KRJIŽRIC» i EDVARDA KAEBELJAf * BEUel wije - skladišče D-Per 582/1981 COBISS s glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Srečanje internirancev, izgnancev in bivših političnih zapornikov Komisija za internirance, izgnance in bivše politične zapornike pri 00 ZZB NOV Šentjur je organizirala 22. julija 1981 srečanje izgnancev, internirancev in bivših političnih zapornikov občine Šentjur. 40. obletnico vstaje naših narodov in narodnosti povezujemo v šentjurski občini letos tudi s srečanjem izgnancev in internirancev ter z odkritjem spominske plošče zakoncema Palir Slavici in Jakobu. Palirjeva sta bila tako kot mnogi drugi zavedni Slovenci izseljena na Hrvaško že leta 1941. Bila sta poštena, zavedna in trdna Slovenca, ki svoje pripadnosti lastnemu narodu nista prikrivala niti pred nemškimi nacističnimi zavojevalci. Izgnana sta bila iz toplega družinskega doma, ki sta ga tedaj imela v bivši občinski hiši v zgornjem trgu v Šentjurju na kateri bo 22. julija 1981 odkrita spominska plošča. Ta spominska plošča bo prva v Sloveniji na kateri bosta zapisani dve imeni slovenskih žrtev, mučenih in ubith v zloglasnem taboršču smrti Jasenovac. Slavica in Jakob sta bila izgnana na Hrvaško skupaj z obema majhnima otrokoma in teto Francko na področje Novske. Skupaj z drugimi slovenskimi izgnanci sta se pridružila in sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Ustaši so izvajali nad prebivalci strahoten teror. Množično so pošiljali ljudi v taborišča smrti. Le malo se jim je posrečilo, da so preživeli. Ta nadčloveška mučenja ne bodo in ne smejo nikoli biti pozabljena. Spomnimo se samo nekaterih taborišč kot so: Jasenovac, Stara Gradiška, Lepoglav in Dachau, Mauthausen... V njih je bilo umorjenih na zverinski način na stotisoče ljudi, vseh ras in narodov. Palirjeva sta nesrečnežem, ki so jih odgnali v Staro Gradiško in Jasenovac pomagala po svojih močeh. Slovencem, ki so bili zaprti v Jasenovcu sta pošiljala hrano v paketih. Ustaška varnostna služba je preko poštnega urada odkrila, da je Jakob Palir pošiljal pakete Slovencem v taborišče Jasenovac To je bil zadosten razlog za aretacijo. Ko so ustaši aretirali Jakoba, jih je njegova žena Slavica prosila in rotila naj se vendar usmilijo otrok, ki ne bodo mogli ostati brez očeta. Kmalu je uvidela, da so ustaši povsem brez srca, zato je poskusila še na drugačen način. Svojega moža je objela in rekla da nikamor ne gre brez njega. »Kamor pojde on, tja grem tudi jaz. Zvesta mu hočem ostati do konca«. Ustaši so oba odpeljali v taborišče Jasenovac, kjer sta preživela strahotno mučenje in bi la oba zverinsko umorjena. V tem zloglasnem taborišču je bilo med zadnjo vojno po zverinskem mučenju pobitih okrog 700.000 ljudi. Iz šentjurskega območja je razen Slavice in Jakoba, ki sta bila ubita v Jasenovcu umrl od lakote mladi skojevec Šerbak Miran, sin učiteljske družine iz Dobja pri Pianini. Dva občana šentjurske občine sta strahote Stare Gradiške in Jasenovca preživela, od katerih je eden, to je Gaberšek Jože že umrl. Nemški nacistični okupatorji in njihovi pomagači so imeli namen povsem uničiti slovenski narod. Samo preko preselitvene-ga taborišča Rajhenburg je šlo v enem letu več kot 40.000 Slovencev, med njimi tudi 217 duhovnikov. Najprej so izgnali izobražence učitelje, duhovščino, priseljene Primorske Slovence in vse tiste, ki niso bili sprejeti v Štajerski Heimatbund. Mnogo teh izgnancev se je potem vključilo v vrste NOV. Niso hoteli postati nemški sužnji. Pokonci jih je držala neizmerna vera v zmago nad fašizmom. Ob letošjnem srečanju v Šentjurju si želimo le eno, da se nikoli več ne ponove strahote fašističnih taborišč, ta da bi bratstvo in enotnost narodov in narodnosti še naprej utrjevali in varovali, kot največjo pridobitev narodno osvobodilne borbe. Drago Slakan Šentjurski portreti OD TU IN TAM Zaključena je izgradnja gozdne ceste Resevna — Ravne. Cestno povezavo je v celoti financiralo Gozdno gospodarstvo Celje, obrat Šentjur. Investicija je znašala cca 70 starih milijonov dinarjev. To je velika pridobitev za krajane tega predela naše občine. Šolske počitnice so se pričele že s 1. julijem. Otroci, predvsem iz Šentjurja večino prostega časa preživijo ob bazenu, ki je vseskozi dobro obiskan. Krajevna skupnost Šentjur-okolica je v prvem polletju leta 1981 imela prometa za preko pol stare milijarde. To dokazuje, da je v tem času bila izredno velika aktivnost krajanov, ki so mnogo prostovoljnih ur namenili za ureditev komunalnih zadev. V prvem poletnem mesecu lahko ugotavljamo, da so trgovine izredno dobro založene z vsemi potrebnimi artikli. Upamo, da bo tudi v bodoče tako. Združiti prijetno s koristnim. Zato ni čudno, če srečujemo vse več občanov s košarami gob, borovnic ali ribeza ter drugih gozdnih sadežev. Zakaj pa ne, izkoristimo priliko, kadar se nam ponuja. H koncu gre gradnja poslovno-stanovanjskega objekta v Šentjurju. Za 47 družin bo še v tem letu izpolnjena velika želja, saj so stanovanja izredno lepa. Izvajalec del je bil TOZD Ingrad iz Šentjurja, ki je s tem dosegel še eno veliko delovno zmago. Ždimo, da bi takih bilo še več v naši občini. Brigada Miloš Zidanšek, ki jo sestavljajo mladinci in mladinke iz občine Šentjur dosega na ZMDA Posočje 81 zelo dobre rezultate. Edini problem je v tem, da brigada ni popolna, saj se zaradi objektivnih vzrokov akcije ni moglo udeležiti veliko mladih. S prvim julijem je v Šentjurju začela z delom občinska zdravstvena skupnost. Svoje prostore ima v pritličju stare občinske stavbe (ulica Dušana Kvedra 2). Sedaj uporabnikom ne bo treba več hoditi za vsako malenkost v Celje. Prihranjen bo denar in dragoceni čas. Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva je sklenil, da bo problemska konferenca o društvih, ki je bila predvidena za mesec julij 1981 že v mesecu septembru, upamo da še tega leta. V krajevni skupnosti Planina pri Sevnici se že vneto pripravljajo na praznovanje občinskega praznika, ki bo v drugi polovici avgusta. Lovska družina Dramlje je v počastitev Dneva borca pripravila na strelišču pri lovski koči Uršula tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Zmagala je ekipa UD Log iz šmarske občine, drugo mesto je osvojila ekipa LD Slovenske Konjice, sledijo pa LD Laporje iz Maribora, LD Dramlje, LD Ponikva itd. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last. V .neddljo 26. julija je Prosvetno društvo Dobje organiziralo 9. tradicionalno prireditev »POKAŽI KAJ ZNAŠ«. Na tej prireditvi so nastopali znani in neznani glasbeniki, recitatorji, humoristi, lai se ljubite'lj'sko ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Osnovna organizacija ZSMS Pešnica pripravlja v naslednjem obdobju kar dve delovni akciji. V prvi bodo mladi uredili svoj prostor, v drugi pa bodo skupaj s krajani Pesnice čistili potok, ki dela velike probleme ne samo krajanom, ampak tudi drugim. V vas Ravne, ki leži severno od Resevne je GG iz Šentjurja zgradila cesto. Pomembna poveza bo največ koristila kmetijam, ki so zaradi oddaljenosti od večjih središč le s težavo dovažale les v dolino. V krajevni skupnosti Dramlje, kjer so v maju v okolici šole posadili 88 dreves za tovariša Tita, je v tem času vse zeleno. Lepa lega in lepo urejeno okolje dajejo videz urejnega kraja. Tako urejenih središč si v občini še želimo. Živa zavzetost za oder Dragica Rauter sodi med tiste ljudi, ki že ob prvem srečanju z njimi začutiš, da jim dvojega še tako trde preizkušnje niso mogle načeti: vere v človeka in zaupanje v njegovo ustvarjalnost. Težko je reči, po čem to začutiš. Mogoče ravno po tem, da svoje vedrine ne deklarira; mogoče po jasnem neizumetni-čenem pripovedovanju. Po preprostih a sugestivnih stavkih. Veš, da poslušaš pripovedovanje človeka, ki mu ni do tega, da bi samega sebe silil v ospredje, mu je pa tem več za stvar, ki se jih posveča. Ko govori o svojem življenju, ničesar ne dramatizira, ničesar ne olepšuje. Le kdaj pa kdaj ji komaj opazno zadrhti glas, zdaj v ponosu, ko se na primer spominja slovesa, ki so ji ga priredili v Rogatcu, ko je odhajala s svojega prvega službenega mesta: vlak je vozil kakšen kilometer počasi, da so jo lahko otroci spremljali in ji mahali v slovo; zdaj v prikritem začudenju, ko se spomni kakšne predebele brezobzirnosti, ki jo je doživela; zdaj v podo-živetju težkih vojnih časov, ko so bili starši izseljeni, njo pa so s 6-letno hčerkico decembra 1944 kot partizansko učiteljico ustaši zajeli v bunkerju blizu Šentvida pri Planini in ju odpeljali v Brežice in prek Maribora v taborišče Kobenz pri Judenburgu. Pa spet v veselju, ko pripoveduje o vrnitvi in o povojnem kulturnoprosvetnem delu v Šentjurju. Na šoli in na amaterskem odru. Vse življenje jo je spremljal amaterski oder. Z občudovanjem govori o številnih dobrih amaterskih igralcih, ki je z njimi sodelovala v Šentjurju, ko je bilo trško kulturno življenje bogato in pestro. Igrali so Nušičeve komedije, pa Cvrčka za pečjo, pa Domna, Celjske grofe, Kralja na Betajnovi, Via Malo, .Krape, Rokovnjače, Miklavo Zalo, Razvalino življenja, Sveti plamen in še in še. Koliko žive zavzetosti za nnsinizs? iisinnjzszszizfistsisiszszjimznnsznsiszszszsznsiuriszszszrtsinnnrnnn VABIMO VSE, KI ČUTIJO VESELJE DO LIKOVNEGA USTVARJANJA IN BI RADI DELOVALI V OKVIRU LIKOVNE SEKCIJE PROSVETNEGA DRUŠTVA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR, DA SE PRIJAVIJO V OBČINSKI KNJIŽNICI ŠENTJUR ALI NA UREDNIŠTVO »UTRIPA«. PRIJAVITE SE LAHKO PO TELEFONU, PO POŠTI ALI PA SE OSEBNO OGLASITE NA OMENJENIH NASLOVIH! IO PD SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR amaterizem, pa jasne zavesti, da je brez kulturnega življenja kraj ob nekaj bistveno potrebnega. Zato ni prav nič čudnega, da je njeno ime zvezano s ponovnim prebujanjem amaterskega igralstva v Šentjurju — po desetletnem mrtvilu. Mladi entuziasti, ki so sklenili obuditi amatersko odrsko kulturo, so se oglasili pri njej. Vedeli so ne samo za njene bogate izkušnje, igralske in režijske, marveč tudi za njeno naklonjenost mladini, ki ji je posvetila svoje življenje, in za njeno ljubezen do odra. In že so tu prvi sadovi: tri igre v dveh letih. In še načrti za bodočnost. Jeseni, ko bodo šentjurski amaterji spet začeli z delom, bo z njimi. Če bi moral z eno besedo označiti vtis, ki ga je naredila name po kratkem pogovoru, bi brez oklevanja rekel: optimi- zem; ne glasni optimizem, ki se sonči v rožnatih geslih, marveč optimizem, ki prepaja celotno osebnost človeka, si je iz njega in njegovega delovanja kot prijetna toplota. B. W. Odšel je človek... Tiho in mirno je živel med nami, najbolj priznan in poznan na kulturnem in umetniškem področju. Človek, ki je ustvarjal in je v vsakem videl samo pozitivne lastnosti, bil izredno prijeten in razmišljujoč sogovornik ter učitelj mlajših. Pisal je romane, satire, eseje in druge literarne in publicistične zvrsti, objavljal v Obrazih, Problemih, Dialogih, Sodobnosti in drugje. Njegov dramski prvenec na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju »Perpetuum mobile« je doživel ogromen uspeh kakor tudi njegovo zadnje — v gledališču uprizorjeno delo »Odprite vrata, Oskar prihaja«. To delo so pred kratkim tudi samostojno natisnili v reviji Obrazi. Komedija, burka z duhovitimi dialogi; iz gledališča pa gledalec odide razmišljujoč o resnici in nasploh življenju, kot je večkrat rad sam dejal. Obe deli sta organsko povezani, med obemi pa lahko opazimo bistvene razlike in premike. Čeprav je njegova dominanta bila literatura, je našel izpoved tudi v slikarstvu. Izpovedoval se je v akvarelih in oljih ter imel nekaj samostojnih in uspešnih razstav. Ustvarjal je za nas in zanamce in je čeprav mlad, še ne petdesetih let, je slovenski kulturi in umetnosti ogromno zapustil. Veliko njegovih del je še ostalo neobjavljenih. Nastala je praznina, vrzel, ki se ne da zapolniti, predvsem pa bomo pogrešali ČLOVEKA in PRIJATELJA. Jano K. STATISTIČNI PREGLED DELA Z BRALCI V PRVEM POLLETJU 1981 (Občinska knjižnica Šentjur) 1. 1. — 30. 6. 1981 4238 6636 Matična knjižnica 102 134 TOLO 105 91 MODA 4445 6871 Skupaj V letošnjem letu je obisk v knjižnici boljši za 909 obiskovalcev. Promet izposojenih knjig je narasel za 1615 knjižnih enot. Knjižni fond znaša 12580 knjižnih enot. Nabavljenih je bilo 697 novih knjig oziroma knjižnih enot. Nekaj naslovov knjžnih novosti v preteklem mesecu: E. Hilsenrath: NACIST IN FRIZER J. Goebbels: DNEVNIK 1942 — 1943 J. Lee: DEVETI MOŽ R. Beidiby: AFRODITA BREZ MEDALJE M. Rožanc: METULJ M. French: ŽENSKE C. Nordhoff & J. Hall: TEMINA REKA J. Vipotnik: EDVARD KARDELJ (OBRAZI) M. Taylor: SILNI GROM, ČUJ MOJ KRIK J. B. Médina: MAKSI — OČKA M. Prosén: UTRINKI IZ ASTRONOMIJE P o k I i č a t e... Poslovni in vsaki drugačni odnosi so navkljub skomercializi-ranemu zvenu v bistvu vendarle samo odnosi med ljudmi. Vsak ima obraz, ima telefonsko številko. In vsak poslovni stik se začne tako, da kdo izmed nas pokliče, piše ali obišče tistega s katerim želi komunicirati. A koga? Direktorja, sekretarja, referenta, urednika, kogarkoli, ki kaj ve o stvari, ki nas zanima, Vse durgače je, če se namesto s telefonsko slušalkko ali neznanim elektronskim glasom na drugi strani žice pogovarjamo s človekom, katerega glas ima ime in obraz. Vse drugače je, kadar ne iščemo »nekoga, ki je za nekaj pristojen«, ampak Aleša, Petra, Albino ... Tedaj postane vsak poslovni odnos le tisto, kar v bistvu je — človeški odnos. In ni stvari, problema, ki ga tako ne bi mogli rešiti, urediti. Organizacije, reorganizacije, rereorganizacije pa čez noč postavijo ustaljeni red na glavo. Andrej, ki je še včeraj skrbel za prodajo je morda danes šef transporta ali pa je vsaj zamenjal telefonsko številko in naziv. Pri nas, pri »Utripu«, tudi želimo, da bi z vsemi bralci čim trdneje sodelovali, kajti le tako bo vaše in naše glasilo lahko kvalitetno in odraz življenja (napredka, problemov ...) v naši občini. Razširili smo obseg z osem na dvanajst strani (to je »le« 50 %), se reorganizirali, okrepili uredniški odbor, prerazporedili obveznosti, si zastavili nov, obsežnejši, upamo, da tudi kvalitetnejši program. Toda brez vaše pomoči (kritike, pripomb, prispevkov, mogoče tudi pohval) glasilo ne more biti takšno, kot si ga želite, odnosno si ga želimo mi vsi. Glavno breme res sloni na edinem, ki je zaposlen pri UTRIPU, to je tehničnem uredniku Gocetu Kalaj-džiskemu, in pa glavnem in odgovornem uredniku Hinku Papu, ki pa je seveda že zadosti obremenjen na svojem delovnem mestu in si za delo pri UTRIPU mora vzeti že tako skopo odmerjen prosti čas. Vsi o-stali člani uredniškega odbora pa pomagamo po svojih močeh in možnostih z razpoložljivim prostim časom. In koga boste poklicali za prispevek, ki ga želite objaviti, koga v primeru reklamacije, koga Če vas zanima karkoli od navedenega ali še kaj drugega, pokličite telefonsko številko 741-371 — oglasil se bo Goce Kalajdži-ski, tehnični urednik. Zagotavljamo vam, da bo rad prisluhnil in tudi vse prenesel ostalim članom uredniškega odbora. In če ne boste našli zadovoljivega odgovora ali pa bo telefon zvonil zaman, pokličite številko 741-200 — glavnega in odgovornega urednika. Če vam tudi Hinko Pap ne bo znal poma- gati, mu boste vsaj lahko povedali, kaj si mislite o njem in o glasilu, ki ga vodi. Začnite, prosim, kar takoj! Jano K. OBČINSKI ODBOR RK ŠENTJUR ORGANIZIRA KRVODAJALSKO AKCIJO, KI BO 6. AVGUSTA 1981 OD 7.00 — 13.00 V ZD ŠENTJUR. PROSIMO VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, DA SE AKCIJE UDELEŽE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. OO RK ŠENTJUR juznnnmnnnstjzszszszsmnsznrznszstnnjuzsmszsznnrzimnnsutjtiznnn Cernu toliko prahu okoli klavništva? O klavnicah je toliko govora, kot ga je bilo o lepi Heleni. Bijejo se bitke za in proti njim, kot da so klavnice povzročitelji enkrat pomanjkanja mesa, drugič pa ga je preveč, tertjič pa da je predrago. Vprašajmo se rajši, zakaj je tako Verjetno bo bolj držalo to, da je proizvodnja osnovne surovine premajhna in predraga, kajti vse zlo izhaja predvsem iz tega dejstva. Dejstvo je pa tudi to, da še vedno je bilo in bo tako, da velika riba malo žre in se na račun njene velikosti redi. Škoda pa je, da danes »velike ribe« žrejo samo družbeni denar, ne glede ali se pri tem res »redijo« v pravem razmerju. Zelo radi kažemo na tuje napake, zato da svoje prekrivamo, ali pa podiramo tisto, kar ima svojo osnovo in perspektivo. Lahko je podreti, vendar na ruševinah naj zrase lepše in boljše. Kaj pa mi v Šentjurju? Ali bo ostalo to kar imamo, ali bo zraslo kaj boljšega, ali pa bomo ob vse? V V stari Jugoslaviji so v samem Senjurju obstajale 4 klavnice, v okolici pa v vsakem malo večjem kraju še po ena (Ponikva, Loka, Slivnica, Planina). Seveda niso poklali vse živine, saj je poznano, da so bili živinski sejmi na Planini in še v Šentjurju poznani daleč okoli in celo v inozemstvu, saj se je živina natovarjala v vagone in vozila v Italijo in Avstrijo, vendar pri tem doma ni bilo pomanjkanja mesa. Po vojni je KZ Šentjur malo uredil klavnico pri Bohorču, kjer se je klala vsa živina za domače potrebe in tu so se začeli tudi zametki izvoza. V tem času so še vedno obstajali sejmi, kjer so nakupovali živino z našega področja tuji kupci. Z organizacijo KZ Kalobje se je začelo z načrtnim odkupom živine in tudi z organizacijo usmerjevalne službe v živinorejo kajti šentjursko področje je bilo že zdavnaj znano pod strokovnim vodstvom živinorejskih strokovnjakov kmetijske šole Šentjur. Z ustanovitvijo KZ Bodočnost, leta 1961, ki je začela tudi z načrtnim pospeševanjem živinoreje in s povečanimi količinami odkupa živine, se je pokazalo, da je klavnica Bohorč premajhna in zastarela. Tako se je začelo misliti na gradnjo večje in modernejše klavnice. Ob ustanovitvi Kmetijskega kombinata Šentjur je bilo iz združenih zadrug Združeno tudi večje količine živine iz lastnih pitališč, kar je še bolj narekovalo izgradnjo klavnice. Leta 1963 je bila dograjena in začela z obratovanjem, nakar je naslednje leto že bila registrirana kot izvozna klavnica, kar je še tudi sedaj. Res je, da je bilo vseh mogočih in nemogočih težav iz različnih vzrokov, katerih pa ne mislim in ne morem opisovati, ker bi nais predaleč zavedlo. Dejstvo je, da sedaj klavnica obstaja, da smo zrasli z njo, jo oskrbeli z lastno surovino, ji dali perspektivni razvoj in uspešno prebrodili najhujše čase. Mislim, da delim mišljenje z našimi kooperanti, če trdim, da je danes klavnica Šentjur resnično klavnica temeljne organizacije ko- operantov in lastne proizvodnje KK Šentjur, kajti le v pravem sodelovanju je in bo proizvodnja živine v porastu in takrat ne bomo govorili o prevelikih kapacitetah klavničnih obratov. Vsekakor je pa prvenstvena naloga pospeševati proizvodnjo, prilagajati kvaliteto živine domačemu ni tujemu trgu. Naloga klavnice oziroma delavcev v klavnici pa korektno in kvalitetno opravljati zadane naloge. Uspeli smo se približati tem zahtevam in ustvarili dobre odnose s partnerji. Čas neusmiljeno hiti dalje in seveda tudi razjeda železo, stne, pode, ploščice in pode. Vsi vemo, da je potrebno jesti, če hočemo živeti, se veda je pa tudi potrebno obnavljati obrat klavnico. Na žalost je bil dohodek vedno tako skop, da ni ostajalo denarja za temeljito obnovo klavnice in je resnično precej poškodvana, vendar pa vseeno čislta in urejena, kolikor se pač da v okoliščinah in takratnih gradbenih normativih, kakršne so pač v klavničnih pogojih. Tudi to vemo, da ni zgrajena po najnovej'ših sa-nitarno-higienskih in tehničnih zahtevah. Čudi me pa, da je se- daj kar na enkrat vse zanič, da so zahteve v današnjem stabilizacijskem obdobju za ene tolerantne, za druge pa na vrat na nos ukinitev, četudi imamo obilo dobre volje in načrte za ureditev, kajti vsi bi radi imeli apoteko ne klavnico. Če bi bilo denarja in takih materialov, kakršne so si privoščili v času prostega uvoza tisti, ki danes »mahajo« z milijardnimi izgubami. Tako so nas danes potisnili ob zid in nimamo možnosti za obnovo ter ureditev, saj so nam zaprli vse možnosti kreditiranja odnosno pravice do obnove. Vprašanje je, če je dal delovni človek iz klavnice Šentjur kakšen dinar družbi, ko je delal in proizvajal 18 let in če ima danes pravico tudi kaj dobiti, kajti odpovedovati se je moral marsikdaj in marsičemu, da je ob slabem osebnem dohodku, posloval brez izgub. Danes smo pred dejstvom, da prenehamo s poslovanjem kajti republiški organi so nam z odločbo prepovedali nadaljnje delovanje, kljub temu, da so SOZD Merx vsi družbenopolitični činitelji v občini in delovna organizacija KK Šentjur zainteresirani in zahtevajo, da klavnica obstaja naprej, da se rekonstruira v smislu pozitivnih zakonskih predpisov, za kar pa so potrebna sredstva. Zainteresirani sovlagatelji so pripravljeni priskočiti na pomoč, vendar pa do bančnih sredstev ne moremo, ker ni sporazuma v regiji o delitvi dela. Vprašanje je, če do sporazuma res ni bilo mogoče priti, ker za enega je denar in tudi privošči si lahko varianto, ki mu ustreza, za drugega se pa iščejo vsi mogoči in nemogoči problemi. Naj se tudi predstavimo s svojo proizvodnjo, ki pa na žalost zaradi censkih nesorazmerij ni tolikšna, kakršna bi lahko bilia. Proizvedli bomo cca 2.500 t mesa in cca 800 t mesnih izdeLkov. Izvozili bomo cca 400 t junečje-ga mesa iz TOZD Lastne proizvodnje. Od izdelkov moramo poudariti, da skozi vse leto izdelujemo trajne mesne izdelke, v kdličini cca 120 t letno, med katerimi je najbolj znana šentjurska domača klobasa praktično po vsej Sloveniji. Žal ob usmeritvi republiških organov tega ne bo več v naših ne v drugih trgovinah in mesnicah, vprašanje je kakšna bo zainteresiranost za proizvodnjo mesa v delovni organizaciji KK Šentjur in tudi v TOZD kooperantov, če bomo morali svoje dajati drugam in drugim v roke. Še enkrat, program in načrte za sanacijo imamo, ali bo še kaj prahu okoli klavnice, bomo še pa videli. vet. Milan Čretnik Domotožje in spomini V soboto 11. julija so v Šentjur pripotovali otroci naših zdomcev iz Zvezne republike Nemčije. Z njimi so pripotovale tudi dve družini. Kljub temu, da so prišli le za kratek čas, je domotožje za nekaj trenutkov vendarle vtonilo v pozabo. Medse so jih sprejeli otroci iz šentjurske osnovne šole Franja Malgaja. Na začetku svojega obiska so se gostje seznanili z osnovnimi značilnostmi naše družbene politične skupnosti. Razgovor je potekal v osnovni šoli Šentjur, kjer so si izmenjali izkušnje in marsikaj koristnega bo ostalo v spominu. Na srečanju otrok iz naše občine in naših zdomcev so bili tudi člani Občinskega odbora ZZB NOV Šentjur. Borci so jim pripovedovali o težkih in slavnih bojih za osvoboditev naše domovine. O tem so se otroci prepričali na Resevni, kjer so poleg spoznavanja naše NOB, prisostvovali kulturnemu programu, ki so ga pripravili mladi iz OO ZSMS Jakob in Resevna. Takšna srečanja, ki zbližujejo ljudi med seboj so najlepša, če jih pričnejo kovati najmlajši. Še več bi jim radi pokazali in povedali Šentjurčani o naših krajih, toda čas je vse prehitro minil. Domotožje in spomini pa bodo kmalu spet v mislih mladih iz daljne dežele. Drago Slakan Kako zagotoviti sredstva za pospeševalno službo? Pri ustvarjanju prihodka v temeljih organizaciji kooperantov se že nekaj let srečujemo z velikimi problemi. Zaradi tega objavljamo ta prispevek, s kate- 80/81 Meso (živa teža) 1649 ton 122 Mleko 4.610.000 1 115 Ribez 65 ton 109 Hmelj 1200 kg 105 Prodaja repromateriala rim bomo skušali o tem podrobneje seznaniti naše občane. Načrtovana proizvodnja v ko- operacijski 1981: proizvodnji za leto Nabavna vrednost Proda jnt vrednost Razlika ceni 92.592.000 40.617.000 1.755.000 168.000 96.436.000 43.795.000 2.050.000 180.000 3.344.000 3.178.000 295.000 12.000 135.132.000 9.014.000 142.461.000 9.600.000 7.329.000 586.000 144.146.000 152.061.000 7.915.000 V zvezi z organiziranjem proizvodnje in poslovanjem nastajajo naslednji stroški: 1. Porabljena sredstva (transportne storitve, porabljen material, elektrika, potni stroški, amortizacija in drugo) 2.419.000 2. Osebni dohodki (16 izvajalcev del in nalog) 3.287.000 3. Prispevki iz OD in dohodka 660.000 4. Zavarovanje, bančne storitve, članarine in drtugi prispevki 320.000 5. Obresti za obratna in osnovna sredstva 484.000 6. Obdelava podatkov in informacijski sistem in DSSS 1.698.000 7. Izobraževanje (štipendije, strokovno izpopolnjevanje) 120.000 8. Sklad skupne porabe 185.000 9. Obvezni rezervni sklad 160.000 10. Poslovni sklad 189.000 Skupaj dohodki 9.522.000 — Iz prikazanega je razvidno, da znaša planirana razlika »v ceni za kooperacijsko proizvodnjo 7.915.000 — Potrebna sredstva za normalno organiziranje proizvodnje 9.522.000 — Razlika — izguba 1.607.000 — Zmanjšanje marže pri živini od 4 % na 3 % znaša 630.000 — Predviden primanjkljaj sredstev za redno poslovanje TOK v 1981 2237.000 Obrazložitev: Iz proizvodno finančnega plana je razvidno, da bomo pri realizaciji fizičnega obsega ustvarili razlike v ceni, to je razlika med ceno, ki jo prejme kooperant in prodajno ceno 7.915.000 din, razlika se bo zmanjšala zaradi limitirane marže pri živini od 4 % na 3 % v znesku 630.000 din. Vsa porabljena sredstva in dohodek pa bo pri 16 zaposlenih znašal 9.522.000 din. Nepokriti del dohodka znaša 2.237.000 din. Le tega bo nujno pridobiti, da bo pospeševalna služba nemoteno funkcionirala. V sestavu TOK so zaposleni naslednji delavci z opravili in nalogami: — vodja TOK 1 — pospeševalci 5 — organizatorji proizvodnje 3 — mlečni kotrolorji 5 — blagajničarji 2 — skupaj 16 Pospeševalci skupaj z organizatorji proizvodnje morajo^ poleg redne pospeševalne dejavnosti opravljati tudi investicijsko izgradnjo. Letno je treba pri- praviti 150 do 200 investicijskih programov, od tega cca 100 programov za kmetijsko mehanizacijo, 70 za stolpne in koritaste silose in 30 za novogradnje in adaptacije govejih in svinjskih hlevov. Investicijski programi se pripravljajo tudi za nakup in obnovo plemenske živine. Na področju selekcije govedi je bilo na območju občine zelo veliko napravljenega. Selekcija zajema 2800 glav živine, od tega 400 glav v A kontroli (visoka proizvodnja). To delo opravlja 5 kontrolorjev. Z uvajtrnjem nove proizvodnje (prašiči brojlerji, zelenjadarstvo) se kažejo potrebe po novih kadrih, ki pa jih zaradi omenjene situacije ne moremo zaposliti. Dela in naloge razdeljujemo med obstoječi kader. Dejstvo je, da je zaradi nizko ustvarjenega dohodka situacija v TOK zelo težka. V drugih sredinah rešujejo te probleme z dotacijami, z dodatnimi ne kmetijskimi dejavnostmi ali pa celo iz proračuna občin. Sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva smo pretežno namenili za regresiranje reprodukcijskih materialov, to je direktno za proizvodnjo. Zaradi tega so razmere v TOZD izred- no težke in jih bo treba v najkrajšem času sanirati. Nov srednjeročni načrt na področju zasebnega kmetijstva smo izredno smelo zastavili. Če ga bomo hoteli uresničiti, bo potrebno urediti tudi finančni položaj TOK. Informacijo podajamo z namenom, da se širša skupnost seznani s problemom, ki ne sme zadevati samo delavce in kmete v TOK, temsveč tudi našo širšo družbenopolitično skupnost. TOK Šentjur Delo na ZMDA Kozjansko *81 se nadaljuje 6. julija so na Kozjansko prispele nove brigade, ki bodo nadaljevale že začeto delo briga-dintjev prve izmene. Tokrat je prišlo kar šest mladinskih delovnih brigad, ki so se razporedile v obeh naseljih. V naselju Šentvid pri Planini so se nastanile štiri in sicer: MDB Titovi štipendisti iz Niša, MDB Ruška četa iz Maribora, MDB Štefan Kovač-Marko iz Murske Sobote ter MDB Dr. Mladen Stojanovič RK Slovenije. V naselju v Bistrici ob Sotli sodelujeta MDB Jože Kovačič iz Grosupljega in MDB Djuro Pucar-Stari iz Olo-vega. Vseh brigadirjev v obeh naseljih je skupaj 224, od tega 66 brigadirk, starostna struktura pa se giblje od 15 — 18 let. Kot že rečeno bodo brigadirji nadaljevali delo na deloviščih v Kalobju, Grobelcah, Žusmu, Dobju, Sodni vasi in Negodnju, kjer bodo izkopavali jarke za vodovod ter urejali ceste. Naj povemo, da v drugi izmeni letošnje akcije deluje tudi vrtec v OŠ Dobje, kjer pet vzgojiteljic iz MDB Dr. Mladen Stojanovič izvaja vzgojni program za okoli 50 otrok iz Dobja in okolice. Otroci so razdeljeni v tri skupine in ni potrebno posebej poudarjati, kolikšnega pomena je tovrstna oblika dela z otroki, ki je sicer ne bi bili deležni. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo jih pred nekaj dnevi obiskali. Nasmejani otroški obrazi, razgovor z njimi ter seveda prijaznost vzgojiteljic, so bili porok, da jim je tukaj zares lepo. Žal pa bo ta dejavnost trajala le mesec dni. In če se še nekoliko povrnemo na delovišče, lahko ugotovimo, da je bilo do sedaj opravljenega veliko dela. Podatki ob zaključku prve izmene povedo, da je bilo na vseh deloviščih opravljeno 23211 norma ur v vrednosti 3.001.752.100 dinarjev in presežena norma za okoli 50 %. Prepričani smo, da vam bomo lahko ob zaključku druge izmene postregli še z boljšimi rezultati, čeprav le-ti še zdaleč niso pogoj za uspešnost akcije. Še veliko drugih momentov je, mimo katerih ne moremo. Gre za krepitev materialne osnove samoupravljanja, bratstva in enotnosti, vsestranskega izobraževanja in delovanja v interesnih dejavnostih. In nenazadnje, mladi ljudje — brigadirji ne morejo biti osamljeni, kar pa je več ali majn odvisno od krajanov in ostalih, ki so kakorkoli zadolženi za normalen potek akcije. Morda se ravino tukaj kažejo še nekate- re pomanjklivosti, ob katerih se bo v bodoče vredno zamisliti. Sicer pa bodo spregovorili brigadirji sami. D. L. an Leona Spomini na partizanska leta spremljajo s toplino vse tiste, ki so jih doživeli s srcem, z ljubeznijo in žrtvami, z radostjo in trpljenjerfi. lišča na ustreznejši prostor v bližino grobišča skladateljev Ipavcev. 29. oktobra 1978 je bila ob novem grobu spominska žalna svečanost, na kateri je prisostvoval poleg borcev, številnih občanov in mladine tudi Dobro-tinškov sodelavec — narodni heroj Stante Peter — Skala. Leon Dobrotinšek se je rodil 12. februarja 1906. leta v Globočah pri Frankolovem. Pozneje se je družina preselila v Podgorje pri Šentjurju. Po končani osnovni šoli se je Leon izučil za ključavničarja. Zaposlen je bil kot delavec v tovarni Westen v Celju. Bil je dober delavec ter odkrit in iskren tovariš. Kmalu se je vključil v napredno delavsko gibanje in aktivno sodeloval pri organiziranju delavskih stavk, zaradi česar ga je lastnik tovarne odpustil. Po kapitulaciji stare Jugoslavije, pravi general Peter Stante, je Leon samoiniciativno skril precej orožja, municije ter več šotorskih kril. Takoj se je vključil v frontno organizacijo. Do-brotinškov dom so obiskali prvi aktivisti OF ter člani KPS. Ko je bila 20. julija 1941 ustanovljena I. celjska četa na Resevni, so imeli borci te čete na Dobro-tinškovem domu dragoceno javko. Narodni heroj Stante Peter se je v tem času tudi zdravil na Dobrotinškovem domu. Tudi sekretar okrožnega komiteja KPS tov. Grčar je često zahajal na Dobrotinškov dom. Tu je bila tudi pokrajinska tehnika za Štajersko. Leta 1942 so se v zgodnji pomladi oglasili na javki pri Leonu člani pokrajinskega komiteja KPS. Leon jih je usmeril naprej v Ritnik k Žveglerjevim. Leonu kot junaku in enemu izmed prvih revolucionarjev v Šentjurju bi lahko še in še pripovedovali. Sedanji in bodoči čilo Kozjanskega. V veliki meri gre prav njemu zasluga, da so se ta srečanja in neposredni stiki ohranili do danes, še več, da so srečanja borcev in aktivistov Kozjanskega postali sestavni deli idejnopolitičnega programa zvezne mladinske akcije Kozjansko. S to svojo pobudo ki je bila med brigadirji že v samem začetku sprejeta zelo toplo, in z osebnim prizadevanjem je tovariš Karel veliko pripomogel k temu, da vsako leto veliko število mladih ponese v svoje domače kraje širom Jugoslavije slavna in bogata izročila Kozjanskega in iz narodnoosvobodilne borbe in revolucinarne-ga gibanja. Vsa ta leta ga srečujemo tudi v tesnem sodelovanju z mladimi na OŠ Planina, na katere s svojimi preprostimi in neposrednimi predavanji in razlagami posameznih dogodkov iz NOB na Kozjanskem prenaša svetla izročila naše revolucije, pogost« pa sperjema tudi razne skupine izletnikov, ki prihajajo na Planino. Alojz NOVAK Tovarišu Alojzu NOVAKU se podeljuje plaketa in priznanje »Leon Dobrotinšek« za dolgoletno aktivnost pri razvijanju in ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB v občini Šentjur. Tovariš NOVAK je že leta 1941 sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem, materialno podpiral borce prve celjske čete ter bil tako med prvimi v Šentjurju, ki se je opredelil za narodnoosvobodilni pokret. Tudi po vojni v prvih letih je aktivno sodeloval pri obnovi domovine. Bil je več let predsednik občinskega odbora ZZB NOV Šentjur. Večji del svoje aktivnosti je posvetil ohranjanju in negovan iu revolucionarnih izročil NOB, predvsem preko pripovedovanja mladim in dajanja vrste pobud v okviru borčevske organizacije za postavljanje posameznih spominskih obeležij. Bil je med pobudniki in ne- Spomini se porajajo vedno znova in znova ter potrjujejo zavest kako velik in nesebičen je bil naš človek v tistem usodnem času, kako boleče je bilo nasilje krutega sovražnika in kako visoka je bila cena, da mi živimo svobodno. Preteklo je že 39 let, ko je Leon Dobrotinšek, borec in predvojni revolucionar 4. maja 1942 pred očmi gestapa skočil v Voglajno in odšel prostovoljno v smrt. Na pobudo šentjurske borčev-sek organizacije ter komisije za utrjevanje tradicij NOB in spomeniškega varstva pri Občinskem odboru ZZB NOV smo izvršili prekop Leonovih posmrtnih ostankov iz najbolj zapuščenega dela šentjurskega pokopa- rodovi bodo Leonu za vse kar je dal domovini, večno hvaležni. Spomin nanj bo ostal vzgled, kako je treba nesebično ljubiti domovino in zanjo pogumno umirati. Leona Dobrotinška se bomo še posebej spominjali vsako leto na dan borca, ko bomo vedno znova govorili o njegovem liku revolucionarja ter ob tej priliki podeljevali plakete in priznanja Leon Dobrotinšek tistim, ki uspešno utrjujejo revolucionarne pridobitve NOB in hodijo po Leonovi poti. Letos na predvečer dneva borca so bile podeljene plakete oziroma priznanja Leon Dobrotinšek naslednjim tovarišem ter organizacijam in društvom: Karel PAJK Tovarišu Karlu PAJKU se podeli plaketa in priznanje »Leon Dobrotinšek« za dolgoletno aktivno delo v krajevnem odboru ZB NOV na Planini pri Sevnici, in ohranjanje ter utrjevanje tradicij NOB. Tovariš Pajk že 16 let uspešno vodi krajevni odbor ZB NOV Planina pri Sevnici, vseskozi pa je aktiven tudi v občinskem odboru in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. Zvest svojim idealom in prehojeni poti kot vojak naše oborožene revolucije pri svojem aktivističnem delu vseskozi posveča posebno skrb ohranjaju, negovanju in prenašanju izročil in tradicij NOB na mlajše rodove. Kot rezervni oficir pa je tudi aktiven na področju splošne ljudske obrambe. Tovariš Karel vsa leta posveča veliko skrb postavljanju spominskih obeležij NOB na področju Planine in kozjanskega predela v naši občini, veliko zaslug pa ima pri odkritju spominske sobe NOB na Planini in rekonstrukciji spomenika NOB v trgu na Planini. Ob prihodu mladinskih delovnih brigad na Kozjansko v letu 1972 je bil tovariš Karel med prvimi pobudniki in organizatorji srečanj med brigadirji in bore Kozjanskega, saj se je zavedal potrebe, da mladini iz vseh krajev Jugoslavije, ki se udeležujejo vsakoletne delovne akcije na Kozjanskem prenesemo bogato revolucionarno izro- Dobrotinška posrednimi organizatorji postavitve spomenika padlim borcem in žrtvam fašizma v Šentjurju in ureditve partizanskega doma na Resevni. Srečamo pa ga tudi pri mnogih drugih akcijah bodisi kot soorganizatorja ali neposredenga izvajalca. Vse zaupane naloge je odgovorno in z veliko prizadevnostjo vedno tudi opravljal. Z osebnim prizadevanjem je vspodbujal svoje so-tovariše, pa tudi mladino, ki so sodelovali v posamezni akciji. Peter HLASTEC Tovarišu HLASTEC Petru se podeljuje plaketa in priznanje »Leon Dobrotinšek« za njegovo dolgoletno plodno in uspešno delo na področju utrjevanja in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. Tovariša Petra že desetletja srečujemo kot aktivnega družbenopolitičnega delavca v naši občini pri opravljanju odgovornih in zahtevnih nalog in'"funkcij, ki so mu jih zaupali delovni ljudje in občani, zveza komunistov im borčevska organizacija. Spominjamo se ga kot prvega predsednika občine Šentjur, ko je s predanimi sodelavci postavljal temelje naše komune in njenega gospodarstva, kasneje ga srečamo kot predsednika občinskega odbora ZB, direktorja kmetijskega kombinata, vseskozi pa je tudi član naj ožjih vodstev DPO. Vse zaupane dolžnosti je vedno odgovorno izvrševal, pri njegovem delu pa mu je bilo osnovno vodilo izročilo naše oborožene revolucije in politika zveze komunistov. Kljub temu, da je v pokoju, ga še danes srečujemo kot zelo aktivnega družbenopolitičnega delavca v Občini, predvsem v organih občinske skupščine, v komiteju OK ZKS in borčevski organizaciji. Bil je med pobudniki in organizatorji izgradnje spomenika padlim v narodnoosvobodilni borbi v Šentjurju, izgradnje partizanskega doma na Resevni, vseskozi pa aktivno sodeluje pri postavljanju spominskih obeležij, ki se nanašajo na dogodke iz NOB, prav tako pa stalno pripoveduje spomine mladim po osnovnih šolah. Ne glede na funkcije in delovne zadolžitve, ki jih je opravljal, je tovariš Hlastec vedno ostal zvest borčevski organizaciji, reševanju problematike borcev, negovanju in ohranjanju revolucionarnih tradicij in izročil NOB ter njihovo prenašanje na mlajše rodove ter vsemu temu v okviru svojega dela posvečal posebno skrb. Svoje življenjske izkušnje in ideale prekaljenega komunista, aktivista nesebično prenaša na mlajše, še posebno na mladi rod, ki prevzema odgovorne in politične zadolžitve v občini, na njemu lasten kritičen in tovariški način. Cvetka TRŽAN Tovarišici Cvetki TRŽAN se podeljuje plaketo in priznanje »Leon Dobrotinšek« za dolgoletno delo na področju kulturnega ustvarjanja z naj mlaj širni z vsebinsko tematiko narodnoosvobodilne borbe. Tovarišica TRŽAN je že kot mladinka aktivno sodelovala v kulturnem snovanju v svojem kraju, še posebno v prireditvah, ki so bile vsebinsko vezane na tematiko iz NOB. Kot učiteljica je vso svojo skrb namenila naj mlaj Šim rodovom — pionirjem, pa tudi mladincem in vedno preko kulturnega znanja z njimi skrbela, da so oživljali in negovali tradicije NOB. Za njeno mentorsko delo je značilno, da je s posebno ljubeznijo dn odgovornostjo pripravljala kulturne programe ob proslavljanju in obeleževanju posameznih pomembnih dogodkov iz NOB in v njih preprosto in nevsiljivo vtkala svetla izročila iz naše narodnoosvobodilne borbe. Na ta način je na najmlajši rod zelo neposredno z besedo in pesmijo prenašala revolucionarna izročila. V prvih letih MDA je na Kozjanskem usmerjala tudi življenje na področju kulture brigadirjev v naselju Šentvid. Tovarišica Cvetka še danes kot pedagog zelo aktivno in predano dela pri pripravi kulturnih programov, pri obeleževanju ali proslavljanju posameznih dogodkov iz NOB ter drugih jubilejev. JERNEJ BOROVNIK Tovarišu Jerneju Borovniku se podeljuje plaketa in priznanje »Leon Dobrotinšek« za dolgoletno plodno delo v KO ZZB NOV Šentjur — center za negovanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB. Tovariša Borovnika poznamo že vrsto let kot aktivnega družbenopolitičnega in pedagoškega delavca in ga srečujemo v mnogih aktivnostih. S posebno osebno navezanostjo in čutom odgovornosti deluje na področju negovanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij in izročil NOB, pri čemer uspešno uporablja svoje pridobljene pedagoške kvalitete. Tako ga večkrat srečamo med mladimi, ko jim ^rinove-duje o dogodkih iz NOB, o trpljenju in junaškem ponašanju internirancev v Zloglasnem taborišču Stara Gradiška. Med mladimi je vedno dobrodošel, z zanimanjem mu prisluhnejo, saj pripoveduje s posebno toplino in čustvenim žarom. Vsa leta je tudi aktiven pri postavljanju raznih spominskih obeležij dogodkov iz NOB, v zadnjem obdobju pa se še posebno angažira pri urejanju spominskega parka na partizanski Resevni. Naj večji del svoje angažiranosti in pozornosti, ob drugih zadolžitvah pa, kot bivši interniranec namenja prav dejavnosti in organiziranju internirancev. Vod komisijo za internirance pri občinskem odboru ZZB, zelo aktiven pa je tudi v odboru internirancev pri republiškem odboru ZZB NOV. Zadnja leta zelo intenzivno zbira podatke o internirancih iz naše občine, da bi se ohranili za poznejše rodove in da ne bi njihovi spomini zbledeli. Prav njemu in njegovi osebni zavzetosti gre zasluga, da smo se po dolgih letih zbrali na srečanju bivši interniranci iz občine in da bo tovarišem, ki se iz taborišča niso vrnili odkrito spominsko obeležje. S svoj m dolgoletnim delom je tov. Jernej dal izredno ploden prispevek k ohranjanju in negovanju revolucionarnih tradicij NOB, še posebno na področju internirancev, zato je žirija sprejela sklep, da se mu v prizna- nje in skromno zahvalo podeli plaketa in priznanje. OSNOVNA ŠOLA »FRANJO VRUNČ« GORICA PRI SLIVNICI prejme priznanje »Leon Dobrotinšek« za prizadevno in vzorno dejavnost pri ohranjanju in negovanju tradicij NOB. Slivniška šola že nekaj let v okviru redne kot tudi izvenšol-ske dejavnosti posveča veliko skrb vzgoji učencev v duhu svetlih tradicij NOB. Šola redno • vabi borce, da pripovedujejo svoje spomine iz NOB, organizira pohode učencev po partizanskih poteh. Nadalje šola ustvarjalno sodeluje pri raznih krajevnih kulturnih prireditvah, predvsem s prispevki iz tematike NOB. Učenci pod mentorskim vodstvom učiteljev in borcev domačega kraja redno skrbijo za vzdrževanje partizanskih spomenikov. EKIPA OK ZSMS ŠENTJUR, KI JE SODELOVALA V TEKMO VANJU »SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO 1981« Občinska konferenca ZSMS Šentjur je v letošnjem letu prijavila ekipo za republiško tekmovanje »Spoznavajmo svet in domovino«, katero organizira RTV Ljubljana v sodelovanju z RK ZSMS. V tekmovanju, ki zahteva veliko znanja iz nalše polpretekle in novejše zgodovine, pa tudi spoznavanje revolucionarnih dogodkov iz domačih krajev, predvsem obdobja med NOB, so našo ekipo predstavljali mladi aktivisti. V pripravah na samo tekmovanje so morali mladi proučiti mnogo zgodovinskega arhiva, pri tem pa so spoznali tudi vso veličino posameznih dogodkov med NOB in povojne izgradnje domovine, tako v domačih krajih, kot širši domovini. Da so vse to tudi resnično spoznali in da danes poznajo, so dokazali z osvojitvijo prvega mesta v tem tekmovanju. Pridobljeno znanje pa niso uporabili samo za lastne potrebe in potrebe tekmovanja, temveč so ga in ga še bodo kot aktivisti ZSMS prenašali na svoje sotovariše. Z uspešnim nastopom so zgodovino in svetle tradicije NOB Kozjansko predstavili tudi širši Slovenski javnosti, saj je radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domovino« zelo priljubljena in ima širok krog poslušalcev, predvsem mladih. Z doseženimi veliki uspehi in njihov trud, vložen v pridobivanje znanja iz naše oborožene revolucije, jim je OO ZZB NOV podelil to priznanje, ki naj pomeni predvsem vspodbudo vsem mladim v nadaijnem spoznavanju revolucionarne preteklosti Kozjanskega in naše celotne jugoslovanske skupnosti. Ko boste prebirali te vrstice, vam poletna vročina najbrž ne bo delala preglavic. Morda pa se šele pripravljate na potovanje proti morju ali v hribe. Če imamo prav, da še letošnje leto niste bili na dopustu, potem prisluhnite našim šestim krajanom, ki se tudi sedaj šele odpravljajo na svoje zaslužene počitnice. Nekatere izmed njih smo ustavili kar na cesti, bili so tudi taki, ki se žal ne morejo odtrgati od svojega dela na kmetiji ali kje drugje. lahko zapravim tudi doma in še prijetneje mi je med domačimi« Kaj pa vaši otroci, bodo morda oni odšli na počitnice? »Sin gre na morje in tudi prav je, da jim je dana možnost, si naj le naužijejo morja, saj bodo potem tako celo leto pridno pomagali pri delu. Morda bo prišel tudi še čas, ko se bom še jaz odločila, da grem nekam na dopust. Toda zaenkrat o tem ne razmišljam.« Žena, mati — gospodinja, ali res nima časa, da bi samo za nekaj dni odšla na morje ali pa v hribe. Težko je razumeti. Tako sem razmišljal še nekaj časa, svojega zaključka o tem pa nisem naredil. O tem imamo pač vsak svoje misli in prepričanje. KUMPERGER MARTIN — zaposlen v AIposu Kako pa nameravate vi preživeti letošnji dopust? »Ne vem kako bi vam odgovoril, saj ga bom izkoristil za delo doma. Dela doma pač ni- sva bila že v Brezah. Mladi dekleti jki sva jih srečala pri košnji sta nama povedali, da sicer novinarjev ne sprejemajo, da pa Utrip zelo radi prebirajo. Dober glas seže v deveto vas in na vprašanje o dopustu — počitnicah je odgovarjala: PETEK VIDA — učenka 7. razreda OŠ Celje Na oko ji niti ne bi prisodila, da še hodi v osnovno šolo. No takole, malo več ji zgleda, pa naj reče kdo kaj hoče. Vida, kam pa jo boš ti mahnila na dopust? »Jaz, pa dopust. Saj sem na dopustu že tri dni. Pred tremi dnevi sem končala sedmi razred OŠ v Celju. Takoj po končani šoli pa sem jo mahnila na počitnice k sorodnikom.« »In kaj boš delala tu na počitnicah? »Delala, ha, vse od kraja. Kosila bom, pomagala bom opravljati vsa dela v hlevu itd. Povedati moram, da sem zelo rada na kmetiji. Izredno veselje imam koli ne zmanjka. Malo bom delal na njivi, sušenje sena in priprava v nekaterih ozirih na zimo, mi bosta v celoti zapolnila letošnji dopust.« Kako pa sicer druga leta? »V glavnem lahko rečem, da sem vsako leto bil na morju. To pa je tudi razlog, da letošnje leto ne nameravam na morje. Malo počitka doma in brez drugih skrbi pa je kar prijetno. Mislim, da ni vse tisto, da si na morju. To je lahko še lepše in bolje tudi doma. Malo tu in malo tam, pa je dopust izkoriščen.« Tovariš Kumperger nama je tudi še povedal, da mu sicer v poletnih mesecih ne zmanjka dela. Zmeraj ga ima polne roke. Sicer pa sva se lahko tudi sama prepričala, da je res tako. Midva pa na žalost nisva mogla dalj časa ostati z njim in se omenkovati o tem in onem. as je naju preganjal naprej, pa lepa in mlada dekleta sva iskala. Tako sva si zapela pesmico: Saj nekje živeti mora... Avtomobil je krepko zagrizel v strmino in čez nekaj minut do vsega kar se dogaja tu v hribovitem delu Brez v laški občini.« Torej so tvoje počitnice letos že zapolnjene? »Ne vem, če ravno zapolnjene. V gjlavnem pa se bom v času, ki ga bom prebila na kmetiji, marsikaj koristnega naučila. To pa je najpomembnejše, kar je lahko pričakovati od počitnic. V avgustu bom morda za nekaj dni odšla tudi na morje. To sicer še ni dokončno. Na to sedaj ne mislim. Moje počitnice so se šele pričele, zato o teh stvareh ne razmišljam.« Naj vam za konec tega razgovora, dragi bralci Glasila Utripa povem, da je Vida izredno spretna v košnji trave in da ji tudi drugo delo na kmetiji ne dela preglavic. O tem sva se prepričala na lastne oči. Kljub temu, da sva tistega dne v teh krajih bila nekakšna atrakcija naju je vročina (bilo je okoli 30 stopinj) kar precej zdelovala. Kot dodatek k temu razgovoru me je prešinila misel, da je pač nerodno če v teh krajih, ki so sicer lepi odpove avto. Pred spustom v dolino sva opravila STRAŽE FRANC — zaposlen v LIK Savinja Celje Morda se vam zdi malo čudno, toda tovariša Stražeta smo pobarali o dopustu kar med obiranjem ribeza. Pa ne zato, da bi delali nekakšno raklamo, ampak tudi na tak način je lepo preživljati poletni popoldanski čas, ob enem pa se tudi koristno pripravljati za na morje. Kam nameravate letošnje leto na dopust? »Oh, dopust, saj je že čas, da tudi jaz s svojo družino enkrat vidim naše morje in poskusim, če je res slano.« In kje nameravate letovati? »Odločil sem se, da za prvič naj bo dovolj do Umaga, potem bomo pa še videli. Na dopust gre cela družina. Upam, da bo lepo vreme in da bomo spočiti prišli nazaj.« Koliko časa pa boste ostali na morju? »Deset dni. Mislim, da je za prvič to več kot dovolj.« Še bi lahko kramljala, toda kaj več in bolj zanimivega bo najbrž potem, ko se bo vrnil z morja, zato se bomo rajši k njemu oglasili po dopustu. Zavila sva proti Jakobu in skozi odprto olmo avtomobila opazovala čudovito naravo in bližnje vrhove lepe Resevne. Nekaj čudnega se je pričelo dogajati z avtomobilom, kot da ga nekaj duši. Franci ni niti opazil, da bi lahko to bilo pomanjkanje goriva, jaz pa se za podrobnosti nisem zanimal in nekako je šlo naprej. Ob cesti sva ustavila dva domačina in se z njima pogovarjala o dopustih. In kaj sta nama pripovedovala: ZUPANC KAROLINA — gospodinja iz Jakoba Kdaj ste bili nazadnje na morju, Karolina? »Veste, to je bilo takrat, ko je bilo letovanje še neorganizirano in mnogo bolj poceni kot danes. Mislim, da je to bilo leta 1964. Seveda pa takrat nisem bila na kakšnih počitnicah, ali kaj podobnega. Tega leta sem videla morje in nič drugega.« Zakaj ne hodite na dopust, ki je samo enkrat na leto? »Prvič vam moram povedati, da imam doma dovolj dela in da se le težko odtrgam od njega. Po drugi strani pa razmišljam, da tisti denar, ki bi ga zapravila na morju ali v hribih, KAM IN KAKO še en razgovor z domačinom, ki se šale odloča o tem kam bi šel na dopust. Takoj, ko sva se predstavila kdo sva in kaj bi rada, da pa bi prosila še tudi za en posnetek, da se ipač vse skupaj ovekoveči, je takoj pripomnil, da se mora preobleč. Naj vam predstavim tega prijaznega sogovornika. To je MAROT BRANKO — Breze nad Laškim Branko, razkrij nam svoje načrte za letošnji dopust? »O kakršnih koli načrtih zame ni govora. Na dopust oziroma na počitnice bom šel brez plana. Glavno je, da pridem do morja. Potem pa kot nomad, iz kraja v kraj. Nekaj časa tu in tako dalje, dokler se pač ne naveličam. Ali ima smisel pripravljati plan za dopust. Vzameš najnujnejše in greš, kamor te je pač volja. To je zame najboljše.« Torej greš sam na dopust? »No, sam ne grem, ker je tudi to brez smisla. Malo družbe pa že mora biti. 'Najlepše bo, če bo z menoj še kaj nežnega.« Zaželimo še mi, da bi se Branko naužil sonca, morja in ljubezni. Naj mu bodo počitnice lepše kot nam, ki se trudimo da bi bilo skozi celo leto dovolj zanimivega branja. Tako sva se poslovila od prijaznih Brezjančanov in naenkrat sva se znašla v dolini. Toda v dolini je bilo konec veselja. Avto se ne premika več. Motor, kakor, da je zaspal, zunaj neznosna vročina. Franci, ki je vedno dobre volje pogleda v rezervoar in ugotovi — saldo nula. Nekako sva avto porinila na hrib in glej ga zlomka, skoraj štiri kilometre pešačenja sva si prihranila z vožnjo brez bencina. Kaj hitro sva lahko ugotovila, da so tu prijazni in dobri ljudje. Še dobro se nisva otresla jeze, že nama je prijazni domačin pomagal premostiti težavo. Najina pot se je čez nekaj minut končala v Šentjurju, kjer sva se ohladila z vrčkom hladnega piva. Nato sva stopila še k meni domov in se še malo okrepčala. Da bi bila reportaža končana sva morala napraviti samo še en razgovor. Tega vam tudi predstavljam. MARTA SLAKAN — LI Bohor Šentjur O svojem letnem dopustu, ki ga namerava koristiti v avgustu je povedala tole: »V letošnjem letu nameravam preživeti nekaj dni dopusta v Medveji. Za ta kraj sem se odločila zato, ker je poleg bližine tudi izredno lepo turistično središče. Na razpolago je tudi več možnosti, da se poleg kopanja tudi prijetno razvedrim. iPoleg tega pa tudi cena ni pretirana. Tako, da pričakujem od letošnjega oddiha več, kot druga leta. Če pa ibi naša delovna brigada imela razpored za delovno akcijo v avgustu, bi tudi na ta način izkoristila za svoje počitnice. Seve- da pa bom v letnem času obiskala tudi nekaj planinskih postojank, saj sem velik ljubitelj planin. Ker imam manj časa na razpolago, se žal ne morem večkrat odpraviti v planine. Pred leti skoraj ni bilo sobote ali nedelje, da bi ne obiskala Julijske ali Kamniške alpe. Upam, da si bom v letošnjem dopustniškem obdobju nabrala dovolj svežih moči za delo, ki ga bo potrebno opravljati v prihodnjem obdobju.« Na ta način sva tudi midva s Francijem zaključila svoje popotovanje. Eni bodo odšli na morje, drugi v planine, nekateri pa bodo svoj dopust preživljali kar doma. Vsem vam, ki še niste odpotovali na morje, pa naj krajša vaše dopustniške dni bazen, ki je letos odprt že od vsega začetka kopalne sezone. Voda je voda, pa naj bo sladka ali slana, glavno, da je mokra. Pa lep pozdrav. Drago Slakan BRALCI POZOR! KOMISIJA ZA MNOŽIČNI ŠPORT ORGANIZIRA POD POKROVITELJSTVOM OO ZZB NOV ŠENTJUR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA »18. AVGUST« PARTIZANSKI KROS — POHOD PO POTI SPOMINOV NOB Komisija za množični šport organizira v soboto, 29. 8. 1981 ob 17. uri množični kros — pohod po poti spominov iz NOB. Start bo na bazenu, pot pa bo vodila na domačijo Arzenšek, Lipico, Boršiča, Novakov mlin, Malgajevo rojstno hišo, Šentjur-bazen. Trasa je dolga 5 km. Kros — pohod je zamišljen kot lahkotni tek ali pohod, po želji udeležencev. Namenjen je za vse starosti in dejavnosti. Posebna priznanja dobijo najstarejši in najmlajši udeleženec moški in ženska, družine in najštevilnejše ekipe družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih skupin ter športnih in delovnih organizacij. Prav tako dobijo priznanja tudi kmetje. Vsak udeleženec dobi TRIM značko — nalepko. Važno je predvsem sodelovanje in tekma s samim seboj ter gojitev tovarištva, kajti naša parola je »zdravje — šport — zabava«. Po krosu bo na bazenu tovariško srečanje. Pričakujemo vašo udeležbo! NA DOPUST? po organizaoi j ah, del OD, ki se oblikuje na osnovi uspešnosti dela, del dohodka, ki se obliiiku-j na osnovi minulega dela (% na leta) ter končno povprečni mesenlči neto osebni dohodek, vključno z vsemi »dodatki« (nadurami, dežurstvi, pavšali ipd.) .v letu 1980! Komisija za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja pri SO Šentjur Osebni dohodki Družbenopolitični zbor je že lansko jesen sprejel sklep, da je potrebno izbrati im objaviti podatke o viiišmi osebnih dohodkov vodilnih in vodstvenih delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu. Namen objavljanja 'teh podatkov je v tem, da se delavci in občani seznanijo z višino teh dohodkov, da se vidijo razmerja med nagrajevanjem v gospodarstvu in negospodarstvu, istočasno pa smo zbrali tudi podatke o .tern, v kakšni meri so osebni dohodki vodilnih in vodstvenih delavcev vezani na oseibno in kolektivno učinkovitost dela oziroma na rezultate dela. Podatke, ki so navedeni v nadaljevanju, so posredovali odgovorni finančni delavci v OZD, ki tudi po zakonu jamčijo za točnost podatkov. Upamo, da objava višine osebnih dohodkov vodilnih in vodstvenih delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu bralci ne bodo razumeli le kot gradivo za pogovore, ampak naj bi ti podatki spodbujali širše razmišljanje o vrednotenju proizvodnega in neproizvodnega dela, o uveljavljanju nagrajeva- nja po delu, mogoče pa bodo ti podatki komu prihranili ugibanje o tem, koliko posameznik na določenem delovnem mestu zasluži oziroma koliko dobi osebnega dohodka. V nadaljevanju navajamo dela in naloge oziroma zadolžitve Zap. Naziv del. organizacije št. oziroma skupnosti Naloge in dela Stimulacija za oz. funkcija, ki minulo delo jo delavec opravlja (letno) Stimulacija uspešnosti dela (letno) Povprečni mesečni doh. (skupaj z dodatki) 1. ALPOS — DSSS vodja TOZD 19.831,55 27.925,70 20.23620 vodja marketinga 3.345,55 22.565,45 16.755,15 vodja posl. koord. 6.126,80 19.597,50 15.461,95 vodja fin. rač. službe 3.345,55 22.471,10 16.947,50 2. ALPOS — TOZD Oprema predstavnik 15.390,60 16.605,30 15.678,55 predstavnik 6.765,70 12.584,10 16.079,60 monterji od 811,00 od 10.59525 do 14.491,60 do 3.242,40 do 12.308,40 do 16.347,50 obratovodje od 10.866,85 od 10.640,10 od 13.625,70 do 15.307,40 do M.451,10 do 14.404,35 3. ALPOS — TOZD Cevarna vodja TOZD 6.40520 39.689,65 18.743,45 operativno vodenje 5.858,70 36.37«;10 17.035,05 vodja teh. pripr. dela 5.402,25 33.475,40 16.343,95 vodenje vzdrževanja 5:198,65 33.162,00 15.895,75 vodenje obrata 4.705,25 30.258,10 15.346,60 4. BOHOR — DSSS direktor DO 39.702,00 12.272,00 25,599,00 vodja GRS 48.099,00 10.075,00 21.639,00 5. BOHOR — TOZD Žaga vodja TOZD 23.416,00 10,169,00 20.753,00 in furnirnica vodjaf umimice 18.964,00 7.576,00 15.342,00 6. KK — DSSS direktor DO 23:180,00 — 19.493,00 vodja komerciale 41.444,00 — 17.795,00 vodja plan — analize vodja rač. sek. 43,199,00 — 17.941,00 19.764,00 — 15272,00 7. KK — TOZD lastna kmet. vodja TOZD 19.282,00 — 17.781,00 proizvodnja 8. KK — TOK vodja TOZD 7.618,00 — 14.443.00 9. KK — TOZD Klavnica vodja TOZD 17246,00 — 15,809,00 10. KK — TOZD Trg. dejavnost vodja TOZD 11.035,00 — 16.527,00 11. KK — TOZD Transport vodja TOZD 15.630,00 — 14,495,00 12. INGRAD — TOZD Gradbena direktor TOZD 10.307.05 44.019.45 20.444.50 operativa Šentjur 13. Komunalno obrtno podjetje vodja OZD 9.349,65 14233,45 16.978,00 vodja obrata 16.966,15 34.097,65 16214,00 vodja obrata 11.503,80 28.155,95 15216,00 14. TAJFUN — Planina direktor DO 2.001(80 — 2225420 tehnični direktor 916,00 — 16.770,00 vodja proizvodnje 1.401,00 — 16.099,95 računovodja 1.301,00 — 16.007,10 15. DO »TOLO« trgovski potniki od 1.997,40 od 111.081,00 od 17.74520 do 9..98720 do 16624520 do 22.758,85 direktor DO 10.326,55 67270,95 17.503,45 tehnični vodja 9.757,45 63.42125 1527625 Po sklepu Izvršnega odbora z dne 29. 6. 1981 ponovno razpisuje Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju na podlagi pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč JAVNI natečaj za zbiranje vlog upravičencev do posojil iz teh sredstev POSOJILA PO PRAVILNIKU LAHKO DOBIJO: — kmetijska delovna organizacija za izvedbo manjših melioracijskih posegov za izboljšanje kmetijskih zemljišč in povečanje proizvodnje. Imeti mora srednjeročni ter letni program manjših melioracijskih del potrebno minimalno tehnično dokumentacijo, v kateri so konkretizirani manjši melioracijski posegi, žago to vij eon lastno udeležbo in potrdilo, da je kreditno sposobna. — proizvodne skupnosti in zasebni kmetijski proizvajalci katerih kmetije so zaščitene oziroma preusmerjene in so včlanjene v TOK, za izvedbo: manjših melioracijskih posegov in nakup kmetijskih zemljišč za izboljšavo kmetijskega zemljišča oziroma povečanje proizvodnje. Imeti morajo izdelan program melioracijskih deti, potrjen od 'Strokovne službe TOK Šentjur ter izdelano minimalno tehnično projektno dokumentacijo. Za nakup kmetijskih zemljišč potrebujejo soglasje strokovne službe TOK, da gre za potrebe zaokrožitve proizvodnih kapacitet in potrdilo, da so kreditno sposobni. To dokazujejo z garancijsko izjavo TOK KK Šentjur. Kmetje morajo imeti tudi izdelan proizvodni program preusmeritve kmetije. KZS daje posojilo na podlagi vloge prosilca po predhodnem mnenju strokovne službe TOK Višino posojila iddloči skupnost v posameznem primeru, in sicer najmanj v višini 30 ali več % v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Najdaljša odplačilna doba je 15 let. Obrestna mera je 4 %. Vloge po pravilniku obravnava komisija za promet s 'kmetijskimi zemljišči, ki izdela priori-tetn red, katerega dokončno .potrdi 10 iKZS. Komisija bo obravnavala samo popolne vloge, ki bodo prispele na naslov KZS do vključno 31. 8. 1981. Vlog, ki bodo prispele kasneje, ne bo obravnavala. KZS Šentjur 16. TOZD Orodje — Oprema 17. TOPER — TOZD Moda 18. ŽIČNA — proiz. enota Šemt. 19. MERX — TOZD Prodaje 20. TOVARNA PLAST. PROIZ. v ustanavljanju 21. TOPER — TOZD Elegant 22. GG — TOK Šentjur 23. VETERINARSKA POSTAJA 24. VIZ Šentjur 25. KŠC — Kmetijska šola 26. LB — Ekspozitura Šentjur 27. TS — Enota Šentjur 28. SDK — Ekspozitura Šentjur 29. SKUPNI SERVIS SIS 30. LEKARNA Šentjur 31. ZD CELJE — TOZD ZD Šentjur ZD Šentjur — ambulanta Planina 32. SKUPŠČINA OBČINE 33. OBČINSKI KOMITE ZKS 34. OBČINSKA KONFERENCA SZDL 35. OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV 36. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS 37. OBČINSKI SODNIK ZA PREKRŠKE (nadaljevanje s 7. strami) TURISTIČNO DRUŠTVO ».PLANINA PRI SEVNICI« prejme priznanje »Leon Dobro-tinšek« za svoje delo pri urejanju spominskih obeležij NOB. Člani turističnega društva v okviru svoje redne aktivnosti posvečajo posebno skrb ureditvi spominskih obeležij NOB in njihovi okoiilei ter s tem svojim odnosom dokazujejo, da jim niso tuje tradicije in izročila NOB. Razveseljivo je, da že nekaj let samoiniciativno urejajo vodja komerciale 8.907,70 58.430,45 15.088,50 vodja splošnega sekt. 8.867,30 57.717,10 15.025,70 vodja POZD 28.928,00 — 31.596,00 administrator 13.860,00 — 22.137,00 tehnolog 12.493,00 — 18.007,00 vodja TOZD — 13.984,20 vodja proiz. del. enote 6.133,55 5.266,18 12.850,50 direktor TOZD 13.513,35 — 14.523,00 računovodja 18.540,05 — 13.671,00 vodja blagovnice 3.451,00 — 12.073,00 poslovodje od 860,90 — od 7.095,00 do 18.565,80 — do 12.772,00 začasni IPO 4.800,00 — 16.533,30 direktor TOZD 1.246,75 12.003,40 vodja proiz. 14.986,35 — 12.092,80 vodja TOK 1.865,00 2.172,85 15.537,85 predstojnik 11.764,10 — 22.459,00 direktor VIZ 15.404,90 — 16.046,80 ravnatelj OŠ Slivnica 17.618,15 — 14.681,80 rav. OŠ Ponikva 16.852,20 — 14.043,50 rav. OŠ Šentjur 10.812,70 — 15.017,60 rav. OŠ Planina 10.467,20 — 14.52325 rav. OŠ Dramlje 20.555,15 — 14.274,40 rav. VVZ 2.764,80 — 12.882,70 rav. glasbene šole 6.115,75 — 12.741,20 predstojnik šole — — 14.704,00 vodja ekspoziture 10.715,70 21.43,1,30 16.235,95 vodja enote 3.881,70 22.667,95 18.386,15 sodnik 1.797,75 17.025,35 16.213,05 vodja ekspoziture 8.668,15 8.248,50 13.587,00 vodja servisa 216,00 — 13.032,85 vodja 27.450,50 — 19.062,85 vodja TOZD 16.367,10 1.746,70 30.654,70 vodja zobozdr. službe 6.774,05 1.746,70 15.908,10 glavna sestra 10.132,90 1.528,20 14.245,70 zdravnik spl. medicine 7.428,55 1.746,70 30.867,75 preidsedinik SO 13.345,55 — 18.535,45 sekretar SO 3388,90 — 14.120,45 kadrovnik 1.484,35 — 12.369,80 predsednik IS nač. oddelka za 13.081,15 — 18.16825 notranje zadeve 10264,80 — 13.925,65 načelnik obč. inšpek. predsednik komiteja 17.337,30 — 15.761,15 za družb plan. in razvoj načelnik oddelka 3.319,60 — 15.089,05 za občo upravo načelnik oddelka 7.120,30 — 15.307,15 za ljudsko obrambo 18.368,60 — 14.833,95 načelnik geodet, uprave 4.83325 — 15.103,85 načelnik davčne uprave 23.147,45 — 16.074,60 sekretar komiteja 6221,75 — 17282,60 predsednik 7.691,65 — 16.02425 sekretar 6282,10 — 13.087,70 sekretar 2.937,70 — 16,320,45 sekretar 88125 — 11.015,40 sodnik 23.19520 — 16.10725 nekatera obeležja, kot na primer spomenik padlih na Planini, okolica starega zdravstvenega doma v katerem je spominska sOba, lani pa so samoiniciativno postavili spominsko obeležje Netopir, kjer se je nahajala partizanska bolnica. Vsem prejemnikom priznanj čestitamo tudi v imenu bralcev Utripa. Uredništvo DOPISUJTE V NAŠE GLASILO ZDRAVJE SPORT ZABAVA Uspešen stari Komisija za množični šport pri ZTKO Šentjur je v nedeljo 24. 5. 1981 organizirala v počastitev krajevnega praznika in dneva mladosti kolesarski Trim-maraton. Trima na relaciji Šentjur — Sele — Ljubečna — Bov-še — Dramlje — Sele — Ponikva — Šentvid — Šentjur, dolgega 41 km se je udeležilo 140 kolesarjev. V večini so bili. udeleženci učenci :in mladinci precej pa je bilo delavcev pa tudi upokojenci in kmetje. V večini so bili udeleženci iz Šentjurja, zabeležili pa smo jih tudi iz Dramelj, Ponikve, Slivnice, Primoža in Ljubečne. Vsi kolesarji so prišli na cilj srečni in zadovoljni kljub utrujenosti. Lepo vreme, lepa in ravno prav naporna proga skozi lepe in zanimive kraje naše občine, ter gosteljuben sprejem domačinov v Dramljah in na Ponikvi se navdušili vse kolesarje. Rahlo utrujenost je na cilju pregnal ansambel Vinka Cverleta. Nagrade delovnih organizacij, ki jih je naklonil nekaterim kolesarjem, so še dodatno stopnjevale prijetno razpoloženje, ki so ga kolesarji zaključili s kolom in pesmijo Jugoslavija. Posebno pozornost so bili deležni najstrarejši in najmlajši kolesarji, ženske, kmetje in družine, ter ekipe delovnih, družbenopolitičnih in športnih organizacij. Najstarejši kolesar je bil na 41 km dolgi progi kmet Kačičnik Janez star 71 let, na krajši progi dolgi 26 km pa Gradišnik Franc upokojenec in ustanovni član PD star 61 let. Najstarejša udeleženka pa je bila bilta stara 42 let. Najmlajši udeleženci pa so bili Vukmanič Robi, Kovač Grega, Prebil Uroš in Flander Luka stari 7 let, ter Šumej Irena stara 11 let. Družine so bile Zupanc, Vrečko, Flander, Kovač in Zabukovšek, kot ekipe pa so se izkazali ŠD Bezovje, Kmetijski kombinat in Zdravstveni dom. Za uspešno izvedbo prve množične športne prireditev pod geslom ZDiRAVJE — ŠPORT — ZABAVA imajo zasluge oragni-zacjski odbor pod vodstvom Kovač Francija in delovne organizacije ter ostale organizacije, ki so moralno in materialno podprle kolesarski TRIM-MARA-TON in to: Obrtno združenje kot pokrovitelj, Alpos, Moda-Toper, Kmetijski kombinat, Ljubljanska banka, Mene, Štab civilne zaščite, Tolo, Postaja milice, Zdravstveni dom in Zavarovalnica Triglav. Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so na kakrnšen koli drug način pripomogli uspešni izvedbi akcije. Splošno zadovoljstvo kolesar jev je potrdilo, da so takšne množične športne prireditev v občini zaželjene, zato bomo nadaljevali v tej smeri. Aktivnost bomo popestrili še s tekom, orientacijskimi pohodi in smučarskim tekom. Tako bomo stimulirali športno aktivnost naših občanov čez celo leto. Vse, ki so spoznali, da je športni način življenje koristen za vsakega človeka, vabimo, da se nam pridružijo v organizaciji in na treningih, oziroma na rekreaciji, ki bo pod vodstvom TVD Partizan v telovadnici in na stadionu. Delo — šport — zabava, to aktivnost je prava, komur zdravje je veljava! Kateri od obeh parov bo moral kaj dodati k regresu? Franc Zabukovšek Pripis: Čeprav je od dogodka, ki ga opisuje članek že preteklo relativno precej časa ga zaradi aktualnosti kljub temu objavljamo. Uredništvo Dragi bralci, odgovore pošljite najkasneje do 10. 8. 1381. Tri najbolj duhovite bomo objavili in jih nagradili s knjižnimi nagradami! Bodite duhoviti! Uredništvo IZŽREBANI NAGRAJENCI KRIŽANKE ŠT. 34 1. Ratajc Majda, Ponikva 48 a 63232 Ponikva 2. Vodišek Marija, Jakob 15 63230 Šentjur pri Celju 3. PMinger Franc, Laze 16 63222 Dramlje Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade boste dobili po pošti. Rešitev prejšnje križanke: ŠENTJUR-CENTER, OVES, TARA, EMO, LAN, RJA, TRAK, A, AUDI, RO, Š, KDO, PATER, ELA, LO, SOVE, S, NOVIGRAD, SINAJ, L, TV, SKALA, OR, ATI, J, AM, KI, LEV, URA, AD, OJ, PAN, ROD, S, RUSTA, LEE, I, OBAD, VRANCI, ROP, TC, KIMONO, UM, K, GOA, O, OBIR, DLAN, A, OK, LO, JNA, RE, KALOBJE, CET, IE, ERTL, E, ANTANTA, ITALIJA, PLANINA, ANA, NEP, K, ROP, J, OSA, K, PAPRIKA, OKO, EEDEN, KRITIK, PONIKVA, T, VOZILO, AMI AO, TA. RC, ME, ARP, RUHR, AROIST, KJUJ, U, BLAGOVNA, BERN. SOZD ITI BPX CELJE DO POTROŠNIK TOZD PRODAJA ŠENTJUR vam nudi: VSE BLAGO ŽA DRUŽINO IN DOM, ZA GOSPODINJSTVO, ŠPORT IN REKREACIJO,TER IZREDNE NAKUPO VALNE UGODNOST), KOT SO KUiEDITI, HITRA DOSTAVA NA DOM TER, VLJUDNOST PRODAJALČEV! MUDI -inštalacijski material -barve-laki -tapete -keramika -gradbeno okovje - izolacijski material -stavbno pohištvo -gradbeni material -kolesa in kolesni deli Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: član, ki nadomešča glav. in od. urednika: Hinko Pap; uredniki: G. Kalajdžiski — tehn. urednik, Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov, Miha Močnik — aktualne zadeve s področja dela organizacije ZZB NOV — odmevi, Drago Slakan — delo KS in OZD, Franc Škoberne — delo KS in OZD — fotografije, Branko Vareško — rubrika za razvedrilo, Mira Pečar, Irena Rauter — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.