcitSCii^ gnOJS- ^ne 7. febmarja 1920 eb 9. wri ajutraj se vrši pri upravi Meijske vojašni oe licitscija konjekega gnoja, Ioteresoati se naj na cmenjeni dan zglaMjo v objčktu VI, Meljske vojašflice.