PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. St. 225 (6809) TRST, sobota, 23. septembra 1967 NADALJUJE SE RAZPRAVA V SKUPŠČINI OZN Gromiko: samo z umikom napadalca se v Vietnam lahko povrne mir Predlog za sporazum proti uporabljanju jedrskega orožja - Švedski zunanji minister poziva ZDA, naj ustavijo bombardiranje na severu NEW YORK, 22. — Prvi govornik na današnji seji glavne skupščine OZN je bil švedski zunanji minister Nilsson, ki je pozval ZDA («najmočnejša stranka v vietnamski vojni«), naj napravijo prvi korak za sporazumno rešitev spora, s tem da u stavijo bombardiranje Severnega Vietnama. Japonski zunanji minister Niki je tudi pozval vse prizadete strani v vojni, naj ustavijo boje in začnejo pogajanja v duhu ženevskih sporazumov. Glede neširjenja jedrskega orožja je izjavil, da bi morale jedrske države po sklenitvi pogodbe izreči pripravljenost sprejeti konkretne ukrepe za atomsko razorožitev. Poudaril je tudi nevarnost za Azijo, če bi Kitajska nekega dne «uvedla politika sile do svojih sosedov v okviru zaostritve vietnamske vojne.* Izrazil je upanje, da bosta Kitajska in Francija menjali stališče in sodelovali bodisi v zvezi z delno pogodbo o prepovedi jedrskih poskusov, kakor tudi v zvezi s pogodbo proti širjenju jedrskega orožja. Govoril je zatem sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je začel svoj govor z besedami «tovariš predsednik* (namesto z običajnimi besedami «gospod predsednik*), ko je nagovoril predsednika skupščine, romunskega zunanjega ministra Manesca. Gromiko je ugotovil, da je vojna v Vietnamu najhujša vojna po letu 1945 in se lahko vsak trenutek razširi na druga področja. ZDA začenjajo od časa do časa, včasih iz notranjih včasih pa iz zunanjih razlogov «mirovno ofenzivo* in pošiljajo odposlance v razne prestolnice ter usmerjajo tisk. Toda vsa-kikrat se pobuda izkaže kot «mil-ni mehurček*. «Severni Vietnam, je pripomnil Gromiko, je 28. januarja sporočil, da je pripravljen začeti pogajanja takoj po ustavitvi bombardiranja MIIIIIIIIIIIHflllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItflflllllllllllllllllllllllllllllllHlIllllllllllliiiiiiiiu NOVE AKROBACIJE Z MAOCETUNGOVO MISLIJO Povsem novo tolmačenje politike o «sto cvetovih PEKING, 22. V okviru ideo- loške kampanje za praznik 1. oktobra je pekinški «Ljudski dnevnik* objavil članek, v katerem poudarja, da je Maocetungovo geslo o «sto cvetovih* še vedno veljavno, ter napada bivšega načelnika za propagando v centralnem komiteju Komunistične stranke, da je potvoril tolmačenje tega gesla, s tem da mu je odvzel «vsako revolucionarno vsebino*. Članek dodaja, da je geslo »bolj veljavno kakor kdajkoli*. Zatem piše list, da sta bivši načelnik propagande Lu Ting Ji in Liu Sao čijeva skupina izkoristila Maocetungovo geslo iz leta 1956 in začela razvijati ((buržoazni program*, da bi »vzpostavila kapitalizem*. To geslo sta tolmačila kot poziv, naj se borba ne naslanja več na razredno borbo, ker je stanje na svetu mirno in ni torej nobene potrebe po revolucijah. »Toda Maocetungov namen ni bil ta, piše list. Kitajska je leta 1956 preživljala kritično razdobje zaradi protislovij, ki so nastala pri prehodu k socialistični družbi, in zaradi potrebe nadaljevanja razredne borbe, ker ni bila niti zdaleč končana, ker se je javljala v borbi med različnimi političnimi silami ter med proletariatom in bur-žoazijo. «Maocetung je tedaj z neomejenim genijem, s širokimi pogledi, z globoko mislijo in s pogumom začrtal veliko politično strategijo «pustite, naj raste sto cvetov in naj se diskutira o šoli sto misli.* ,, , . . ((Bistvo te strategije, obrazložuje list, Je imelo namen poživljati kritičnega revolucionarnega duha za odpravo buržoazne ideologije in za oživljanje proletarske ideologije. Maocetungovo geslo je imelo namen pozivati, naj se podredijo kritiki vse zgrešene ideje, vse strupene rastline, vsi demoni in vse prikazni. Lu Ting Ji in drugi pa so storili prav nasprotno in so spremenili Maocetungovo geslo v varianto «od-talitve modernih sovjetskih revizionistov, s tem da so liberalizirali vsa področja javnega življenja od umetnosti do časnikarstva in lite-rftturs w List pravi nato, da temelji ((politika sto cvetov« na zaupanju ljudske množice in skuša prilagoditi Maocetungovo geslo «kulturni revoluciji«. ((Uresničiti politiko sto cvetov, piše list, pomeni mobilizirati stotine milijonov ljudi iz revolucionarnih množic pod Maocetungovo zastavo, organizirati močno revolucionarno kulturno vlado in začeti ofenzivo proti korumpiranim idejam vseh izkoriščevalskih razredov.« List pravi na koncu, da Maocetungovo geslo o sto cvetovih pomeni, «v končni analizi« temeljito uničiti buržoazno ideologijo in uvesti absolutno oblast Maocetungove misli«. List omenja tudi «našega vrhovnega podpoveljnika Lin Plaa«, ki pravi, da je geslo o sto cvetovih ((izredno važna komponenta Maocetungove misli«, zaradi česar «je edini pravilen način za izvajanje tega načela uporabljanje Maocetungove misli kot vodilo«. Samo tako se bodo ((razlikovala pravilna dejanja od zgrešenih ter dišeči cvetovi od strupenih trav«. Na koncu pravi članek: ((Uporabljati moramo nabrušeno orožje o sto cvetovih in o šoli sto misli, da pobijamo, kritiziramo in temeljito zavržemo vsako vrsto buržoazne in revizionistične ideologije, da spodbujamo vse dišeče cvetove, Ki podpirajo Maocetungovo misel, da izruj emo vse strupene trave, ki jo dušijo.« Biafra se maje ENUGU, 22. - Predsednik vojaške vlade v Biafri polkovnik Oju-kvu je izjavil, da so odkrili zaroto za državni udar, ki naj bi napravil konec republiki Biafri. Dodal je, da so bili v zaroto vpleteni «sodelavci, naklonjeni fedaraciji*. Obtožil je nekatere višje častnike v Biafri izdajstva in da so dajali zvezni vojski informacije o silah v Biafri. Dodal je, da je »osvobodilna vojska* zapustila mesto Benin, ne da bi mu o tem poročala, in da je bilo mesto izročeno »sovražniku zaradi izdajstva nekaterih nezvestih elementov v vojski Biafre*. Kanadski uran za Japonsko OTTAVA, 22. — Važne japonske družbe so sklenile s kanadskimi rudniki obsežno kupčijo uranove rude v vrednosti 250-300 milijonov dolarjev. Gre za predstavnike celotne japonske električne industrije, ki predvideva graditev atomskih električnih central, za kar bodo seveda potrebovali uran. Govori se tudi o možnosti, da bo uran pričela kupovati Zahodna Nemčija, kar se spravlja v zvezo z napovedanim obiskom ministra za znanost nemške vlade. Pogodbo mora sedaj odobriti še kanadska vlada, k' pa zahteva, da se uran kupi samo za miroljubne potrebe, in zato zahteva nadzorstvo mednarodne atomske komisije ki ima sedež na Dunaju. Franciji so pogodbo zavrnili, ker ni privolila v nadzorstvo te komisije. in vseh sovražnih dejanj proti nje- se bo mednarodna napetost konča- MOSKVA, 22. — Tass javlja, da so v Sovjetski zvezi izstrelili danes nov satelit vrste '(Kozmo3«, ki je 179. te vrste. govemu ozemlju. Toda ZDA so odgovorile z barbarskim bombardiranjem obljudenih področij, bolnišnic, namakalnih sistemov in so povečale število svojih vojakov v Vietnamu. Včeraj je ameriški delegat znova obrazložil stališče svoje vlade, toda slišalo se ni nič novega. «Tisti, ki so vdrli v Vietnam, se ne mislijo umakniti in zahtevajo celo podreditev ustavitve bombardiranja severnega Vietnama zahtevam ultimativnega značaja.* Vsaka država, ki hoče res prispevati koncu vojne, se mora zavedati, da se v Vietnamu ne more povrniti mir drugače nego z umikom napadalca; delne obtožbe in polglasno pozivanje je lahko samo nevarno. Zaradi tega morajo narodi, vštevši ameriško ljudstvo, na vsem svetu in tudi v Združenih nar rodih videti okoli napadalca zid moralne in politične izolacije. V zvezi z nedavnimi predsedniškimi volitvami v Južnem Vietnamu je Gromiko izjavil, da je šlo za komedijo, ki še bolj razkriva ((zločinske načrte tistih, ki so sprožili vojno v Vietnamu«. Na koncu je izjavil, da so ZDA šle z orožjem v oddaljeno deželo, da vsilijo neki red in da utopijo v krvi težnje vietnamskega ljudstva po miru in neodvisnosti. SZ bo skupno s socialističnimi državami dajala vietnamskemu ljudstvu vso mogočo pomoč, da odbije napad. Sovjetska zveza v celoti podpira stališče sevemovietnamske vlade in narodnoosvobodilne fronte, ki je edina prava predstavnica južnoviet-namskega ljudstva. Kar se tiče Srednjega vzhoda, je Gromiko zahteval takojšnji umik Izraelcev z zasedenega ozemlja. Drugače bo moral varnostni svet določiti sankcije proti Izraelu, in SZ bo pripravljena sodelovati pri izvajanju tega sklepa. Zatem je ponovil obtožbe proti zahodnonemški politiki in proti trditvam Zahodne Nemčije, da predstavlja vso Nemčijo. Izjavil je nato, da se je nevarnost zahodnonemške revanšistič-ne politike povečala zaradi podpore, ki jo dobiva od ZDA, katere vedno bolj odkrito sodelujejo z Za-hodno Nemčijo v mednarodni politiki in pozabljajo zavezništvo, ki jih je komaj pred četrt stoletja vezalo s Sovjetsko zvezo in z drugimi evropskimi državami proti nemškemu militarizmu. Gromiko Je nato predlagal, naj se sprejmeta na dnevni red drugi dve vprašanji: pospešitev priprave definicije o napadu v skladu s sedanjim mednarodnim stanjem in sklenitev sporazuma o prepovedi uporabe jedrskega orožja. Glede drugega vprašanja je predložil načrt sporazuma, katerega besedilo ni še znano. Izjavil pa je: ((Sovjetska vlada predlaga, naj se vsaka država podpisnica sporazuma obveže, da ne bo uporabljala jedrskega orožja, da ne bo grozila z njegovo uporabo in ne bo spodbujala drugih držav, naj ga uporabljajo. Predlagamo tudi, naj se države podpisnice obvežejo, da se bodo potrudile, da se takoj uresniči sporazum za konec izdelovanja jedrskega orožja in za uničenje vseh skladišč tega orožja na podlagi pogodbe o splošni in popolni razorožitvi pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom«. Gromiko je zahteval tudi sprejem Vzhodne Nemčije v OZN in umik ameriških čet iz Južne Koreje. Glede evropske varnosti je izjavil, da la z razpustitvijo vojaških blokov. Dodal je: »Nismo ustvarili mi blokov«. Predlagamo istočasno razpustitev NATO in varšavskega pakta, ali kot prvi korak razpustitev vojaških organizacij obeh zavezništev. Za Gromikom je govoril ameriški predstavnik Golberg, ki je ponovil svojo včerajšnjo tezo in zavrnil Gromikove obtožbe. Med drugim je izjavil, da se ženevska konferenca lahko zopet skliče samo s privolitvijo Sovjetske zveze, potem ko je Velika Britanija kot sopredsednica že izjavila, da je pripravljena sklicati jo. Gold-berg je tudi izjavil, da je pripravljen diskutirati o definiciji napada. Delo skupščine se bo nadaljevalo jutri. BEOGRAD, 22. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Ni-kezič je odpotoval danes z letalom v New York, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju skupščine OZN. Spor v francoski vladi PARIZ, 22. — V Francoski vladi je nastal oster spor med ministrom za gospodarstvo in finance Debrejem in ministrom za kmetijstvom Faurejem glede kmetijske politike, ki se je še zaostril, tako da se govori o možnosti odstopa kmetijskega ministra. 2e dalj časa narašča nezadovoljstvo med francoskimi kmeti in to zlasti med manjšimi posestniki, ker so dohodki od kmetijstva neenakomerno razdeljeni, čeprav kmetijski dohodki v celoti vzeto naraščajo. Majhne kmetije so vedno v večjih težavah, ki se zaostrujejo zaradi liberalizacije v okviru izmenjave evropskega tržišča. Kmetovalci so zahtevali ustrezne ukrepe in predvsem, da se zviša cena govejega in prašičjega mesa ter masla, in grozijo z manifestacijami in cestnimi zaporami med 2. in 12. oktobrom. Faure podpira njih zahteve in je njih teze zagovarjal na medministrskem sestanku v torek. Debre pa je zavrnil vse zahteve na osnovi politike stabilizacije cen. V sredo se je razprava nadaljevala na posredovanje presednika vlade Pompidouja in je bila menda izredno živahna, tako da je Faure celo zagrozil, da bo zapustil sestanek. Celotno vprašanje je tudi politično zapleteno, saj ocenjujejo Faureja kot nekak vmesni člen med golistično večino in centrom in bi njegov izstop iz vlade zaostril nasprotja. Govori se tudi o možnosti preureditve vlade, tako da bi Faure sicer zapustil kmetijsko ministrstvo, vendar bi ostal član vlade. PO POVRATKU FANFANIJA VERJETNO DEBATA 0 ZUNANJI POLITIKI Razprave o dnevnem redu zasedanja senata in poslanske zbornice Danes opolnoči konec «legalne ure» - Spagnolli ponovno zavrnil možnost barvne TV- Dežela Tridentinska-Južna Tirolska ne sodeluje na velesejmu v Innsbrucku, kar je predsednik Volkspartei Magnago ostro obsodil RIM, 22. — Včeraj zvečer je bila delovna večerja, na kateri so sodelovali predsedniki vseh skupin poslanske zbornice, ki so si izmenjali stališča o prihodnjem programu dela zbornice. Že značaj srečanja je zahteval, da niso mogli sprejeti sklepov, vendar pa so se dogovorili, da bo poslanska zbornica prihodnji teden obravnavala volilni zakon o deželah. Celotno vprašanje programa de- la poslanske zbornice in senata stopa namreč v ospredje, saj se za sicer na videz strogo formalnimi zadevami postopka in dnevnih redov skriva bistvena politična odločitev. koliko in katere pomembne ukrepe bo lahko parlament odobril še v sedanji poslovni dobi in o čemer že prihaja do ostrejših nasprotovanj med KD in PSU in pri čemer bodo odigrale določeno vlogo tudi skupine opozicije, ki !ah- se sklicuje na poslabšanje med narodnega stanja in na stališča, ki so bila izrečena med zadnjimi razgovori v ZDA, zaradi česar je nujno, da vlada podrobneje poroča v poslanski zbornici. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o predlogu volilnega zakona za dežele. Govorili so predstavniki PLI in MSI. Razprava se bo nadaljevala še pri- ____ _________ _ _ hodnji teden. V senatu je podtaj- ko bistveno zavrejo ali pospešijo nlk za državne udeležbe Donat Oat- __- • a i l ________________t r/.. i „ Hn rvHtrnira rial na ižotHIno unro.-n rešitev nekaterih vprašanj. Zelo verjetno bo poslanska zbornica razpravljala o zunanjem političnem položaju, ko se bo vrnil s potovanja s Saragatom zunanji minister Fan-fani. Zahtevo v tej zvezi je danes vložila skupina KPI in predsednik skupine Ingrao je poslal predsedniku zbornice pismo, v katerem iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiHiiiiiHmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiii mami JUŽNO OD DEMILITARIZIRANEGA PODROČJA Izredno močno obstreljevanje ameriškega oporišča Kon Tien \ zadnjih dneh so imeli Američani 400 mrtvih in ranjenih - Ameriška letala so tudi včeraj bombardirala llajfong - Indija in Cejlon o mirovnih pogajanjih SAJGON, 22. — Osvobodiln ne sile so ”čeraj izredno močno bombardirale ameriško oporišče Kon Tien v bližini demilitariziranega področja. V oporišče je padlo 653 topovskih granad. Ubitih je bilo šest ameriških vojakov, ranjenih pa 135. Osvobodilne sile bombardirajo že peti dan zaporedoma to oporišče. Napadi, ki so jih v zadnjih' dneh izvršile osvobodilne sile na to oporišče, so povzročili med ameriškimi vojaki nad 400 mrtvih in ranjenih. Kon Tien je ameriško oporišče blizu demilitariziranega področja, ki ga osvobodilne sile že dolgo časa obstreljujejo s topovi in minometi. Danes so ameriška letala nadaljevala bombardiranje področij o-koli Hajfonga. Američani javljajo, da je bilo sestreljeno eno ameriško letalo. Ameriško poveljstvo priznava, da je bilo nad severnim Vietnamom sestreljenih do sedaj 680 letal, toda v Hanoju javljajo, da ..................... 2317. jih je bilo sestreljenih V Sajgonu so aretirali bivšega ministra za gospodarstvo v saj-gonski vladi Truong Tahna, ki je med predsednišiki volitvami kandidiral, a je policija kandidaturo razveljavila, češ da ima Tahn zveze s »komunisti*. Že včeraj so policaji vdrli v njegovo stanovanje in ga pozvali, naj pride na policijo. Izjavil je, da se bo javil danes. Toda policaji so ga na ulici brutalno prijeli, ga uklenili in ga odpeljali na policijo. V Moskvi je predsednik sovjetske vlade Kosigin sprejel v Krem- iiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OPTIMISTIČNE IZJAVE KAIRSKIH VODITELJEV Riad poudarja pozitivnost jugoslovanskih predlogov «AI Ahram» upa na sprejem resolucije, ki bo sprejemljiva za Arabce, toda izraelski zunanji minister vztraja pri nepopustljivosti - Pogajanja v Parizu in I/Vas hing tonu o dobavljanju orožja Izraelu KAIRO, 22. — V svojem običaj- . neral Buli, ki se bo posvetoval z — *._j—,------— -•«- egiptovskimi voditelji o zadnjih in- cidentih ob Sueškem prekopu. V Kairu pričakujejo tudi prihod državnega tajnika v tunizijskem predsedstvu Ladgana, ki bo prinesel Burgibovo poslanico za Naserja. Po današnjem pogovoru z generalom de Gaullom v Parizu, ki je trajal 55 minut, je egiptovski zunanji minister Riad izjavil: «Za nas je Titov načrt pozitiven in ga z zanimanjem proučujemo ter ’. parno, da bomo s pomočjo Združenih narodov dosegli mirno rešitev na Srednjem vzhodu.« V zvezi z zasedanjem OZN je Riad izjavil, da upa, da bodo dosegli rešitev, ki naj omogoči izbrisati sledove izraelskega napada in doseči umik izraelskih čet z zasedenega ozemlja. Dodal je, da je novi napad ustvaril novo vprašanje beguncev, ker je odgnal daleč od njihovih domov na tisoče družin Riad je sporočil generalu de Gaullu ustno poslanico predsednika Naserja. Izjavil je, da poslanica vsebuje pozdrave predsednika Naserja generalu de Gaullu in sporoča veliko spoštovanje, ki ga Naser, vlada in ljudstvo ZAR imajo do generala de Gaulla in francoskega ljudstva zaradi pogumnega in poštenega stališča, ki so ga snrejeli med krizo na Srednjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Eban nem tedenskem članku piše ravnatelj lista «A1 Ahram«, da bo glavna skupščina OZN skoraj gotovo odobrila na sedanjem zasedanju resolucijo, ki bo sprejemljiva za Arabce, kar bo pomenilo važen, čeprav ne odločilen napredek za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Po njegovem mnenju so danes možnosti boljše kakor med izrednim zasedanjem skupščine, ker mnoge države sedaj bolje razumejo stanje, m sicer ((kolonialistične namene in cinizem Izraela« in ker «je večja strnjenost med Arabci in večja solidarnost arabskih revolucionarnih režimov«. Zatem piše list, da mora Egipt varovati politiko nevezanosti in dodaja, da tesno sodelovati z nekom ne pomeni vreči se v celoti v njegovo naročje. Dalje sporoča, da je sovjetsko-kltajski spor voliva! na krizo na Srednjem vzhodu V nekaterih trenutkih po vojni se je Kitajska osorno obnašala z ZAR in je očitala, da sprejema pomoč »sovjetskih revizionistov« in da se zanese na «deviacioniste. kakor je Tito«. Hejkal dodaja, da ima ZAR drugačno mnenje o Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, toda Kitajska ima posebno važnost za egiptovske voditelje, in da Je uskladitev nasprotujočih si tez težavna. Isti list piše, da so med včerajšnjim topniškim dvobojem na področju Kantare imeli rzraeici 23 mrtvih in šest ranjenih, Egipčani pa so imeli pet mrtvih m 19 tanjenih. Nocoj je prišel v Kairo ge- pa je v New Yorku ponovil, da bi zahteve za umik izraelskih čet, če bi se ta izvedel, »pripeljale naglo k novi vojni*. Ponovil je zahtevo, naj se vsaka arabska država ločeno pogaja z Izraelom. Dejal je, da bo rezultat politike, ki so jo določili na konferenci v Kartumu, »neskončno trajanje sedanjega stanja*, in da je Izrael »pripravljen na to, če je prisiljen*. Pripomnil je, da se Izrael ni odrekel upanju na sporazum in mir, ki «naj določi nove politične, pravne, ozemeljske in varnostne pogoje, na katerih je treba graditi prihodnost Srednjega vzhoda.* Eban je tudi sporočil, da so se v Parizu in Washingtonu začela pogajanja o dobavljanju orožja Izraelu. Dejal je, da ne verjame, da se bodo sedanja pogajanja končala negativno. Kar se tiče francoske obsodbe izraelskega napada, je Eban na zadevno vprašanje odgovoril, da gre za «začasna nesoglasja*. Pripomnil je, da so bila leta 1956 in v prvih mesecih leta 1957 še bolj drastična nesoglasja med ZDA in Izraelom. Povedal je, da se je pred odhodom iz Tel Aviva sporazumel s francoskim poslanikom, da je treba «izolirati nesoglasja* in nadaljevati dvogovor «o drugih plateh* francosko-izraelskih odnosov. Izrazil je tudi rahel optimizem o razčiščenju odnosov s SZ. V U severnoviotnamskega ministrskega podpredsednika, ki je te dni na obisku v Moskvi. V skupnem sporočilu, ki sta ga predsednica indijske vlade Indira Gandi in cejlonski ministrski predsednik Senanajake, je rečeno, da sta državnika mnenja, da se morajo morebitnih mirovnih pogajanj o Vietnamu udeležiti vlade Severnega in Južnega Vietnama in narodnoosvobodilna fronta. Državnika poudarjata, da bi konec bombardiranja Severnega Vietnama, kateremu naj bi takoj sledil konec vseh sovražnosti v vsem Vietnamu, mnogo prispeval k ustvaritvi ugod nega ozračja za pogajanja. Indira Gandi in Senanajake poudarjata tudi zvestobo politiki nevezanosti in miroljubnega sožitja. Nova ofenziva proli Kubi WASHINGTON, 22. — Urugvajski zunanji minister Hector Luisi je bil imenovan za predsednika dvanajstega posvetovalnega zasedanja ministrov organizacije ameriških držav, ki se je začelo danes v Wa-shingtonu, da razpravlja o venezuelskih obtožbah proti Kubi. Bolivijski zunanji minister Wal-ter Guevara Arze je predložil dokumente in slike, ki kažejo bivšega kubanskega ministra Guevaro v džungli med gverilci. Dejal je, da vsi ti dokumenti kažejo, da je bil «Che» Guevara glava, srce in duša gverilske vojne v Boliviji. Dodaj je, da Guevara sedaj beži s 50 gverilci svoje vojske v džungli. »Toda akcija, ki Jo je začel kot »oborožena roka« Castra, predstavlja pravo napadalno dejanje Havane, na katero Je treba odločno odgovoriti«. Pred bolivijskim ministrom je govoril venezuelski zunanji minister Borges, ki je predlagal številne ukrepe, ki jih je označil za ((demonstrativne«, in sicer nadzorstvo na morju, pogodbe o vzajemni o-brambi med ((ogroženimi« republikami, opozorilo Sovjetski zvezi, da ((podpora Kubi, ki intervenira z gverilsko vojno, prav gotovo ne more biti v prid sovjetski kampanji za razvoj odnosov z državami zahodne poloble«. Venezuelska resolucija se zmerne j e obrača na zahodne države, ki trgujejo s Kubo, in jih poziva, naj znatno zmanjšajo trgovino z njo in naj ukinejo vladno financiranje podjetjem, ki trgujejo s Kubo. Venezuelski minister Je dejal, da »kastristična gverilska vojna« presega pristojnost te regionalne organizacije in spada v pristojnost Združenih narodov, in sicer iz dveh razlogov: na eni strani krši listino OZN, na drugi strani pa ((predstavlja sovjetska podpora Kubi, in torej gverilski vojni, kršitev resolucije dvajsetega zasedanja skupščine OZN, ki poudarja nedopustnost vmešavanja v notranje zadeve drugih držav«. Poraz laburistov na delnih volitvah LONDON, 22. — Angleški laburisti so pri delnih volitvah v Wal-thamstov West severnovzhodno od Londona in v Cambridgeu doživeli poraz. Hud poraz so doživeli v kraju Walthamstov West, ki je bil dolga leta laburistična trdnjava in Attlejev sedež. Pri zadnjih splošnih volitvah je dobil laburistični kandidat večino nad 8700 glasov, včeraj pa je zmagal konservativni kandidat Silvester z večino komaj 62 glasov. Laburistični volivci so se iz protesta proti gospodarski polili ki vlade množično vzdržali. V Cambridgeu so pri zadnjih volitvah dobili laburisti večino 991 glasov in so včerajšnji poraz priča-Kovaii. Značilno pa je, da so Konservativci v Walthamstov West pridobili samo 650 glasov v primerjavi s splošnimi volitvami. Zmagali so, Ker se je nad 8 tisoč laburističnih volivcev vzdržalo. Tajnik laouristič-ne stranke je izjavil: »Rezultati kažejo nepriljubljenost ukrepov via-de za ozdravljenje gospodarstva. Viada je tvegala začasno nepriljubljenost v do.goročnem interesu dežele. stanje strank v spodnji zbornici je sedaj naslednje: laDurlstl 356 poslancev, konservativni 255, liberalci 12. Laburistični voditelji so zaskrbljeni, ker se bliža -ongres stranke. Vlada pa upa, da se bodo rezultati gospodarskih ukrepov začeli čutiti še pred prihodnjimi volitvami, ki bodo spomladi 1971. Vlada je odločena nadaljevati svojo gospodarsko politiko, čeprav je ta nepriljubljena, ker je mnenja, da je to edmi način za dokončno o-zdravljenje gospodarstva VVilson je prepričan, da se bo začelo čutiti zboljšanje še pred volitvami. Vsekakor je treba čakati sklepe kongresa stranke, ki se bo začei čez kakih 10 dni. tin odgovarjal na številna vprašanja o obsegu investicij na Sardiniji in Je navedel podatek 156 milijard lir. Skliceval se je na sklepe ministrskega sveta iz 1963. leta in nato navedel razne podrobnejše oblike investicij. Vpraševale! niso bili zadovoljni, češ da gre za neurejene investicije, ki se izvajajo brez u-streznega splošnega načrta in ker niso bili niti izvedeni sklepi ministrskega sveta izpred treh iet. Zato sta tako demokristjanski senator Reriu kot komunist Polano spremenila vprašanji v resoluciji, o katerih je obvezno glasovanje. V komisiji za pošte m zveze v senatu je minister Spagnolli od.oč-no ponovil stališče vlade glede barvne televizije, češ da petletni gospodarski načrt ne dopušča možnosti uvedbe barvne televizije do 1970. leta. Minister je zavrnil vse polemike, ki so se vnele v zadnjem času, ko so skušali v okviru vlade ustvariti razna stališča in je potrdil dokončno stališče vlade. Gre za dokaj preučeno in utemeljeno stališče, saj računajo, da bi uvedba barvne televizije pomenila nov izdatek o-krog 500 milijard lir, kar bi seveda šlo na škodo drugih v petletnem načrtu predvidenih investicij predvsem socialnega značaja. Spagnolli je tudi zavrnil možnosti reorganizacije RAI ali znižanja pristojbine, čeprav je priznal, da gre za reure-jeno vprašanje, o čemer je bilo že predloženih več zakonskih predlogov, in da bo tudi vlada predložila ustrezni zakonski predlog. Nato je omenil polemike glede televizijs.ee reklame v zvezi s predlogi, da bi TV bistveno oovečaia obseg reklame. To pa bi resno škodovalo dnevnikom in tednikom, saj je znano, da neodvisni tisk živi v prvi vrsti od ao-hodkov od reklame in cena lista v prodaji predstavlja le minimalen del dohodkov. V tej zvezi se je zato tuai govorilo, da gre v bistvu za napad na svobodo tiska. Iz iziav m n.stra lahko zaključimo, ca se ,;e viada zavedla resnosti tega vprašanja, in verjetno ne bo prišlo oo Okrepitve reklamnih oddaj po TV Jutri opolnoči se zaključi v Italiji razdobje ((legalnega časa« 1n bo spet v veljavi normalni čas kot povsod drugod. Zato oomo med so- Bocnu izvedel, da je deželna uprava Tridentinska - Južna Tlrois.ca odpovedala uradno sodelovanje na velesejmu, ki ga bodo Jutri odpili v Innsbrucku. Obžaloval Je ta sklep, kot je Avstrija že obžalovala, da ni bila Italija uradno prisotna na mednarodnem velesejmu na Dunaju. V tej zvezi je govoril tudi o terorizmu, češ da gre za veliko manjšino in da se mora vsaka vlada boriti s teroristi, kot se bon s kriminalci. Nato je ugotovil, da njih dejavnost škodi gospodarstvu ter slabša odnose med državami. Predsednik Volskpartei Magnago je prav tako ostro obsodil »neprimeren in škodljiv sklep« deželne uprave, češ da zanj ni nobenega opravičila. Magnago pravi, da taki ukrepi na noben način ne norejo naleteti na odobravanje gospodarskih krogov obeh področij. List »Dolomiten« pa v tej zvezi piše, da ?e na tak način ustvarja nevarnost za obstoj malega obmejnega tige-vinskega sporazuma, ki Je koristen za obe obmejni pokrajini. Kasneje se je izvedelo, da so glede udeležbe na sejmu v Innsbrucku dosegli kompromisno rešitev, tako da bodo sodelovala vsa prijavljena podjetja v paviljonu, kr ga je ori-pravila dežela, vendar pa ne v okvi. ru formalne udeležbe dežele, tako da bodo s paviljona sneli vse u-strezne napise. Pokrajinski odbor se bo prilagodil temu stanju, čeprav gre za sredstva, ki jih prispeva tudi bocenska pokrajina. Vendar pa bo Imel ta incident negativne posledice tudi za odnose med deželo in pokrajino. Dežela Je v rokah italijanske večine, pokrajina pa avstrijske, kar Je že do sedaj povzročalo resna trenja in je v bistvu tudi v ospredju spora, saj Volkspartei stalno trdi. da v je prav na tej osnovi Izigral sporazum Gruber - De Gasperi, ki Je predvideval popolno upravno avtonomijo za Južnotlrolske Nemce Jutri bi se moral sestati 'zvršnl odbor Volkspartei, vendar so sestanek preložili na 7 oktobra z izgovorom, da je bolan predsednik Magnago. Odbor bi moral razpravi lati o zaključkih sestanka v Salzburgu in o datumu sklicanja kongresa stranke. V Genovo je priplula kitajska ladja «Ks!ng Huo», ki ima dva velika transparenta s kitajskim napisom. na glavnem mostu pa pet angleških in kitajskih napisov s citati. Ko pa je priplula, je razobesila še dva italijanska nanisa o prijateljstvu med kitajskim in Italijanskim delovnim ljudstvom. Ob pristanku je bila manjša cerimoni-ja, med katero so mornaril zapeli več pesmi in mahali z rdečimi knjižicami. SFRJ-San Marino Podzemeljske eksplozije WASHINGTON, 22. - Včeraj so v Nevadi eksplodirali atomsko bombo pod zemljo. Gre za eksplozivni naboj manjše sile in za poskus, kako omejiti škodljiva radioaktivna sevanja pri mirni uporabi atomske bombe za gradbena dela. Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je sporočila, da je to drugi tovrstni poskus v letošnjem letu. Iz Švedske pa poročajo, da so zabeležili v Sovjetski zvezi podzemeljsko atomsko eksplozijo na pod-račju srednje Azije. Ravnatelj sciz-mogralskega instituta Marcus Ba-ath je izjavil, da so eksplozijo zabeležili ob 7.10 po italijanskem ča- Saragat na Tahitiju PAPEETE, 22. — Letalo «DC-8», s katerim potujeta predsednik Sa-ragat in zunanji minister Fanfani, je priletelo ob 16.10 po krajevnem času na Tahiti. Na letališču je predsednika republike pozdravil guverner francoske Polinezije Sicu-rani. Na otoku prebiva okrog šestdeset Italijanov, ki so predsednika toplo pozdravili. Saragat in Fanfani bosta ostala na otoku do nedelje. CARACAS, 22. — Danes je bil v prestolnici kratek potres, ki je bil precej močan. Vendar pa ni povzročil žrtev in tudi ne škode. Središče potresa je med Perujem in Čilom. Ni izključeno, da je tam povzročil veliko škodo, ker gre za obljudeno področje. NEW YORK, 22. — Javni tožilec iz New Orleansa Jim Garrison je včeraj dejal, da je skupina petrolejskih mogotcev naročila in plačala umor predsednika Kennedyja. Garrison pravi, da so sodelovali tudi nekateri pripadniki policije v Dallasu in pripadniki ruskih belogardistov, ki žive v tem mestu. V intervjuju trdi, da so Kennedyja ubili, ker so bili prepričani, da «se je prodal komunistom«. BEOGRAD, 22. — Državni talnik j za zunanje zadeve in politične posle republike San Marino Fe-derico Bigi se le danes razgovarlal boto ln nedeljo uro pomaknili za l ^f>l*lost‘ dr^avn-iga uro nazaj. Do težav bo prišlo eolno i S^?f?^e,/adev8 ^u"os:a' pri državnih železnicah, ki bodo 1eJ ;zme'n1alPlmisir^nertna^rph morale izvesti zapleten režim pre- > vnrašanlih in vnrnton ureditve urnikov, čeprav gre 'sto- ! .vlila „vp,raSa£ih dvostran- časno za izpremembo poletnega ur- i inei,a £? raz^?v.ori*J nlka v zimskega; določene težave J pa imajo tudi letalske proge. Ven- I °'nlh JjS1' dar pa dosedanji zaključki pravijo. | 51’ *5itd,/1Jugos av J° 111 republlko da so bile tudi letos koristi mnogo B8n "UMIK)-____________ večje, kot so bile težave. Navaja se podatek, da so v štirih mesecih vsi koristniki električne energije prihranili po 1.200 lir In da so se bistveno okrepile vse tiste turistične in sorodne dejavnosti, ki potrebujejo dnevno svetlobo. V Bočen Je prispel na poluraden obisk pomočnik avstrijskega zveznega kanclerja dr. Fritz Bock, ki je obiskal dvajseti vzorčni velesejem. Bock je izjavil, da je šele v BEOGRAD, 22. — Na razstavi «Vesolje-miru», ki jo bo 24. t. m. slovesno odnrl sovjetski vesoljec Pavel Popovič, poleg »Vostoka* na katerem je poletel Gagarin v vesolje, »Venere 3» in drugih sovjetskih vesoljskih ladij razstavljena tudi vesoljska obleka Leonova. Ta obleka je bila pred kratkim razstavljena na razstavi vesoljskih ladij v Moskvi. Spopad med policaji in demonstrantkami pred Belo hišo v \Vashlng-tonu. Demonstrirale so proti vojni v Vietnamu Vodovodna revščina v deželi bogatih in zdravih vrelcev Deželno kmetijsko odborništvo je za nekatere občine čedadskega okraja dovolila Izredno dodatno dodelitev deželnega prispevka za zgraditev vodovodov, ker bi sicer sploh ne prišlo do tega, da bi dobile potrebne vodovode. Dežela Je 6lcer nakazala v smislu deželnega zakona že 87,50 od sto vseh stroškov, toda še zmerom premalo, ker niso mogle občine spraviti skupaj niti preostalih 12,50 od sto ne iz rednega proračuna ln niti ne s posojili. Dežela jim Je z novim ukrepom kmetijskega odbomlštva dodala Se 10 odst. izrednega prispevka, tako da znaša novi prispevek kar 97,50, odst. vseh gradbenih stroškov ln morajo občine dati pravzaprav le 2.50 odst., torej skoraj le simboličen lasten prispevek. Poznamo pa občine, ki lahko postrgajo svojo občinsko blagajno, a ne spravijo niti teh piškavih dveh In pol odstotkov. Naslednje občine Čedadskega dobijo še ta dodatni Izredni prispevek za svoje vodovodne potrebe: 1. Občina Fojda za zgraditev vodovoda v svoje hribovske zaselke. ki bo stal 7 milijonov lir. Hribovski zaselki s slovenskim prebivalstvom v občini Fajda so čene-bole, Podklap in Podcerkev. Ta denar bi komaj zadostoval za naj-preprostejšl vodovod v eno samo najbližjo vas! Ali bodo morda pustili tiste gorske vasi, ki Jih Je prebivalstvo že napol zapustilo, kar brez vodovoda pri starih razpadlih vodnjakih? 2. Občina Prapotno za vasi Tba-no in Pojane. Predvideni so stroški 14.400.000 lir. Občina bi torej morala iz svojega prispevati samo še okoli 350000 lir. Vas Markolini, ki leži višje gori proti Stari gori, bi morala dobiti vodovod, ki bi 6tal 4.750.000 lir ln bi tudi v tem primeru občina Prapotno plačala le 2,5 odst. celotnih stroškov. 3. Občina Tavorjana bi rabila za zgraditev vodovoda Kullnjan 8 milijonov, a Ji bo dežela dala 96 odst. prispevka od vseh gradbenih stroškov. Kot Je videti, 60 občine v takem finančnem stanju, da ne morejo plačati niti načrtov za zgraditev vodovodov, kaj šele vseh resničnih gradbenih stroškov. Dokler ne bodo Izvedli prepotrebne reforme krajevnih občinskih samouprav, bodo gradili ali pa krpali vodovode samo z deželnimi prispevki ali pa s posojili. Prav navedeni vodovodi bi oskrbovali v večini primerov slovensko hribovsko prebivalstvo Pojde, Prapotnega in Tavor-Jane. Glavni kraji teh občin, kot velja za vse narodnostno mešane občine v predalpskem ravninskem ali pa gričevnatem svetu, imajo Se svoje vodovode, le gorski slovenski zaselki so ali sploh brez vodovodov ali pa imajo stare vodovode, ki zatajijo v najhujši vročini ali v naj hujših mrazovih. Ljudje menijo, da Je moral pritisniti na deželo čedadski župan sen. Peiizzo, ker je pač sramota, da so še kraji brez vodovoda tako rekoč na pragu Čedada. Predvsem so dragoceni volivni glasovi slovenskih vasi, ki doslej še niso nikdar zatajili pri volitvah, kot je narobe primer pri vodovodih. Spe terski vodovod napajajo bogati vrle« v soteski Stupice, ki dajejo čudovito zdravo vodo precejšnjemu delu osrednje Furlanije. Vodovod Je star ln Je bil zgrajen z malo denarja in zato se zmerom kaj pokvari. Ena največjih napak tega vodovoda Je ta, da so položili vodovodne cevi kar prek hudourniškega korita Nadiže. Ob velikih nalivih in povodnjih vali Nadiža ogromne skale In je dostikrat pretrgala šibke vodovodne cevi. Zdaj so se lotili speljavanja vodovoda tako, da ga ne bo vsaka povodenj odnesla. Občina ima sicer občinski proračun v ravnotežju, toda si ne more privoščiti m ti najmanjšega javnega dela in je zato dala dežela tri milijone lir, da so zavarovali vodovod pred razsrjeno nadlško vodo. Dela so opravljali ob koncu poletja, kar Je pametno, ker ne vemo, kaj nam bodo še prinesle letošnje Jesenske povodnji. V prapotnlški občini Je zmanjkalo vode za vasi Ibano, Kravoret ln Poljano, ker se pokvarila vodna črpalka za dviganje vode od izvirov pa do vodnega rezervoarja. Občinsko osebje Je črpalko popravljalo, kolikor je pač znalo ln moglo. Občina Se je pa zatekla k deželnemu odboru, da bi ji dal potrebni prispevek 14 milijonov lir, ki je potreben za popolno ureditev tega vodovoda. Kot smo že zgoraj Javili, je dežela pripravljena dati kar 97,50 odst. vsega potrebnega denarja. Dežela bo tudi dala sredstva za gorski vodovod Drejana, ki leži skoro 700 metrov visoko v tavor-Janski občini. Zadeva s tem vodovodom se vleče že od lani. Ker je bil dosedanji vodovod revno napravljen, ga je načela rja ter je puščal vodo in je v cevi tekala nesnaga. Neki mladi fant je popravil vodovod tako, da ga je še bolj pokvaril in so se ljudje pošteno razburili. Občina v Ta-vorjani je dala izdelati nov načrt vodovoda, ki bi stal 2.700.000 lir. Dežela bi plačala stroške. Kdaj ga bodo začeli graditi in kdaj bo sploh urejen. Je pa drugo vprašanje. Posebno v zadnji suši so ljudje veliko pretrpeli zaradi vode. Skrbi jih, kako bo tudi v zimskem časii.,ko zamrznejo vode. V hribovskih vaseh Nadišklh do- lin pa imajo take vodovode, ki dajejo vodo le, kadar voda curlja iz vsakega brega: letos pa Je suša dala dosti dela ubogim hribovcem v Grmeku, Dreki, Sovodnjam, Srednjem in v Podbonescu. Ponekod so vodo vozile vojaške vodne cisterne, da so ljudje imeli vodo vsaj za živino in kuho. Tudi zadnje plohe avgusta meseca niso kaj prida oživile ne studencev ne napolnile vodnjakov, ln tudi vaški vodovodi so le slabo opravljali svojo službo. Celotno vodovodno omrežje v Nadišklh dolinah Je potrebno popolnoma novih instalacij za zajemanje vode ln izpeljave vodovodnih oevi. Poleg cest Je vprašanje vodovodov stalna točka na občinskih sejah, ki ga občine rešujejo z navadnimi prošnjami na pokrajino in zdaj še na deželo. Dežela bo dajala, bo morala stalno deliti svoje prispevke v 100-odstotnem Iznosu gradbenih del za vodovode, ki bodo zmerom odpovedali ob povodnjih, v susi in mrazu. Beneška Slovenija potrebuje velik vodovod, sodobno izgrajen, ki bi mu ne mogle priti do živega naravne katastrofe s svojimi usadi ln hudourniškim divjanjem. Vodovod bi moral črpati vodo iz velikih bogatih vrelcev pri Stupici in biti okrepljen z dotoki manjših vrelcev, ki zdaj slabo napajajo le vaške vodovode. P. R. Včasih tudi kako prijetnejše srečanje Predsednik republike Saragat se je v Beverly Hilton Hotelu, kjer so mu priredili kosilo pred odhodom iz Los Angelesa, srečal z italijansko igralko Kossello Falk ..mu.n.m............................................ PREHOD Z LEGALNE NA SONČNO URO Danes opolnoči bomo spet pomaknili urni kazalec za eno uro nazaj Dobra polovica Italijanov je glede legalne ali sončne ure indiferentna - Nevšečnosti z urniki mednarodnih letalskih prog Na mednarodnem salonu tehnike v Turinu je razviden tudi tehnični in tehnološki razvoj fiatovega motorja. Zgornja silka kaže motor tipa 52B Iz 1. 1912, spodaj pa je motor avta «125». Velika izpopolnjenost omogoča pri manjši kuba turi novega motorja neprimerno večje dosežke kot pri starem motorju z mnogo večjo kubaturo ■ IIIH........................................."H"" RIM, 22. — Tistih 12 odstotkov Italijanov, ki nasprotuje tako imenovani legalni uri, se bo v nedeljo 24. septembra oddahnilo, ko se bodo zbudili. Opolnoči med soboto in nedeljo bodo namreč kazalci na urah pomaknjeni za eno uro nazaj in tako bo do prihodnje pomladi zopet v veljavi sončna ura. Tako se bo drugič zaključila ponovna uveljavitev legalne ure v Italiji. Sicer so prvič uvedli legalno uro že v času prve svetovne vojne od 1915 do 1918 (kar pa seveda za Trst, ki je bil v Avstriji, ni veljalo.). Potem so jo spet U-vedll za ves čas druge svetovne vojne in sicer predvsem zato, da bi prihranili električno energijo. Končno je bila zopet uveljavljena z zakonom 503 od 14. maja 1965, po katerem Je bila prvič uvedena od 22. maja do 24. septembra 1966. Ta zakon pa ni popolnoma zadovolji zahtev raznih proizvodnih sektorjev in tako Je bil preklican Zamenjale so ga nove norme, ki so bile odobrene lanskega decembra. Te določajo, da se legalna ura uvede z nekim datumom med 31. marcem in 10. junijem in da se neha med 20. septembrom in 31. oktobrom. Cas, ko naj velja legalna ura, se bo od leta do leta določil s predsedniško določbo. Kako so Italijani reagirali na uvedbo legalne ure? V morju soglasja in nesoglasja, ki ga razburka vsaka novotarija, je inštitut «Doxa» izvedel anketo z običajno metodo vzorcev, da bi se videlo, kaj mislijo Italijani o legalni uri. Anketa je pokazala, da je legalni ali poletni uri na-konjenih 16 odstotkov, proti t>a Je 12 odstotkov. Več kot polovica Italijanov (52 odstotkov) pa Je glede tega vprašanja indiferentna; mnenja so, da ima uvedba legalne ure prav toliko dobrega kot slabega. Velika večina anketiranih moških (61,9 odstotka) Je izrazila pre pričanje, da Je bil ukrep sprejet, da se štedi električna energija, in samo 13 odstotkov Je izjavilo, da je namen ukrepa imeti uro več dnevne svetlobe. Toda naj bodo naklonjeni spremembi ali ne, se morajo vendar vsi podvreči posledicam, ki jih povzroča legalna ura. V noči od 23. na 24. sept npr. stopi v veljavo v vsej Italiji nov zimski umik železnic, ki bo veljal do 25. maja 1968. Opolnoči med soboto in nedeljo bomo ure pomaknili za uro nazaj in tako bo nastal presledek 60 minut, v Ka- terem ne bo nadaljevanja umikov za vlake. V tem presledku bo promet bistveno zmanjšan: vožnjo bodo nadaljevali samo vlaki, ki lahko v tej uri dospejo na svojo končno postajo ali vsaj na kako važnejšo postajo, medtem ko se bodo vsi drugi vlaki ustavili. Kar zadeva letalske proge, pa bo prehod z legalne na sončno uro povzročil v kratkem razdobiu dvojno spremembo umika. Po mednarodni konvenciji morajo namreč letalske družbe 31. oktobra zamenjati poletni umik, ki je v veljavi od 1. aprila. Tako bo prva sprememba urnika med 23. in 24. septembrom, druga pa, ko bo nehal veljati mednarodni poletni umik. Približno dve leti pozneje pa je | Merico in Pinotera Nacional. Vozi- bil Goldfine obtožen davčne utaje za 817.000 dolarjev (čez pol milijarde lir). L. 1961 je bil zaradi tega obsojen na leto dni zapora. Umrl j« milijarder Bernard Goldfine BOSTON, 22. — Ameriški milijar-der Bernard Goldfine, znan po zloglasnem škandalu 1. 1958, Je danes zgodaj zjutraj umrl v svojem stanovanju v Bostonu v starosti 76 let. Zadela ga je kap. Poleti 1958 je Goldfine priznal, da je že več let dajal darila — v mno. gih primerih denarne vsote — visokim vladnim funkcionarjem ter drugim političnim osebnostim v Washingtonu. Med .(obdarovanimi)) je bil tudi Sherman Adams, svetovalec predsednika Eisenhowerja, ki la še niso našli in bojijo se, da so vsi potniki mrtvi. Nekega kmeta, ki je sporočil nesrečo in se vrnil k reki, je prav tako zajelo vodovje in ga odneslo. RIMINI, 22. — V Riminiju se je danes nadaljeval VI. kongres zgodovine žumalizma. Posebno za nimiva sta bila referata o ■ ..liberal-nem in zmernem tisku« ter o «so-cialističnem tisku«, ki sta jih imela profesorja Berselli in Manzotti z univerze v Bfologni. Reka j« odnesla avtobus z 20 potniki ACAPULCO (Mehika), 22. — Tok vode in blata je odnesel s seboj avtobus z 20 osebami ter ga zvrnil v naraslo reko Arenas med Ciudad niiiHiiiiiiiiiiiH»ii»iiiinii»imiiii*«Hiiniii»*iiiii»mniiiiiuiiiiniiiiiiHfiMiiii»lHiii»iiiiimimint«niUiiiii»i:e pa sta ranjeni njegova žena in vnukinja. BITONTO (Bari), 22. — Dve osebi sta se ubili, dve pa sta hudo ranjeni po nesreči, ki se je zgodila na cesti Bitonto-Modugno. Po prvih ugotovitvah se je neki «500», ki je s štirimi osebami prihajal iz Barija, zaletel v tovornjak. Po trčenju se je «500» tudi vnel, vendar so nekateri mimo vozeči avtomobilisti ogenj pogasili. Knjiga o partizanski saniteti Ker je imel priliko od blizu ne samo opazovati temveč tudi občudovati vse velike napore m tudi uspehe partizanskega zdravstva in ker šteje partizansko zdravstvo na Slovenskem v vrsto ene najpopolnejših dejavnosti med narodnoosvobodilnim bojem, se je znani slovenski zgodovinar, profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani Metod Mikuž lotil pisanja knjige ORIS PARTIZANSKE SANITETE NA SLOVENSKEM, ki je v izdaji založbe Borec pravkar prišla na slovenski knjižni trg. Smemo mu verjeti, da se je s tem lotil težavnega dela in da prav v težavnosti leži tudi odgovor na vprašanje, ki si ga pisec postavlja v uvodu: kako da se še nihče ni lotil pisanja o partizanskem zdravstvu na Slovenskem. Res je čudno, da po sicer številnih člankih in zapisih, večinoma avtobiografskih, o doživetjih v partizanskih bolnišnicah in o u-stroju, delovanju in življenju posameznih bolnišnic, nismo še dobili zaokroženega dela o partizanskem zdravstvu. Zdaj je to veliko vrzel izpolnil Metod Mikuž in nam s svojo knjigo, obsegajočo prek 300 strani, podal oris razvoja in ustroja zdravstvene službe v partizanih, o kateri smo sicer že dosti slišali in precej brali, zaokroženega pregleda o njej pa vendarle nismo imeli. Zdaj imamo tudi zaokrožen pregled partizanskega zdravstva, ki bo seveda izpolnil tiste naloge, zaradi katerih je bil napisan. Pri tem pa je treba seveda upoštevati, da je Mikužem knjiga znanstveno delo, vseskozi dokumentirano, napisano stmmo na podlagi najrazličnejših virov in da torej ne gre za kake poljudno napisane in zanimive opise dogodkov v partizanskih bolnišnicah, v zvezi z njih nastankom, ustrojem ali delovanjem. Gre za prikaz razvoja in ustroja partizanske sanitete na vsem slovenskem ozemlju v vsem času osmbodil-nega boja. Po obširnem uvodu, v katerem razlaga avtor svoj pristop do snovi, pobude za delo ln koncepte svoje razprave, je snov razdeljena na tri dele. Prvi del zajema obdobje od začetkov pa do prvega osvobojenega ozemlja in konca velike italijanske ofenzive v jeseni leta 1942. Drugi del zajema čas od jeseni 1942 do nemške ofenzive v jeseni 1943, tretji, del knjige pa čas od takrat dalje do osvoboditve. Vsak od teh delov pa spet zajema vsa slovenska področja. V prvem delu je pretežen del posvečen razvoju partizanske sanitete v Ljubljanski pokrajini, v drugem so tudi ostale pokrajine, Primorska, Gorenjska in Štajerska že več zastopane. V tretjem delu pa je snov po vseh pokrajinah pretežno enako razporejena, čeprav je seveda glede na pomen prikaz partizanske sanitete v takratni Ljubljanski pokrajini vendarle najbolj obširno prikazan. V. Okviru posameznih čarovnih obdobij in posameznih krajevnih obmČfhj pa prikazuje pisec najprej organizacijski razvoj sanitete, nato razvoj sanitete v partizanskih e-notah ter slednjič še razvoj partizanskih bolnišnic. Jasno je, da se avtor knjige posebej dotika še civilne sanitete na Primorskem, ki je bila tesno povezana z vojaško, razvoja ekonomske službe v zvezi s saniteto in partizanskega lekarništva. V okviru teh poglavij skuša biti Mikuž kar najbolj podroben opisovalec razvoja in razmer v partizanski saniteti in to kljub pomanjkljivim virom. Sproti skuša reševati tudi vsa nerazčiščena dejstva ter pojasniti nejasnosti ali neskladnosti med posameznimi ustnimi ali pismenimi viri. V tem pogledu je Mikuž storil veliko ter opravil ogromno nalogo, saj je že samo zbiranje gradiva, med tem predvsem arhivskega, terjalo ogromno časa in podrobnega študija. Morda sicer knjiga ni napisana tako, da bi z zanimivo napisanimi privlačnimi opisi, z bogatim slikovnim gradivom in prikazi zanimivih podrobnosti pritegnila širok krog bralcev. Morda ni napisana tako briljantno, da bi navdušila vsakogar, ki bo knjigo vzel v roke. Toda ker gre za zgodovinsko znanstveno delo, čeprav šele za oris, kot ga avtor imenuje, ne pa za poljuden prikaz partizanskega zdravstva, smemo Mikuževo delo toplo pozdraviti kot velik prispevek k zgodovini slovenskega partizanstva, v katerem je seveda tudi saniteta odigrala več kot pomembno vlogo. Vendar pa bo o nastajanju partizanskih bolnišnic, o njih usodi, o življenju v njih, o zdravnikih, o konspiraciji, o prehrani, zdravljenju, najrazličnejših težavah, o evakuacijah, borbah s sovražniki, o delu zdravnikov in drugega osebja našel vsak bralec obilo dragocenih podatkov. Tako kot tudi o razvoju sanitete po brigadah in divizijah, pa o ljudeh, ki so si za razvoj slovenske partizanske sanitete pridobili največ zaslug. Zato bo najbrže Mi-kuževa knjiga še dolgo dragocen sistematičen vir za slovensko partizansko zdravstvo. Sl. Ru. • « * Milanska Scala je češko pevko H. Svobodovo iz Janačkovega gledališča v Brnu angažirala za Turandot v istoimenski Puccinijevi operi, ki bo prišla na spored spomladi 1968. V okviru delen,jskega kulturnega festivala je v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki razstavljal slikar-grafik Rudi Simčič. (Na sliki; Razkroj) Osem izgubljenih s «Fiete Schultze» BREST, 22. — Francoske obalne straže so sporočile, da sta 24 mož posadke z vzhodnonemške trgovske ladje «Fiete Schultze«, ki se Je včeraj potopila v Atlantiku pred špansko obalo, rešili trgovski ladji ..Jasmina« in ..Borussia«; prva Jih je pobrala 19, druga pa 5. Našli bo tudi tri trupla. Manjka še vedno osem mož, id so verjetno dokončno izgubljeni. Na potopljeni ladji je bilo 35 mož posadke in ne 42, kot je bilo prej javljeno. PODATKI PREDSEDNIKA MEDNARODNE TURISTIČNE ZVEZE «Bela industrija» in njen delež v mednarodni menjavi V lanskem letu je samo mednarodni obračan od turizma znašal skoraj 13 milijard dolarjev • Izredne možnosti za bodoči razvoj turizma na svetu Čeprav je ves september pri nas in tudi na bližnjem in širšem področju okoli našega mesta več ali manj deževen, poročajo iz istih turističnih krajev, da se dotok turistov še vedno nadaljuje. Samo ob sebi se razume, da se danes ne da nič govoriti o poplavi turistov, kakršna Je bila v dveh mesecih «visokega poletja«, toda iz nekaterih krajev Istre, Kvamera, pa tudi od drugod iz Dalmacije, kakor tudi iz turističnih krajev zahodnega Jadrana poročajo, da so hotelske zmogljivosti več ali manj zasedene, celo bolj kot prejšnja leta, ko je bil september veliko bolj sončen. To se da raztolmačiti s tem, da Je bil julij, iz znanih razlogov, turistično slab. Mnogi ljudje, ki se v juliju niso upali na počitnice, zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu, so se opredelili za sedanjo že jesensko sezono. Iz tega bi mogli sklepati, da je letni oddih, posredno torej turizem v splošnem postal že nekaj tako normalnega, skoraj obveznega, da si ga določen sloj ljudi privošči prej ali slej, če ne v zgodnji, pa v pozni sezoni. V tem našem izvajanju pa ne mislimo govoriti o turizmu in letnem oddihu kot neki nujnosti ali če hočemo navadi, ki se je pri določenih ljudeh že ukoreninila, pač pa bi radi spregovorili o turizmu kot o nekakšni industriji, kot o novi ali vsaj novejši ekonomski panogi že svetovnega merila. Pravzaprav so ekonomisti že pred davnim, pred nekaj desetletji imenovali turizem kot — belo industrijo. Nekatere države polagajo veliko pozornost tej gospodarski dejavnosti in posebno Španija, Francija, Italija in Jugoslavija, da ne govorimo o Libanonu, imajo, kar zadeva sredozemski turizem, v njem pomemben vir dohodkov. Gričja tudi spada med te države, vendar se je z letošnjim državnim udarom za to sezono izločila iz vrste najpomembnejših sredozemskih turističnih držav. Iz poročila, ki ga Je dal visoki komisar za turizem v Belgiji Arthur Hulot, ki je hkrati predsednik mednarodne zveze turističnih uradov, pa moremo razbrati po-'higri «bele industrije« v svetovnem merilu. Iz teh podatkov bomo povzeli le nekaj najpomembnejših in najbolj značilnih. V letu 1966 so turisti porabili za svoje počitnice, ogled raznih turističnih krajev, zgodovinskih zanimivosti itd., vštevši prevozne stroške, 12 milijard 800 milijonov dolarjev. Ta velikanska vsota Je nekakšen obračun svetovne menjave v mednarodnem turizmu. Ce upoštevamo dejstvo, da znaša vrednost svetovne blagovne menjave 200 milijard dolarjev, odpade na turizem kar 6 odstotkov te velikanske vrednosti. Pri tem velja zabeležiti še eno značilnost: turizem se zelo naglo razvija in postaja vedno bolj množičen. V zadnjih desetih letih se svetovna menjava blaga, to se pravi svetovni izvoz odnosno u-voz veča za 7 odst. na leto, dohodki od turizma pa se v povprečju večajo za 11 odst, na leto. Toliko o mednarodnem turizmu. Toda že omenjeni Arthur Hulot pravi, da Je turizem v celoti podoben ledeniku, ki pluje po oceanu, znano Je, da moli iz vode le šibka tretjina ledu, dve obilni tretjini pa sta pod vodno gladino. Arthur Hulot pravi, da je samo mednarodni turizem v lanskem letu dal že omenjenih 12 milijard 800 milijonov dolarjev, kar Je ena tretjina «ledenika», nacionalni turizem pa da je dal nadaljnji dve tretjini tega turističnega »ledenika« točneje povedano še veliko več, saj njegovi računi pravijo, da so ljudje za svoje počitnice, turistične izlete in turizem v najširšem pomenu besede potrošili, kar 65 milijard dolarjev. To pa Je že ena tretjina vrednosti vsega svetovnega izvoza, torej vse mednarodne blagovne menjave. Se nekaj podatkov: Pri nas, vendar pa le na našem področju, smo vajeni beležiti milijonske prehode meje, saj Je naša meja z Jugosla-vijo ena najbolj odprtih mej na svetu. Arthur Hulot zatrjuje, da je leta 1965 prekokraičlo meje svojih domovin 113 milijonov turistov, lani pa jih Je bilo že 125 milijonov. V enem letu se je torej število turistov povečalo za 12 milijonov. To naglo naraščanje pride še bolj do izraza, če upoštevamo dejstvo, da je leta 1950 znašalo število vseh «mednarodnih» turistov le 25 milijonov. Sedaj se bomo omejili v glavnem na Evropo, na katero odpade levji delež mednarodnega turističnega prometa. Na Evropo namreč odpade kar 73 odst. vseh mednarodnih turističnih premikov, 17 odst. jih odpade na Severno Ameriko, 3 odst. na Srednji vzhod, prav toliko na Latinsko Ameriko, po 2 odstotka pa na Azijo,- Avstralijo in Afriko. Evropa Je torej središče svetovnega mednarodnega turizma. In vendar velja tu dodati podatek, ki deloma demantira gornjo trditev. Ko se namreč vprašamo, odkod teh 73 odst. turistov v Evropi, ugotovimo, da je res Evropa nekakšen center mednarodneča turizma, da pa v že omenjenih 12 milijardah in 800 milijonih dolarjev imajo precejšen delež ZDA, ki dajo sorazmerno manjše števi- lo turistov, ki pa so neprimerno bogatejši od evropskih. Glavne turistične sile so ZDA, Zahodna Nemčija, Franclja, Velika Britanija, Kanada, Holandska, Belgija, Luksemburg. Italija, Jugoslavija, Švica, Švedska, Danska in Avstrija. Seveda gre v tem primeru za nekakšno medsebojno izmenjavo turistov in dosledno s tem dohodkov od turizma. V tem pa so tudi določene razlike: Velika Britanija na primer ali Švedska ima od te menjave na račun turizma več škode kot koristi. Mislimo v tem na to, da Angleži odnosno Švedi več porabijo kot turisti v tujini, kot potrošijo tuji turisti, ki obiščejo Anglijo odnosno Švedsko. Obraten primer imamo v Španiji, Italiji, Jugoslaviji in še o nekaterih drugih evropskih deželah, ki gravitirajo bolj na jug in so zaradi svoje klime bolj privlačne, hkrati pa niso tako bogate, da bi si mogle privoščiti več mednarodnega turizma. Ko smo tako prikazali sliko stanja do zaključka lanskega turističnega leta, poglejmo, kaj se v razmerah normalnega torej mirnega razvoja obeta za prihodnost, vsaj za prihodnjih deset let. Glede tega predsednik mednarodne zveze turističnih organizacij Belgijec Ar- thur Hulot pravi: To, kar smo prikazali, dokazuje predvsem, da je možnost naraščanja svetovnega turizma dobesedno fantastična, saj danes komaj ducat držav uresničuje 80 odst. celotnega svetovnega mednarodnega turističnega prometa, to se pravi, prometa turistov izven meja svojih dežel. Zaradi tega je povsem možno, da se bo v dobi, ko bodo tudi prebivalci drugih dežel v večjem številu začeli potovati v tujino, turistični promet povečal za 50 do 100 odst. In to je dejansko šele malenkost v primeri z resničnimi možnostmi. Drži namreč, da se je turistični potencial zgoraj omenjenih držav dejansko šele zganil. Za kaj gre, nam bodo nazorno pokazali primeri le treh izmed navedenih držav: Obračuni in statistike kažejo, da je leta 1965 odšlo preko meja svoje domovine le 10 odstotkov državljanov Velike Britanije, 7 odst. državljanov Francije in niti 2 odst. državljanov ZDA. Ce bi se potovanja le ameriških državljanov, ki bi potovali kot turisti v tujino, povečala za 1 odst., bi Evropa samo iz ZDA dobila 7 milijonov novih turistov. Fre Del mladine skuša svoje protestno ali kako drugo razpoloženje izraziti na vse mogoče načine. Med drugim tudi s kolajnami, na katerih moremo brati bolj ali manj sprejemljiva, pa tudi zelo kočljiva gesla. Ob petdeseti obletnici Carzana (september 1917) Bosanci poti vodstvom Slovenca z Italijani proti Avstriji IV. Nekaterih Pivkovlh izvajanj ne bo mogel podpisati Slovenec, ki je Sel skozi NOB. Mimogrede dodam tu, da je bil dr. Pivko po letu 1918 znan pristaš in pobor-nik tako imenovanega «jugoslo-venstva«, ki ni branilo le centralizma, pač pa šlo še dalje in govorilo o enem jugoslovanskem narodu itd. Tudi v knjigi «Jablane med frontama« najdemo v pogovoru s Finzi jem slične trditve; Finziju, ki govori o italijanski enotnosti, kratko odgovarja: »Tudi mi smo eden.« Vse te diskusije s Finzijem so obrobnega značaja; oba moža sta bila pač prepričana, da drug drugega ne moreta pridobiti in tudi, če bi se zedinila, bi to ne pomenilo nič, ko je nad njima stala višja sila politike in diplomacije, ki je šla v drugačni smeri, kot je gledal Pivko. Zato pač razumemo, če hoče Piv-ko delati le kot vojak, pri vojaškem podvigu. Da je v njegovih spominih dosti govora o Slovanih, se ne smemo čuditi. V svojem bataljonu Je imel ob Bosancih, precej Cehov in Slovakov, k) so imeli oficirske in podoficirske čine. O- u„„......................ni.•■nun.................. MANJ ZNANA STRAN IZ ZGODOVINE NARODNOOSVOBODILNE BORBE O junaštvih «kornatskih gusar jev» pričajo že legende Kako je skupina dalmatinskih ribičev lovila v svoje mreže mine, da bi borce oskrbela s potrebnim razstrelivom Od prvih ribiških čolnov na vesla iz leta 1942 se Je jugoslovanska partizanska mornarica proti koncu vojne razvila že v nekakšno vojno mornarico, oboroženo s strojnicami in kakim redkim topom. V zadrskem otočju. Jugovzhodno od jjugega otoaa lezi otočje Komati, ki jih je Plinij imenoval Crateae. To je Polinezija v osrčju Evrope, saj je na 320 kv. km posejanih kar 110 otokov, otočkov ter «školjev», po 3 na lcv.km, in to s fantastičnimi nav- iiiiiimniiiiimiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Postava po meri TORONTO, 22. — Po osmih mesecih, ki Jih je prebila v bolnišnici, se je 26-letna Fammie Smith, ki je po rodu Holandka, ponovno vrnila na delo in v normalno živ ljenje, vendar pa za 8 cm nižja, kot Je bila prej. Njen primer je verjetno prvi primer v Severni Ameriki, da so nekomu znižali postavo s tem, da so mu skrajšali noge. Dekle je bilo visoko 185 cm in ta za žensko nekoliko nenavadna višina Je zelo negativno vplivala na njeno razpoloženje, celo duševno stanje. Stalno se Je čutila prav na račun tega zapostavljena in se je zato umaknila vase m se odtujevala družbi. Tudi psihiater, h kateremu se je pogosto zatekla, je bil mnenja, da je prav njena višina razlog za njeno potrtost. Kirurg Bateman na ortoped skem oddelku bolnišnice v Torontu pa je 24. oktobra lani skrajšal dekletu najprej levo, 2. decembra lani pa še desno nogo. S tema dvema kirurškima posegoma je dekle postalo za 8 cm nižja, ker ji je zdravnik skrajšal obe nogi za 10 cm. Odrezal ji Je po 10 cm stegnenice. Kosti je ponovno povezal s posebno kovinsko sponko, mišičje, krvne žile ter živce pa je pustil nedotaknjene, ker da se bodo, kot je menil, same skrajšale. In res se je to zgodilo v nekaj mesecih, ki Jih Je dekle preživelo v bol- pičnimi ter vodoravnimi oblikami. Kot tajinstveno otočje iz kakšne starodavne bajke, sage. Otočje je nenaseljeno, redko kje obdelano, toda njegove prozorne, kristalno čiste vode so bogate najrazličnejših vrst rib. Komati, to so jadranski Lofoti, najbogatejše lovišče rib, ki danes v svoje romantične tesni in zalive privablja zlasti športne ribiče, podvodne lovce. Čeprav se na pustih otokih pase tudi drobnica, in tu lahko vidite sem in tja prav orjaška stoletna oljčna drevesa, ki dajejo na leto tudi po stot olja, pa Kornati seve niso nikdar bili prebivališče poljedelcev, marveč otočje spretnih ribičev. Oni pravijo, da Je v Komatih toliko otokov, kolikor je dni na leto, ter da se skozi njihove tesne «ulice» lahko prevleče le njihov dober poznavalec ter zelo spreten, vešč mornar. Pa še .a se mora v «tem labirintu vode v kopnem, ter labirintu kopnega v vodi« — kakor je o Kornatih zapisal pok. un. prof. dr. Ivo Ru-bič — bati in paziti, da ne nasede na plitvine ter «sike». Morda Je, mimo drugih legend, ki jih Je ljudstvo tod naokoli spletlo zaradi često čudnih, prav fantastičnih oblik posameznih o-tokov, katerih strme obale, razjedene od valov in vetrov, na nekaterih mestih spominjajo tudi na mrtvaške glave, pa zaradi neke posebne »kornatske« tišine, tu nekje nastala tudi stara bajka, ki pravi, da je ladja rekla človeku: «Varuj ti mene od kopnega, jaz pa bom tebe od morja « Resnično, nikjer se otočje na Jadranu ni tako razdrobilo kot v Komatih. Morda jim zato nekateri skušajo razvozlati njih starodavno ime od latinskega glagola corrimare, kar pomeni »zdrobiti, razsekati«. Le vešči mornarji in ribiči znajo Dovsem varno pluti skozi labirint kanalov med tem otočjem, skozi to jadransko Mikronezijo. Zato so bili le-tem varno zatočišče v primeru potrebe. V kor-natskih kanalih so se nekoč, v davnih časih bojev domačinov z nišnici, tako da se Femmie Smith vrača sedaj v življenje brez kompleksov. .................................n...........iiuimiiiiiiiiiiiiuilimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniinliiiiiintiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Morali I Vzpostavite stike s sosedi. se boste spoprijeti s starim vpra šanjem. Neki prijatelj vam ne bo nudil pomoči. BIK (oi 21.4. do 20.5.) Pokazali boste izredne sposobnosti. Spremenljivo razpoloženje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Sku šajte si pridobiti izgubljene energije. Lahko zaupate nekemu staremu prijatelju. RAK (od 22.6. do 22.7.) V svoj delovni program vnesite tudi staro še nerešeno vprašanje. Ugoden razvoj čustvenih odnosov. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pustite, naj se dogodki razvijajo po svoji poti. Presenečeni boste spričo privrženosti drage osebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zamenjujte poguma z neprevidnostjo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Dobro se pripravite na važno srečanje. Ne zaupajte vsakomur. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Popravite svoj načrt, če ta ne ustreza. Dobro razpoloženje v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan bo primeren za finančne podvige. Prišlo bo do pomirjenja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne prizadevajte si, da bi uskladili na sprotujoče si interese. Z opreznostjo boste dosegli svoje notranje ravnovesje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspelo vam bo razčistiti zapleteno zade vo. Odpravili se boste na potovanje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nadaljujte z izpolnjevanjem svojega načrta. Obiskal vas bo dober prijatelj. Benečani, Turki, Saraceni, skrivali drzni pomorščaki — gusarji, s svojimi naglimi ladjicami, ki so vlivale strah in trepet posad kam tudi veliko večjih beneških in drugih ladij. Zato ni čudno, če Komatom pravijo tudi »morska trdnjava«, »zaklonišče« ter I »eskadra nepremičnih vojnih ladij«. Komati so bili v nekdanjih časih stoletnih bojev za oblast nad vzhodnim Jadranom ter otoki, prava morska trdnjava, bolj vama za časa vojne kot v času miru. Zato so bili velikega pomena v času vojn na Jadranu, ne le v davno minulih stoletjih, marveč tudi v zadnji svetovni vojni Tedaj je narodnoosvobolina voj ska, posebej še partizanska mor narica, tu na njih imela skorajda skozi tri leta svoje varno in močno, neosvojeno oporišče, svo je bolnišnice ter utrdbe, svoja zaklonišča in svoje brigade. Tod skozi in preko njih je vodila glavna pomorska pot iz severne Dalmacije na svobodni Vis ter z njega proti severni Dalmaciji m dalje do otokov Hrvatskega Primorja, do Kvarnerja in do borcev, ki so se borili na kopnem v Liki, na Kordunu, na višavah Velebita, ter v Gorskem Kotarju. V smeri proti Visu so partizanske ladja in motorne jadrnice prevažale stotine, tisoče ranjencev, ter od sovražnikovih ofenziv in zločinov ogroženega nevojaškega prebivalstva, starcev, žena in otrok, tako imenovanega »zbjo-ga» na varno na osvobojene otoke, ali prek Visa v partizanske baze v tedaj že osvobojeni južni Italiji v Monopoliju in Bariju. Koliko resnično herojskih, res legendarnih podvigov v viharnih nočeh na morju je bilo zapisanih v letih vojne na tej poti; strani ki še čakajo na svoje pisatelje na svoje scenariste in filmske ka mere. Prav nedavno, ob sloves nih proslavah 25-letnice jugoslo vanske vojne mornarice in po morstva, so jih govorniki ter pi-'-ci spominov na junaške podvige partizanske mornarice znova <*■ življali. Pri tem so osvetlili tudi nekatere doslej širšemu krogu bralcev manj znane dogodke in njihove znane in neznane junake. Med njimi so tudi «kornatski gusarji«, skupina mladih pogumnih ribičev, mornarjev ter pomorščakov, ki Je sredi vojne vihre julija 1942. leta na področju Kornatov osnovala prvo četo mornarjev — minerjev NOB, ter tako začela nadvse nevarno dejavnost, ki je terjala v takratnih skromnih razmerah, brez prave opreme, skrajno iznajdljivost ter pogum, ki ga je marsikateri med njimi, seve, plačal z življenjem. «Kornatski gusarji« so s svojimi ladjicami, še prej s čolni, lovili sovražne mine, tudi magnetske, v svoje mreže, jih demontirali ter iz njihovega močnega eksploziva delali nove mine, večji del pa ga pošiljali svojim tovarišem, borcem v gorah na kopnem. Tako so osvobajali plovne poti partizanskim ladjam na njihovih tveganih nočnih plovbah med otoki ter kopnim. ter njihovim posadkam in potnikom, borcem, ranjencem ter »zbjegu« zagotavljali varno plovbo skozi zasede nevidnih sovražnih minskih polj. Z minami lastne izdelave, iz razstreliva in delov razmon ti ranih ulovljenih sovražnikovih min pa so mu zagrenili marsikatero uro, saj so jih vešči, pogumni mladi »kor-natski gusarji« postavljali na tista plovna pota, ki so Jih običajno uporabljale sovražnikove ladje. Njihovi kapitani pa jih na ] svojih kartah minskih polj seve niso imeli vrisanih. Spominu na «komatske gusarje« so se ob letošnji proslavi jugoslovanske vojne mornarice, kakor tudi vsem ostalim pomorščakom — minerjem, ki so jim na tej pogumni, tvegani akciji sledili med NOB in prva povojna leta, posebej oddolžili z otvoritvijo stalne spominske sobe v Pločah pri Splitu. V njej je po zaslugi enega od redkih preživelih prvih pomorščakov — minerjev NOB kap. fregate Stipe Ra-dana zbrano veliko dokumentarnega gradiva, dokumentov, že zbledelih fotografij ter primerkov naprav, orodja in min, ki so jih sami izdelali iznajdljivi pomorščaki — minerji med vojno na Jadranu. V tej sobi, med tem spominskim gradivom, zavzemajo med prvimi častno mesto, mladi, pogumni fantje, «komat-ski gusarji«. Njihova zgodba je, na kratko, tale: Spomladi leta 1942 se je bata-ljon POJ «Bude Borjan« boril v Liki. Potrebno Je bilo napadati sovražnika ter njegove komunikacije, borce oborožiti z ročnimi bombami, za to pa je bilo potrebno strelivo. V tem bataljonu so bili tudi borci, doma z otokov, posebno s področja šibem ka Oni so komisarju bataljona V. Dupinu, ki je bil tudi sam i otoka Prviča pri Šibeniku, predlagali, da bodo oni nabavili potrebni eksploziv iz morskih min. Predlog je bil sprejet in junija 1942 je 5 partizanov otočanov odšlo v mali, niti ne 6 dolgi gaeti na vesla in jadrom, na svoj pogumni podvig. To hrabro četico so sestavljali: Joso Grubelič, komandir, tukan Vlahov, Ante Lučev, vsi trije padli med NOB, Dinko Antič, tragično utonil pri otoku Kreti v tragediji jugoslovanske tr- govske ladje »Tisa« 13. oktobra 1965, ter Martin Vladič, ki Je umrl 1. 1966 v Zadru kot vojni invalid. Občasno se jim je prt njihovem tveganem, pogumnem lovu nevarnih min pridružil kot šesti član še Vitomir Gradiška, ki sedaj živi v Šibeniku. Ti prvi pomorščaki — minerji, doma z otokov šibenskega in zadrskega otošja, s Prviča, 2ir-ja, Murterja, Vodic in Tribunja. so do 15. decembra 1942 izvlekli iz morja okrog 105 min ter tako pridobili za borce NOB okrog 1.000 kg kakovostnega močnega streliva, ki je bilo potem preko zalivov Sovi j a in Srima — iz tajnega skladišča min in eksploziva, skritega po škrapah na otoku Grmenjaci Veli — poslano a partizanskimi ladjicami borcem na kopnem. Tej pogumni skupini borcev je ljudstvo srednje Dalmacije dal' častni vzdevek «gusarji Koma tov«. Tako so v ljudskih pripo vedih ter izročilu kmalu postali živa legenda, o kateri spomin še dandanes kroži po otokih ter v naseljih od Šibenika do Zadra, ko se ob dolgih zimskih večer" obujajo spomini in dogodki in zdaj že odmaknjenih dni in ter In če boste kdaj sami prišli na Kornate ter se zapletli v pogovor s tamkajšnjimi ribiči, vam boau povedali še marsikateri nevsakdanji podvig pogumnih pomorščakov — minerjev «gusarjev s Kornatov«. Saj tudi oni spadajo med mnoge legende, ki se sple-tako okrog tega slikovitega dalmatinskega otočja. S. D. Slovenec Gobec je bil s Pivkom in zanj velika pridobitev, saj Je gradil in nadziral brzojavne zveae Trident — Levico (glej 2. knjiga str. 81—82). Na četrtem sestanku z major* jem Finzijem je uredil Pivko tudi »pravni položaj« zarotnikov. Fin* zl se je obvezal, da spravi po akciji vse zarotnike v Francijo, kjer so obstajale antiavstrijske legije Cehov; Italija teh še ni do* volila (2. knjiga str. 89—90). — Prišlo je sicer nato do drugačne rešitve, na pobudo Pivka so Kar-canci ostali v Italiji in se organizirali v antiavstrijske propagandne čete, patrulje, ki so delovale na fronti. — Kakšen Je bil podroben potek in priprave na Carzafr sko noč septembra 1917? Pri [trav« in potek Carzana Podatke povzemam po 2. knjigi Pivkovih spominov dalje. Pivko Je s svojimi Bosanci prišel na su-gansko fronto že novembra 1918. V začetku je bil s svojo četo severno nad Carzanom, na odseku Cavema in to do 13. maja 1917, ko je prišel pred sam Carzano. 2e januarja 1917 je imel pripravljeno pošiljKo za Italijane, je pa moral vse zažgati, ker je zbolel (o tem piše že v 1. knjigi, str. 109—110). 11. julija 1917 Je nato Izdelal do konca začeti načrt za 1. Italijan, sko armado. Predlog je bil, kratko povedano, ta, da dve italijanski koloni skozi odprto fronto pri Car* zanu prodreta e eni noči v smeri: prva Levico-Pergine na Trident, druga pa pod Salubijem, deloma po novo zgrajeni cesti, katere načrt je dal. na Bočen. Bil je Ceh Mlejnek, ki se Je po načrtu, dasi je bil celo vodja patrulje, v noči od 11. julija na 12. »izgubil« od ostalih dveh mladih Bosancev. Nastal je seveda preplah, toda »izgubljenec« se Je vrnil 13. julija zjutraj. Dan prej j« prišel v avtu Italijanov do same Vicenze. (2. knjiga str. 13 dalje). Nekaj dni se je pred tem učil na menja Poljake. Tu je Pivku prišla prav ideologija »Sokola«, ki je gojila slovansko vzajemnost, seveda ne v političnem, pač pa predvsem v kulturnem smislu. To ni bil nikak panslavizem, pred katerim so imeli tak strah liberalni gospodje Trsta. Slo je pa za neki duhovni zagon, ki je v oni dobi mali slovenski narodič le držal pokonci ob pritisku germanstva in italijanskega imperializma. Prof. Pivku je treba priznati, da je kot poklicni slavist kar dobro prodrl v vojaške skrivnosti, v strategijo in taktiko. Svojo akcijo, ki je bila strogo vojaška, je zasnoval široko, a do vseh podrobnosti. Armadno poveljstvo v Vicenzi, in od tega major Finzi, je že po prvem kurirju, ki je stik šele vzpostavljal, dobilo kar obsežen ovitek dokumentov. Skice vseh avstrijskih postojank, bunkerjev, zaklonišč so izrisali Pivkov! sodelavci v natančnih merilih, da ne govorim o številčnem stanju sil in o oborožitvi. Najtežje delo, ki ga sam nikjer ne ocenjuje, pač pa skozi vse svoje spomine mimo, podrobno prikazuje, je bilo pridobivanje moštva, zarotnikov. Razumljivo, da ni mogel računati, da bi pridobil celotno četo. Niti celotnega voda. Pridobival je v vseh četah izbrance, ti so nato delali dalje med moštvom in ga obveščali. V knjigah ne najdemo podrobnih statistik; najmanj zarotnikov, kot se zdi, je imela 2. četa, največ njegova, 4. četa. Finziju je ob prvem sestanku omenil, da je zarotnikov 50 (2. knjiga str. 38). Cez čas (prav tam, str. 108) jih Je bilo 70 in 18 oficirjev in podoficirjev. Po narodnosti so med oficirji in podoficirji prevladovali Cehi. Pivko, ki je gradil svojo zaroto na sokolskih načelih in idejah je med Cehi našel največ članov Sokola, saj je ta nastal na Češkem in bil tu res močno razširjen. Med moštvom so pa imeli večino Bosanci — Bošnjaki piše Pivko, kot smo Slovenci pod Avstrijo poimenovali zlasti bosanske vojake. Med Bosanci so pa imeli večino zlasti pravoslavni, ki so se čutili Srbi. Bosanci, mohamedanci, teh je bilo samo 5 od 70, so pa v večini stali! pamet kratkega stavka: lo sono še za Avstrijo, saj je ta v svojil politiki v Bosni, kjer je tudi uveljavila svoje staro načelo: »dlvide et impera« — razdvoji in vladaj, protežirala bogate sloje, ki so bili mohamedanske veroizpovedi. Omenja pa vsaj tri Slovence v svojih spominih naš Mariborčan med svojimi vojaki: tržaškega Slovenca, nekega iz Pivke in iz Idrije, V razmerju na številčno stanje so Slovenci pri Carzanu bili kar zadostno zastopani. Svoje zarotnike Je pa znal iz bosanskega bataljona spraviti tudi v zaledje, v razne vojaške tečaje, k zalednim pomožnim enotam. Ali pridobil je somišljenike-zarotnike, vsaj pomočnike, tudi pri drugih vojaških enotah. Nekateri teh se mu niso po neuspelem Carzanu mogli pridružiti, da bi prešli na italijansko stran; tako poročnik Vavpetič, ki je poveljeval rezervni četi in bil »prisiljen« celo pomagati zatreti vdor Italijanov, tako da je zasedel prazne postojanke Karcancev — »Karcanci« tako lahko poimenujemo te zarotnike, ker se »Carzano« izgovarja po naše: »Karcano«. — V zaledju mu Je bil v pomoč mariborski znanec m Sokol Slovenec Souček, ki Je bil pri 102. polku, kjer so bili v večini Cehi. UKMtmtm Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Lahka glasba - 12.10 Alpska jezera: »Vrbsko jezero« -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 G. Cinquetti in U Jurgens - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Avtoradio - 16.20 V tričetrtinskem taktu : 16 30 Dve pravljici - 16.45 Glasovi in zvoki - 17.30 Melodični orkestri - 17.50 Ne vse, toda o vsem - 18.00 Poklici v slov. pesmi - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 V svetu jazza 19.00 Počitniška srečanja -19 15 Pianist F. Cassano - 19.35 Zabavni ansambli - 20.00 Športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji - 20.45 Elektronske orgle - 21.00 A. Marodič: »Operacija Pedestal« -21.25 Orkester in zbor Dana Hilla 21.40 Vaški ansambli - 22.15 F. Schuber*: Pet nemških plesov - 22.30 Za prijeten konec tedna. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20 15 Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom ■ 10.45 Celentanov klan - 11.00 Boccherini, Beethoven in Rimski-Korsakov 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.45 Plošče - 14.40 Za prijetno razpoloženje - 15.00 Popevke - 16.00 Mali koncert - 16.45 Dva pevca - 17.00 Razigrani ritmi - 17.15 Izbrali ste... - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Poje W. Carr - 23.15 Plesna glasba. SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.3« Pevci lahke glasbe -9.07 Ital. plošče - 10.05 in 11.05 Dve uri glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Glasbeni spored - 13.50 Radijske kronike - 15.10 Italijanske pesmi - 16.00 Spored za mladino - 17.32 Mezzosopranistka E. Stignani - 18.05 Znanstvena oddaja - 19.30 Luna park - 20.20 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji. tl. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.40 Glasbeni variete -11.442 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba 13.00 Shirley Bas-sey - 14.00 Juke-box - 14.45 Glasbeni kotiček - 16.05 Neapeljske pesmi - 17.05 Popevke - 17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazz - 21.00 Plesna glasba. til. program 10.00 Bachova kantata št. 146 - 11.00 Antologija interpretov - 12.20 Wardove in Messiaenove skladbe - 12.55 Na programu R. Strauss -14.30 Madžarski'kvartet: Bartok in Beethoven - 15.05 Bizet: Carmen 18.10 Hindemithova sonata -18.30 Izredna lahka glasba - 20.30 Simf. koncert 22.30 Dve enodejanki. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 8.50 Oddaja za žene 9.05 Zabavna glasba - 9.55 Radijska šola -10.25 Trije orkestri - 10.45 A. Ha-čaturjan: Otroška suita - 11.15 Plesni ritmi - 12.00 Turistični na- pol 13. tki - 12.20 Domače melodije 3.00 Na današnji dan - 13.10 Pianist Wladyslaw Kedra - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Tri Offenba-chove uverture - 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Melodije - 16.40 Prizor iz Bellinijeve opere Norma - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Gremo v kino! - 18.35 Igramo beat! • 19.00 Aktualnosti - 19.15 Domače- melo dije - 19.50 S knjižnega trga 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Zabavni orkester - 21.30 Zabavna radijska igra - 22.03 Mali zabavni ansambli - 22.15 Glasba ne pozna meja - 23.10 Oddaja za izseljence - 24.05 Igramo za ples. Ital. televizija 15.30 Kol. dirke - 18.00 Program za mladino - 19.00 Izžrebanje loterije - 19.05 Teden dni v parlamentu - 19.55 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Pevsko tekmovanje: Partitis-sima - 22.30 Moda in druge zani mivosti - 23.15 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Anketa: Raziskave - 22.00 E. Novelli: Le distrazioni del signor Antenore -22.50 Podelitev literarnih nagrad v Chiancianu. Jug. televizija 10.40 in 15.50 TV v šoli • 18.40 Vsako soboto - 18.55 Obzornik - 19.15 Cinibulk: Igračke na cestah 20.15 S. Osterc: Maska rdeče smrti — balet - 20.00 in 23.40 Dnevnik • 21.40 Iz tuje glasbene produkcije • 22.25 Zabavno glasbena oddaja - 22.40 Waterpolo Jugoslavija-NDR. parlamentario — parlamentarec sem. Dr. Pivko pa je že opoldne 12. julija vedel: vse je v redu. Kot je sam predlagal, sta na car-zanski most točno opoldne padli dve težki granati, znamenje Italijanov, da je Mlejnek v redu dospel. Izgubljeni Mlejnek je pa znal dati tako čudovito »poročilo« o situaciji italijanskih položajev, pred katerimi da je zašel, da ga je podpolkovnik Vidali takoj odlikoval z bronasto svetinjo in predlagal za povišanje v narednika kar je res dobil. Kdor zna pa zna' Mlejnek je bil brihten po naravi pa dobrega profesorja je imel Pivka. 21. julija sta zjutraj švignili dvr raketi iz italijanskih jarkov ko’ domenjen signal in ob 11. url zve čer se Je odpravil Pivko na svo prvi sestanek z neznanim ofici’ Jem, italijanskim odposlancem ’ vasi Strigno. Pivko se Je predst-vil kot »Pavlin«, kot se je pc' pisal Italijanu »Inzifu«. Tako t bro sta se razumela, da sta takoj razkrila kot: Plvko-Finzi. f mo glede vprašanja Je prišlo strani Pivka do ostre reakcije. S' jcr Finzi mu Je ponudil tis-' avstrijskih kron, kar je Pivko en-gično odklonil. Smehljaje Je Fi-izdal, da Je tudi Mlejnik storil is‘ ko so mu ponudili nekaj sto krč Tega Pivku namreč ni poroč’ ker je bilo poštenjaka sram, da • Italijani upajo kaj takega. N; mu. Cehu ponujati denar! Pivko Je od Finzija dosegel r prvem sestanku še to, da če pat v Speri nekaj bosanskih strelo-je to signal, da so navzoči viši avstrijski ofidrji na ogledu, ii začne takoj tolči italijanska »rti lerija. Tako se je za naprej Piv ko z lahkoto Iznebil vseh inšpek dj, višji ofidrji niso prenesli ar tllerijskega ognja In takoj odšli Pri političnem položaju v monar hlji je prišla v diskusijo tudi maj niška deklaracija »Jugoslovanske ga poslanskega kluba« Finzi jo jr podcenjeval, češ poglejte. Se Ji govora o »habsburškem okviru«, i katerem so avstritskl Jugoslovan hoteli ostati. Pivko pa je le sku šal možu dopovedati, da v avstrij skem parlamentu ni bila možni ostrejša izjava Tu Je Pivko Jasnr opredelil tudi svojo akdjo: »Z-diplomatsko stran dogovorov a ne morem brigati... Vojak sem 1: se kot tak ne morem boriti proL Avstriji« (2. knjiga str. 58). Pri nadaljnjem sestanku Je Piv ko omenil možnost vzpostaviti pre ko fronte telefonsko zvezo; obve ščevalec, diplomatski Finzi, mu Jc pa povedal o prisluškovalnih apa ratlh na obeh straneh fronte. 2e 15. avgusta Je Pivko zvede: (na 4. sestanku), da je Italijan ska vrhovna komanda, general Ca doma, načrt Carzano sprejel li da se bo Izvedel 13. septembra Dokaz svoje predanosti v boji proti Avstriji je Pivko dal, ko jr Finzija avgusta obvestil o dveh akcijah, ki so ju Avstrijci pripravljali na suganskem odseku. Zato se je ponesrečil 19. 8. napad «Deutschmelstrov» (polk, v katerem so imeli večino sudetski Nemci — zagrizeni proti Cehom) pri vasi Fontanelle. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: najviSja temperatura 25 stopinj, najnižja 19.4, ob 19 url 20.4, zračni tlak 1007,8 narašča, veter 4 km jugozahodni, vlaga 83 odst., nebo 9 desetink pooblateno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje, dežja je padlo 4,6 mm. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 23. septembra Slavojka Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 19,03. Dolžina dneva 12.11. Luna vzide ob 20.52 in zatone ob 11.36. Jutri, NEDELJA, 24 septembra Nada PRVI DAN MEDNARODNEGA ZASEDANJA 0 GOSPODARSKEM ZBLIŽEVANJU Italija vzgled plodnega sodelovanja med državami EGS in vzhodne Evrope Minister Tolloy poudaril vlogo Trsta pri pospeševanju kulturnih in gospodarskih stikov z vzhodom in nakazal smernice za nadaljnji razvoj • Posebno ugodna trgovinska menjava z Jugoslavijo V prisotnosti ministra za zunanjo trgovino sen. G. Tolloya se je včeraj dopoldne na tržaški univerzi pričelo tridnevno zasedanje o od-nošajih Evropske gospodarske skupnosti z državami iz vzhodne Evrope, za katerega je dal pobudo poseben organizacijski odbor in na katerem sodeluje tudi komisija združenih evropskih skupnosti. Zajedanja, ki se vrši pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine, se udeležuje večje število strokovnjakov iz šesterice, ter predstavniki vodilnih gospodarskih kio-gov in študijskih ustanov iz vzhodnoevropskih držav ter iz Jugoslavije. Glavni namen zasedanja je skupno pretresanje dosedanjih dosežkov glede gospodarskega sodelovanja med EGS in vzhodnimi deželami na kulturnem, socialnem in še zlasti na gospodarskem področju. Otvoritvene svečanosti so se pričele ob 9.30 v glavni dvorani univerze, v kateri se je zbralo čez 200 predstavnikov oblasti, gospodarskih in znanstvenih ustanov ter strokovnjakov iz vse Evrope. Med predstavniki oblasti so bili predsednik deželnega odbora dr. Ber-zantl, predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, generalni vladni komisar dr. Cappellini, deželni odborniki Marpillero, Giust in Stop-per, deželni svetovalec dr. škerk in prof. Šema, predsednik pokrajinske uprave dr. Savona in njegov kolega iz Vidma dr. Bortulo, senator Vi-dali in poslanka Bernetlčeva, tržaški podžupan prof. Lonza, občinski odbornik Hreščak, glavni ravna- telj trgovinske zbornice dr. Stein-bach, šolski skrbnik prof. Angiolet-ti, jugoslovanski generalni konzul inž. Marjan Tepina, podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja D. Košuta, visoki funkcionar tržaške carinarnice dr. La Rosa, ter številne druge osebnosti. V imenu rektorja Origoneja Je pozdravil prisotne strokovnjake In goste in še posebej glavnega predstavnika vlade sen. Tolloya dekan tržaške univerze prof. Udina, ki je naglasil koristnost takšnih srečanj na našem področju, kjer so dane motnosti za vzpostavitev čedalje tesnejših stikov med zahodno in vzhodno Evropo. V svojstvu predsednika organizacijskega odbora se Je nato dr. Savona zahvalil kulturnim ustanovam, ki so pripomogle k uresničitvi študijskih dnevov in finančno podprle to pobudo, med temi zlasti deželi Furlajini-Julijski krajini. Govornik je tudi naglasil, da je organizacijski odbor pripravil srečanje z namenom, da bi prispeval k temu, da bi Trst ponovno zadobil svojo zgodovinsko vlogo pomembnega emporija na točki, kjer so zbrane silnice gospodarskih in socialnih stremljenj podonavske in Jadranske Evrope. Med zahodno in vzhodno Evropo se mora že začeti dialog v bodoče razširiti, in morda ni daleč čas, ko se bosta področji lahko medsebojno integrirali Nato je prof. Lonza v imenu župana Spaccinija zaželel zasedanju uspeh ter naglasil potrebo po krepitvi zlasti prometnih infrastruktur med našim ožjim področjem in ostalo Evropo Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je v kratkem govoru naglasil potrebo po čim prejšnji u-skladitvi gospodarske politike dr žav znotraj šesterice, da bi potem lahko prav tako enotno nastopale v odnosih z državami izven EGS. Evropska gospodarska skupnost se mora razširiti in zajeti še druge države, je naglasil govornik, predvsem pa Veliko Britanijo; EGS se mora bližati vzhodnim državam, ker je to nujno potrebno za vzpostavitev širšega razumevanja med evropskimi narodi. V mejah svojih pristojnosti Je dežela Furlanija-Julijska krajina že nastopila to pot, ter je s praktičnim primerom so delovanja z avstrijsko Koroško in Sloveni :o pokazala širši evropski javnosti, kakšne prijateljske vezi se lahko vzpostavijo tudi med deželami z različno socialno in gospodarsko ureditvijo. Po krajšem nagovoru predstavnika evropskega federalističnega gibanja Furlanije-julijske krajine dr. Comessattiia je spregovoril minister Tolloy. kateremu je organizacijski odbor poveril predsedstvo prvega dneva zasedanja. Minister je poudaril, da osrednja vlada in o:, sam osebno z velikim zanimanjem gledata na zasedanje, kajti to se organizira v tre nutku, ko so bolj kakor kdaj koli vidna prizadevanja vzhoda, da se gospodarsko približa zahodu in narobe. Statistični podatki kažejo, da se je vrednost trgovinske izmenjave med EGS in vzhodno Evropo od leta 1958 do 1966 potrojila, pri čemer je imela prav Italija glavno besedo, saj se je vrednost njene izmenjave v istem času povečala kar za petkrat. Navedeni podatki ne obsegajo izmenjave s sosedno Jugoslavijo, je naglasil minister, kajti te republike ne moremo sic et simpliciter spraviti v isto skupino, v katero spadajo Sovjetska zveza. Češkoslovaška in druge vzhodne države. Trgovinska menjava v Jugoslavijo je danes še posebno ugodna. Tako je v prvih šestih mesecih letošnjega leta italijanski uvoz iz sosedne republike v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta narastel za 55 odst., izvoz pa za 35 odst. V današnjem trenutku smemo reči, je nadaljeval minister, da se trgovina med EGS in vzhodnimi državami razvija ugodno; glede nadaljnjega razvoja v tej smeri pa bo treba še odpraviti ali vsaj omejiti na tej in na oni strani nekatere zapreke, tako na primer pretirani gospodarski dirigizem na vzhodu, in pa pretirano bojazen pred liberalizacijo trgovine na zahodu. Potem so še snoradične težave. ki ovirajo zbliževanje med EGS in vzhodom, pa gre večinoma za zapreke začasnega in omejenega efekta, kot so na primer ameriški odklon glede kreditiranja pobude FIAT-ZSSR, francosko nacionalistično gledanje na določene pro- strijsko tehničnem sodelovanju, je poudaril minister, in vse kaze, da bo do podnisa takšne konvencije bleme, premoč nekaterih skupin v italijanskem gospodarskem ustroju, ki žrtvujejo koristi celotnega narodnega gospodarstva, da bi sami sebi zagotovili večji uspeh, in podobni pojavi. V splošnem prizadevanju za zbliževanje med Italijo in vzhodnimi državami pa je treba imeti v vidu tudi določene posebnosti gospodarske strukture posameznih držav, s katerimi želimo sodelovati: tako na primer moramo upoštevati, da za razliko od drugih dežel na vzhodu ne bi mogli za Češkoslovaško reči, da je njeno gospodarstvo komplementarno italijanskemu, saj je ta dežela visoko industrializirana, kakor Italija. Tu bo treba torej še bolj kakor pri drugih vzhodnih državah pospešiti prizadevanja za vzpostavitev industrijskega in tehničnega sodelovanja med velikimi, predvsem pa med srednjimi in malimi industrijskimi podjetji. V tem smislu sem prav te dni v Pragi predlagal tamkajšnjim gospodarskim krogom sklenitev posebnega sporazuma o indu-;ko tehničnem sodelovanju, je konvencije res prišlo v doglednem času. Sicer pa je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino mnenja, je zaključil senator da bo treba v prihodnje pospešiti gosDodarsko sodelovanje z vzhodnimi državami predvsem širšo liberalizacijo trgovinske izmenjave, s povečanjem sklada za kreditiranje izvoza tehnične opreme ter z globljimi posegi na področju industrijskega sodelovanja. Kaj lahko stori Trst v tem zgodovinskem trenutku, da bi ponovno zasedel mesto, ki ga je imel nekoč v mednarodni trgovini ter v kulturnem gospodarskem sodelovanju med vzhodno in zahodno Evropo? Niti fašizem, ki je mestnemu gospodarstvu prizadejal prvo nepopravljivo škodo, niti vojna, ki je še bolj potlačila tukajšnjo gospodarstvo raven, nista mogla okrniti prednosti, ki jo ima tržaško pristanišče kot zemljepisna vrata, skozi katera se pretakajo trgovinski tokovi med posameznimi področji evropske celine. Železne zavese ni več, nekatere nove pobude na Tržaškem kažejo, da se zaupanje mednarodnih poslovnih krogov vrača na to področje, možnosti za ponoven dvig tržaškega emporija so torej dane: Trst najpa začne misliti «širše», «deželno» in naj si ustvari poleg industrijske cone, ki pa je ne sme predstavljati le tistih nekaj industrijskih obratov v Zavljah, ampak naj stvarno misli na združitev s Tržičem, in naj misli na svoje veliko trgovinsko poslanstvo: skratka naj skuša ustvariti na tem skrajnem koncu Jadranskega morja veliko, močno in kleno enoto, kateri bo brez dvoma zagotovljena gospodarska prihodnost. Minister je ki z daljšo razpravo nastopil tudi predstavnik Inštituta za gospodarstvo in mednarodno politiko iz Beograda dr. Ljubiša Adamovič. V zvezi s člankom, ki smo ga objavili v našem listu v nedeljo, nam je šolski skrbnik v Trstu poslal naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo: «Glede na članek, objavljen v tem dnevniku v nedeljski izdaji 17. septembra 1967 pod naslovom «Nedopusten primer izsiljevanja in ustrahovanja slovenskih staršev», imamo za potrebno pojasniti, da je treba omenjeni dogodek pripisati izključno spregledu (če lahko tako prevedemo italijansko besedo «disguido» op. ur.) ki se je zgodil, vsaj v kolikor je znano temu uradu, samo v osnovni šoli v Ul. Danadoni. Kot je znano, pošilja občina ravnateljstvom, tako osnovnih šol s slovenskim jezikom, kot ravnateljstvom osnovnih šol z italijanskim jezikom, enake sezname z imeni vseh šoloobveznih otrok, ki stanujejo na področju pristojnosti posameznih didaktičnih ravnateljstev. Vsi starši so torej popolnoma svobodni, da vpišejo otroka v šolo, ki jim je po volji. mi.......................................................................... zaključil svoj govor z zadovoljno ugotovitvijo, da se danes na starem kontinentu čuti čedalje bolj živahno težnja po ustvaritvi prave »Evrope miru«. Po ministrovem nastopu se Je začelo delo zasedanja. Po uvodnih besedah predstavnika združene komisije evropskih skupnosti dr. Oli-vija sta poročala francoski strokovnjak R. Rifflet in italijanski izvedenec R. Albinoni, prvi o izgle-dih za verjetni razvoj trgovinskega poslovanja med EGS in vzhodnimi deželami, drugi pa o gospodarski politiki v posameznih državah Vzhodne Evrope. Na njuna izvajanja se bomo še povrnili, ker nam prostor ne dopušča, da ju obravnavali že danes. Zasedanje na univerzi se bo danes nadalevalo, in sicer bo med tujimi strokovnja- Urnik filobusov ob spremembi ure Vodstvo Acegata sporoča, da filobusno-tramvajska služba ob liki spremembe prehoda od legalne na sončno uro delovala redno v soboto zvečer do konca po legalni uri, medtem ko bodo na progah 31 in 32 v noči med soboto in nedeljo bili odhodi tako po legalni (do ene po polnoči), kot po sončni uri (od polnoči naprej..) bo pri- NA NAŠ NEDELJSKI ČLANEK Pojasnilo šolskega skrbnika o primeru na šoli Donadoni SKLEP TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Naprave za uničevanje in predelavo smeti bodo zgradili v industrijskem pristanišču Naprave bodo zrasti« severno od čistilnice E s.so Standard poleg podjetja Italce. menti - Zgradili bodo tudi novo cesto, ki bo obrat povezovala s Trgom Giarizzole val župan inž. Spaccini, so sklenili, da bodo naprave za uničevanje in predelavo odpadkov v organsko gnojilo zgradili v industrijskem pristanišču, na zemljišču, ki meri 37.000 kv. m. Občinski odbor je glede tega odobril sklep, ki ga Je predložil odbornik za industrijska podjetja dr. Vascotto, s katerim se spreminja prejšnji sklep občinskega odbora o gradnji omenjenih naprav pri Orehu v miljski občini. Sedanji sklep odbora sprejema novo lokacijo naprav, ki bodo zrasle na zemljišču, ki ga je občini dala na razpolago ustanova za industrijsko pristanišče. Gradnja naprav za uničenje in predelavo odpadkov v industrijskem pristanišču, ki je bliže mestnemu središču od področja pri O-rehu, bo zmanjšala prevozne stroške, ki znatno vplivajo na celotne stroške podjetja za mestno čistočo. Naprave bodo zgrajene severno od čistilnice »Esso-Stan-dard« zraven podjetja Italcementi. Za izravnavo zemljišča bodo imeli zelo malo stroškov, toda zgradili bodo novo cesto, ki bo neposredno povezovala obrate s Trgom Giarizzole. Odbornik Vascotto je v obrazložitvi sklepa dejal, da so prišli do omenjene rešitve, potem ••MIUHIIHIIIIIMIIIIMIIIMmilllllllllllllllllMIUttlUIIIIIIIHimilMIIIIIHIIlmlllllllllllflllllllllMIIIIKIIIIinillllll SEJA POKRAJINSKE KOMISIJE ZA JAVNA DELA Dežela odobrila financiranje vrste pomembnih cestnih del 95 milijonov za nov odsek pokrajinske ceste skozi Nabrežino, 100 milijonov za cesto za Prosekom, 250 milijonov lir za turistične ceste Na zadnji seji tržaškega občin-1 ko je miljski občinski svet zavrnil skega odbora, ki ji je predsedo-1 predlog za gradnjo teh naprav pri V začetku seje stalne svetovalske komisije pokrajinskega sveta za javna dela, ki je bila na sede žu pokrajinske uprave, je odbornik za javna dela Visintini obvestil, da je deželna uprava poslala pokrajini sporočilo v zvezi z o- ci» (13 milijonov lir). Nato je komisija proučila in dala svoje ugodno mnenje o sklepu odbora glede sprememb pri popravilu in ureditvi pokrajinske ceste Sv 'arbari v miljski občini. Nato se je razvila razprava o raznih dobritvijo odlokov o financiranju I javni!i _-.ih. Svetovalec Miani nekaterih velikih cestnih del v po- -----•' - krajini. Tako je deželna uprava o-dobrila prispevek 95 milijonov lir za gradnjo novega odseka pokrajinske ceste skozi Nabrežino in 100 milijonov lir za gradnjo novega odseka pokrajinske ceste za Prosekom. Glede izvajanja zakona o turističnih cestah, je odbornik Vi-sintin obvestil komisijo, da je dežela odobrila načrt, ki ga je se- stavila pokrajinska uprava v zvezi ožljivfmi sr skup vek 200 milijonov lir. Zato je po- z razpoložljivimi sredstvi za poslovni leti 1966-1967 za skupni prispe- krajinska uprava sklenila takoj sestaviti dokončne načrte za ta oe-la, ki jih bo morala poslati deželni upravi do 28. februarja prihodnjega leta. Ta načrt, ki predvideva skupno 250 milijonov lir stroškov (dežela po zakonu prispeva 80 odst. stroškov, ostalo pa bodo morale prispevati krajevne uprave), predvideva sledeča dela: ureditev borovega parka v Barkovljah za 70 milijonov lir; ureditev ceste pod Križem (Ginestre) za vrednost 30 milijonov lir; ureditev ceste med Borštom in Jezerom za 40 milijonov lir; ureditev trga pred jamo v Briščikih za 15 milijonov lir; u-reditev ceste od šole v čamporah do cestnega odcepa pri Sv. Florijanu za 12 milijonov lir; ureditve ceste na Volnik za 13 milijonov lir; ureditev pločnika na miljski pokrajinski cesti od Sv. Roka do Tenkega rta (Lazaret) za 70 milijonov lir. Poleg tega je deželna uprava sporočila -okrajini, da je odobrila predlog za grad ino nove stavbe za pokrajinske urade in da je za ta dela nakazala 200 milijonov lir. Nadalje je odbornik Visintini zagotovil članom komisije, da vladni komisariat pripravlja odlok o finansiranju del, ki jih je predla gela nokraiinska uprava, in sicer' za gradnV) nove r"”’lnW v pokrajinski umobolnici (95 milikmov Hr) za nnnnvUn Irarch^ipuke vnipš ni ne 07 mPUnnov lir) in za grad nio telovadnice in bazena v teh ničnem zavodu »Leonardo da Vin- (PSU) je -ovoril o razlastitvah na vfe.ni, pri Kontovelu, kjer so zgradili svetišče; Donadel (KPI) je govoril o pokrajinski nesti za Milje; Škrk (KPI) o cesti Devin-Na-brezina: Marc icsic .v« (MIT) o r 'tl’"'i na cesti za Sv. Jernej; Kapelj (KPI) o popravilu pločnikov na Opčinah (Villa Vicenti-na); Strudthoff (MSI) o potrebi po popravilu strešnih žlebov karabinjerske vojašnice v Ul. Hermet. O vseh teh vprašanjih so svetovalcem dalj pojasnila odbornik Visin-tin, glavni pokrajinski tajnik Mo-resi in načelnik oddelka za javna dela pokrajinske uprave Petrossi. Zdravniški dnevi o sladkorni bolezni V konferenčni dvorani glavne bolnišnice so se včeraj nadaljevali 22. tržaški zdravniški dnevi, posvečeni sladkorni bolezni. Včeraj dopoldne so bila podana štiri poročila in devet sporočil, po^ poldne . pa sta podala svoji poročili tržaška zdravnika dr. Giamussu in dr. Ciotti iz neurokirurškega oddelka bolnišnice. Zasedanje se bo nadaljevalo danes. Pri nabiranju gob je padel z zida Včeraj popoldne se je v neposredni bližini vasi ponesrečil 65-letni upokojenec Stanislav Kralj iz Trebč 37. Odšel je z doma, ker je nameraval nabrati gobe, ko pa je preskočil neki zid. se je spotaknil in tako nerodno prevrnil, da se je pobil po prsih, si verjetno polomil rebra in ranil s po obrazu in sencih. Kralj je po nesreči odšel domov, ko pa je njegova 48 letna sestra Klara Krab sooznala, kaj se je nrinetilo, je takoj poklicala rešilni avto in ga spremita v bolnišnico KraMa so sprejeli na nliučno ki rurški ndde'ek s nrognozo okreva nja od 20 do 30 dni. Orehu. Tržaška občina je sklep miljske občinske uprave upoštevala, pravi snoročilo tiskovnega urada tržaške občine, čeprav je bilo zemljišče pn Orehu njeno. Toda iskanje nove ubikacije Je povzročilo nadaljnje zavlačevanje rešitve tega miinega vprašanja, ki se vleče že toliko let. Občinska uprava meni, da je bila z novo rešitvijo odstranjena velika ovira. Načrte za naprave je že izdelalo podjetje Saspi iz Firenc. Sklep, ki ga je občinski odbor sprejel na zadnji seji, bodo morali sedaj potrditi pokrajinski nadzorni odbor, pokrajinska komisila za zdravstvo in higieno in ministrstvo za zdravstvo. Občina meni, da ne bo težko dobiti privoljenje omenjenih ustanov, ker so že itak potrdile načrte za gradnjo teh naprav pri Orehu. Upajmo torej, da se bodo dela res kmalu začela in da bodo mestne odpadke končno uničevali in delno predelovali v organsko gnojilo, ter s tem dokončno prenehali z odvažanjem smeti na Kras, kjer je bila že povzročena neprecenljiva škoda. Tudi občinska u-prava, čeprav bo morala vložiti precejšnjo vsoto denarja za nove naprave, bo sčasoma imela za odvoz odpadkov znatno manj stroškov kot sedaj zaradi krajše poti. Hkrati pa bo rešeno tudi zelo resno higiensko vprašanje, ker je sedaj vedno pretila nevarnost oku-ženja kraških podtalnih voda, iz katerih črpa vodo tržaški vodovod. Občinski odbor Je na svoji zadnji seji odobril tudi pravila, ki bodo omogočala športnim društvom, da uporabljajo šolske telovadnice. Ta pravila sta sestavila odbornik za šport Ceschia in odbornica za šolstvo Faraguna s sodelovanjem šolskega skrbništva. Športna društva bodo lahko uoo-rabljala šolske naprave, dokler ne bo zgrajena nova športna palača, ki bo namenjena izključno športnim prireditvam. Poleg tega je odbor odobril tudi nov pravilnik občinske umetnostne galerije, o katerem pa bo moral še razpravljati in odločati občinski svet. Delo deželnih komisij Včeraj dopoldne se je ponovno sestala 5. deželna stalna komisija za javna dela. urbanistiko in turizem, ki je odobrila zakonski osnutek glede ukrepov za ljudske gradnje. Komunistični člani komisije niso glasovali za ta ukrep, ker ni bila sprejeta resolucija svetovalca Cocghetta glede postopka. Diskusije so se udeležili predsednik komisije Ribezzi, Coghetto, MorelU, Rigutto in Trauner. Nato je deželni odbornik za javna dela Masut-to imel poročilo glede zakonskega osnutka, ki so ga predlagali svetovalci Bergomas, Pellegrini in Jarc, in sicer za anticipacijo sredstev za izgradnjo ceste Villesse-Gorica. Odbornik Masutto je omenil delovanje deželne uprave in njeno skrb in za uresničitev omenjenega dela, nato pa sta spregovorila še svetovalca Bergomas in Trauner. Včeraj popoldne se je sestala pod predsedstvom svetovalca Cocianni-ja prva komisija, skupno z osmimi člani drugih komisij, ki je nadaljevala splošno razpravo o osnutku zakona glede izrednega financiranja naprav za razvoj gospodarskih dejavnosti in višje šolske izobrazbe. V diskusiji so sodelovali pred- sednik Cocianni ter svetovalci Ba-cicchi, Renato Bertoli, Coghetto, De Sandre, Devetag, Gefter Wondrich, Moschioni in Romano. Seji sta prisostvovala tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik za finance Tripani. V Fitogy splavitev ladje za Bolgarijo V ladjedelnici «Felszegy» v Miljah bo danes ob 11. uri majhna svečanost v zasebni obliki. Splavili bodo 3050-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo je miljska ladjedelnica zgradila za bolgarsko plovno družbo »Buigarian United Corporation of Shipping«. Splavitvi bodo prisostvovali voditelji in delavci ladjedelnice, najavljen pa je tudi prihod bolgar- ega . Bolgarska plovna družba bo ladjo abl.' Po zaključku vpisovanja italijanski in slovenski didaktični ravnatelji napravijo pregled o izpolnitvi šolske obveznost in izvedejo ugotovitve glede imen tistih, ki niso vpisani v zadevno osnovno šolo. Tako je napravil tudi ravnatelj osnovne šole z italijanskim jezikom v Ul. Donadoni po telefonu, ali pa, za tiste ki so bili brez njega, s tem, da je poslal na dom šolsko sluginjo, ki si je priskrbela navadno podpisano izjavo, da se zavaruje pred napačnimi informacijami. Na ta način je lahko črtal iz seznama, ki ga je poslala občina, učence, ki so se izselili, preselili, ali vpisali v zasebno šolo. Med takim ugotavljanjem se je ugotovil tudi primer učenca, vpisanega v slovensko šolo, ki ni bil označen, očitno, zaradi spregleda, (disguido) v seznam ravnatelja šole z italijanskim jezikom, kot vpisan v šolo s slovenskim jezikom. Ne izhaja torej, da bi bil izvršen kakršen koli pritisk na slovenske starše, kot je sicer razvidno tudi iz samega članka. V potrditev tega je dejstvo, da je v preteklem letu šola s slovenskim jezikom v Ul. Donadoni štela v prvem razredu dva učenca, medtem ko jih je letos vpisanih 12.» Z zadovoljstvom sprejemamo na znanje pojasnilo šolskega skrbnika ln dejstvo, da se je za zadevo zanimal, želimo pa, da se podobni primeri ne bi več ponavljali in da ne bi sluginje šol z italijanskim učnim jezikom zahtevale podpisov slovenskih staršev o vpisu otrok v slovensko šolo. Menimo, da bi pri tem zelo koristila večja koordinacija dela in sodelovanje na enakopravni osnovi med didaktičnimi ravnateljstvi slovenskih in italijanskih šol. Tako bi odpadla vsako možnost tolmačenja, da se hoče izvajati nad slovenskimi starši pritisk. Tiidhta uiecUUdtvu ske delegacije, lgars' uporablja za prevoze petroleja po Črnem morju. Motorna petrolejska ladja je dolga 76 metrov, široka 13, visoka 6,20 njen grez pa meri 5,65 metra. Opremljena je z dvema diesel motorjema 850 KM vsak, ki bosta omogočala hitrost 12 vozlov na uro. •iniiiiiMiiiHiiiiiiiiMiiiiiiniiniiniiiiiiiiiiiiiiiNHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitniii V SEJNI DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Prejeli smo: Konkonelski klanec (Šalita di Conconello), ki povezuje ulico Com-merciale z državno cesto Trst-Op-čine, sedaj širijo, da se bo boljše razvijal promet. Toliko pričakovana razširitev te ceste bo zadovoljila vse, ki po njej vozijo. Na žalost pa Je tudi mnogo neprevidnih vozačev: za te ljudi pomeni širša cesta le večjo lii-trost. Zato menim, da bi bilo primerno postaviti na križišču s tramvajsko progo semafor za tiste, ki vozijo navzdol, da jih bo pravočasno opozarjal na prihod tramvaja. Ta semafor bi morali postaviti predno bodo zaključena dela, in sicer zato, da ne bo prej prišlo do nesreče in da ne bo treba razkopavati ceste, ko bo šele na novo urejena. Nereo Vialli Zasedanje o preventivnem tehničnem vzdrževanju Kongresa te udeležuje nad 200 tehnikov in voditeljev podjetij Važnost preventivnega vzdržavanja za povečanje produktivnosti Umestitev novega upravnega odbora letoviščarske ustanove Na gradu Sv. Justa Je bila sinoči umestitev novega upravnega odbora Avtonomne turistične in le-toviščarske ustanove, kateremu je prisostvoval podpredsednik deželnega odbora in odbornik za promet in turizem dr. Giacometti. De želnl odbornik dr. Giacometti je pohvalil delovanje te ustanove in zagotovil stalno zanimanje deželne uprave za rešitev turističnih problemov našega mesta. Predsednik turistične ustanove odv. Terpin je v pozdravnem nagovoru poudaril, da se med tema dvema ustanovama razvijajo dobri odnosi, ki omogočajo koristno sodelovanje na področju turistične valorizacije našega področja Predsednik ustanove odv. Di Giacomo se je zahvalil deželnemu odborniku ter na kratko orisal vlogo in naloge avtonomne letoviščarske in turistične ustanove. V upravnem odboru so Fausto Fragiacomo, Carlo Glessi-Ferluga, dr. Lorenzo Fogher, Antonio Coslovich, Giovanni Mezgez, Luigi Viezzoli, prof. Luciano Lonza, Ennio Ahate, dr. Mario Berce’ in Giorgio Anastasio. V sejni dvorani trgovinske zbornice se je včeraj začelo II. zasedanje o preventivnem tehničnem vzdrževanju, ki ga je organiziralo Italijansko združenje tehnikov za preventivno vzdrževanje iz Milana skupno s Središčem za gospodarski razvoj v Trstu ter s sodelovanjem inženirske fakultete naše univerze. Zasedanja se udeležuje nad 200 tehnikov, voditeljev podjetij in strokovnjakov najvažnejših državnih podjetij. Osnovni namen tržaškega zasedanja je, prikazati kaj je bilo doslv storjenega na področju tehničnega vzdrževanja in pa ugotoviti potrebe za nadaljnje izboljšanje vzdrževalnega sistema. Zmanjšati na minimum okvare predstavlja namreč kategorično nujnost najbolj razvite industrije, o-benem pa je to tudi faktor izboljšanja delovanja najbolj delikatnih strojev. Dopoldansko zasedanje se je začelo pod predsedstvom prof. Tes-sarija v zastopstvu predstojnika tržaške inženirske fakultete odsotnega prof. Ramponiia. Uvodno poročilo Je podal predsednik AIMAN inž. Oliva, za njim pa so o raznih aspektih obravnavane tematike govorili prof. Cocco iz tržaške univerze, inž. Tizzoni iz Milana, dr. rosion in action«. Delo kongresa se bo nadaljevalo danes ob 9.30 v Ul S. Nicolo 5. Vpisovanje v tečaje nemškega jezika Pri Nemškem kulturnem inštitutu v Ul. Coroneo 15 je v teku vpisovanje v tečaje nemškega jezika za odrasle in otroke. Obstajajo štirje tečaji po dve lekciji na teden in tečaji po 4 ure tedensko (100 minut dvakrat na teden). Profesorji, katerim so zaupani tečaji, imajo že dolgoletne didaktične izkušnje in so specializirani za poučevanje nemščine za italijanske slušatelje. Z lestve je padel Na nevrokirurški oddelek bolniš- iz Milana, strokovnjaka družbe Shell iz Genove inž. Talamo in Lenti ter inž. Cocilovo iz Milana. Sledila .je diskusija, ob 19. uri pa so predvajali dokumentarec »Čor- bo moral zdraviti od 9 do 15 dni zaradi udarcev po glavi, ran po desnem sencu in nosu ter krvavenja iz nosa. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v zasebnem avtu in ob sprejemu je povedal, da je malo prej v Gročani pri družini Antona Petarosa opravljal neka zidarska dela, ki jih dokončuje zidarsko podjetje njegovega brata Ignaca. Samec je na pročelje stavbe naslonil lestev in se nanjo povzpel, ko je nenadoma lestev zdrsela na mokrem tlaku. Pri padcu je z obrazom udaril v zid in v samo lestev. •vVC 0v slovenskim učnim Jezikom v Trslu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načr-tam tudi razrede Klasične gimnazije In liceja, te vpisovanje za šolsko le to 1967-68 vsak dan od 10 do 12 ure v tajništvu zavoda. Strada d) Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967 • • • Vpisovanje za šolsko leto 1967-611 v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zois« s slovenskim učnim jezi kom Trst Vrdelska cesta 13-1 )e vsak dan od 10 do 12 ure • • • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim lezikom v Trstu Kojan, Ulica Moniorsino 8, obvešča da le vpisovanje za prihodrne šolsko leto dnevno od 9 do 12. ure do 25 septembra * • • Ravnateljstvo državne srednje tole s slovenskim učnim lerlkum v Trstu lil Caravaggio 4. obvešča da le vpi sovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9 do 12 ure Vpisovanje se zaključi 29 septembra 1(67 • • • Vpisovanje na slovensko učltelttšče v Trstu Je do 25. septembra ZVEZA PARTIZANOV ANP1 sporoča vsem bivšim borcem ki še niso izpolnili vprušalnih pol, da to nemudoma store in jih oddajo na sedežu AN Pl. Ul. Zonta 4/1. Urniki uradov: od 8.3(1 do 12.30 in od 17 do 19. ure. Odbor OBVEŠČAMO BIVŠE ŠTUDENTE PADOVSKE UNIVERZE, da se bomo sreča li pri skupnem kosih v restavraciji Tabor v Sežani pri že lezniški postaj’ v nedeljo, dne 24. septembra ob 13. uri Udeležba za padovske študente je skoro obvezna! Mali oglasi PRODAM POSESTVO blizu Velikih Lašč na lepem kraju — avtobusna postaja — hiša in gospodarsko poslop-je imata urejeno električno napeljavo, vodo In ostalo. Poleg še 2.000 kv. m sadnega vrta. Naprodaj sta tudi dve krasni stavbni parceli — 5 minut od Velikih Lašč na Dolenjskem. Naslov. IVANC FRANC — Vas Stope J — P. VELIKE LASCE. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Rotine Skerlavaj darujeta Zofka In Miranda Kapun 1.000 Ur za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina pok. Glzele Meden daruje Marija Brus 500 lir za Dijaško matico. Pepca rožarca na Pont« Rosso daruje 1.000 Ur za Dijaško matico. Vpisovanje v baletno šolo PD Barkovlje BALETNA ŠOLA PD BARKOVLJE bo tudi letos začela z rednim učenjem v mesecu oktobru v prostorih društva v Barkovljah. Vpisovanje otrok od 6. leta starosti dalje se bo pričelo v ponedeljek, 25. t. m. od 16. do 18. ure vsak dan. Zaključek vpisovanja v soboto, 30. t. m. Dan začetka učenja bo objavljen pravočasno. Vse podrobnosti bodo prejeli starši otrok ob vpisu. V šolo se lahko vpišejo tudi otroci iz mesta in okolice. Gledališča VERDI V gledališču Verdi se nadaljujejo predstave glasbene komedije »La voce del padroni« z Alighlerom Noschese-jem v režiji Garineja ln Giovanninija. Tudi nocojšnja predstava se začne ob 21 url. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo in za vse nadaljnje predstave do nedeljske večerne. Nazlonale 16.00, 22.10 «Quattro bassot-tl per un danese« Technicolor. Dean Jones. Charlle Kubles. Excelsior 15.30 «11 ladro dl Partgi« Technicolor Jean Paul Belmondo, režija Louis Malle. Prepovedano mladini pod 14. letom Femce 15.30, 22.10 »La ragazza del generale« Technicolor. Virna Lisi, Hod Steiger. Prepovedano mladini pod 14 letom. Eden 16.00. 18.00 , 22.00 »Edipo Ke» Technicolor. Franco Citti, Alida Valil, Silvana Mangano. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattactelo ib.uo »Bella di giorno« Technicolor. Jean Sorel, Catherme Uaneuve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Huz (Unca ban fraucesco štev 10) 15.30 «E1 Uorado« Technicolor. John Wayrie, Robert Mitchum. Alabarda 16 30 «11 faraone« Technicolor. Barbara Bryll, George Geidik. Prepovedano mladini pod 18 letom. Drugi teden z velikim uspehom. Filodramatico 16.30 Drugi teden z velikim uspehom »Come le foglie al vento« Technicolor. Rock Hudson, Dorothy Malone Moderno 16 00 «LMncompreso» Technicolor Anthony Qualle, Stefano Col-lagrande, Giorgia Moll. ( ristallo t6.3U, 22 10 »tJn uomo, ona donna« Technicolor Amouk Aimee, Jean Triritinghain. Prepovedano mladim pod 14 letom. Capitol 15 30 «Quelli della San Pau-lo» Technicolor. Steve Me Queen. Claudice Bergen Garibaldi 16.30 «Gengis Khan« Technicolor. Mark Damon. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «LTminorale» Crnobell film. Ugo Tognazzi Prepovedano mladini pod 14. letom Film Pietra Germija. -»»t** Im pero 16.30, 21 30 «Tuttl ipsijMie passionatamente« Technleolor” iuiitr Andrevvs. Astoria 16.00 «11 papavero t anehe un flore« Eastmancolor Yul. Mar-cello Mastroianni, Senta Berger, A-medeo Nazzari. Astra 16.30, 21 45 «Nč onore nč glo-ria» Technicolor. Alain Delon, An-thony Quinn, Claudia CardinaJe. Vittorio Veneto 15.45 «A noi piace Flynt» Technicolor. James Coburn. Lee Cob, Andrey Dougan. Ideale 16.15 »The Edy Chapman Story tal servizlo dl Hitler e di sua Ma-estšl« Technicolor Yu1 Brynner Abharia 16 00, 18 45, 21 45 »L'albero della vita« Technicolor Elizabeth TayIor. Montgomery Clift, Eva Ma, rla Salnt. 24. t.m. nriredi SPDT izlet na Krnsko pogorje in kot po navadi v dveh skupinah. Z avtobusom se bomo nripeliali na Vrsno. Tam se bo ločila prva skupina, ki se bo vznela na Krn in n-«to spustila v dolino Lepene. Druga skupina se bo -v) ogled** Gregorčičeve routne hiše odpeljala v Lepeno do koče dr: Klementa Juga, odkoder se bo povzpela do Krnskega jezera. še nekaj mest je prostih! Odhod ob 5. uri zjutraj po novem času iz začetka Ul. F. Severo. Prijavljene! naj poravnajo vpisnino danes! Vpisovanje pri Prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9. • * • Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 24 septembra t.l. Izlet na Bled i i v Bohinj. • • • Odbor partizanov na Opčinah obve. šča izletnike za Kočevje, Novo mesto ln Metliko da bo odhod avtobusov v soboto dne 23. t. m. ob 13. url izpred prosvetnega doma na Opčinah. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 22. septembra 1967 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 10 oseb. UMRLI SO: 70-letna Amalija Sedmak por. Maganja, 88-letnl Nazarlo Bordon, 70-letnl Cirlllo Caucich, 83-letni Antonio Boato, 74-Ietna Giusep-Pina Butcovlch por. Sartoretto, 80-let-na Rosa Pizztga vd. Scarameldl, 72-letna Anna Maria Barbo por. Busetto, 56-letm Giovanni Motterle, 87-letni Rlccardo Iacuzzi, 92-letna Carmela LI. buttl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16 ure) Alla Basillca, Ul. S. Giusto 1, Buso-llni. Ul. P. Revoltella 41, INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzonl. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30 Ali'Angelo d oro Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginriastlca 44, Miani, Drev. Mira-mare 117 (Barkovlje). 4 A n V A L A Ganjeni spričo tolikšnih izrazov sočustvovanja ob smrti CIZELE se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršen koli način žalovali z nami. Posebna zahvala zdravniku dr. Glampaolu Mandruzzatu, gospodom zdravnikom, bolniškim sestram in osebju porodniškega oddelka za požrtvovalno skrb. Primarla impresa Zlmolo DRUŽINA MEDEN Izžrebani porotniki za novo sezono V posvetovalni dvorani porotnega •odišča se je predvčerajšnjim pod Predsedstvom sodnika Rossija zbrala komisija, ki je žrebala imena porotnikov za prihodnje zasedanje porotnega sodišča, ki se bo pričelo 9. novembra, žrebanju so priso-•tvovali javni tožilec Tavella, odvetniki Morgera, Moro in Padovani ter zapisnikar Ciccarelli. Komisija je izžrebala imena sledečih porotnikov, med katerimi je Več Slovencev: Romeo Zorbene, Al-do Treu, Marija Podgornik, Lina Ziron, Nicold Milani vsi iz Trsta, Karel Štoka s Proseka, Leopoldo Spanghero, Antonija Saxida Fermija, Maria Lupettina Palumbo in Karlo Preširen iz Trsta. S posebnim odlokom, s katerim so se strinjali vsi prisotni, je nato sodnik Rossi odložil, da se izžreba te deset imen, v primeru, da izžrebani porotniki ne bi iz katerih koli razlogov mogli prisostvovati razpravam. Pri drugem žrebanju so bili Izžrebani sledeči porotniki, ki bodo Nadomeščali prve v primeru, da bi Wll ti zadržani: Mario Viezzoli, Al-do Collari, Ferdinando Pastori, En-Jlco Weber iz Trsta, Nada Žerjal Kobal s Proseka, Valter Kuhel, Marija žetko Makovič, Egidia Romano fieri, Antonija Kolerič in Enrico vloHn iz Trsta. Po končanem žrebanju je zapisnikar Ciccarelli dobil nalog, da pr-ve izvoljene porotnike skliče za 9. november, ko se bo pričelo zasedanje porotnega sodišča in ki se bo Zaključilo 30. novembra. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Stare tramove in deske so kradli na gradbišču Obsojeni in pomiloščeni - Sodno zaplenjena gospodinjska stroja sta prodala v Istro Na prostoru v Ul. delle Becche-rie 9, kjer je podjetje 42-letnega Argea Pensa podiralo staro stavbo, je bilo nakopičenih polno tramov in desk. 53-letni Carlo Matiz iz Ul. Torretta 3/a se je spomnil, da bi les lahko odpeljal in prodal. To je tudi storil v sodelovanju z 38—letnim Viniciom Runcom iz Ul. Giustinelli 5 in 40-letnim Palmirom Zecchinom iz Ul. Gozzi 5, ki ju je srečal v neki gostilni v mestu. V več presledkih med novembrom in decembrom 1964 je trojica z vozičkom odpeljala les in ga prodala 65-letnemu Flaviu Lo-renzoniju iz Ul. F. Severo 81, lastniku čistilnice in pralnice v Ul. delle Mura 3. Matiza in njegova tovariša je zasačil sam Penso in tatvine prijavil na policiji, preiskovalni organi pa so ukradene deske in trame našli v Lorenzonijevi čistilnici. Prve tri so zato prijavili zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami, Lorenzonija pa zaradi sprejemanja ukradenega blaga. Sodišče je po včerajšnji razpravi spoznalo Matiza in Runca za kriva ter ju obsodilo na 8 mese- cev zapora, plačilo 30.000 lir globe in sodnih stroškov, kazen pa jima je pomilostilo. Zecchin se je rešil, ker je njegov prekršek zapadel zaradi amnestije, Lorenzonija pa je sodišče oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. *»» Prodati od sodišča zaplenjeno imovino je kaznivo dejanje, vendar se zdi, da se 47-letna Rosa Vlsln-tin Iz Ul. Rossettl 24 in njen 83-letni prijatelj Pletro Zanco iz Ul. Petronlo 18 tega nista vedela. Ker Visintinova ni plačala nekega dolga podjetju «Antiche Dlstillerie Triestine«, so ji septembra 1964 sodno zaplenili pralni stroj In hladilnik, ki ju je imela v solastništvu z Zancom na njegovem domu. Nekaj mesecev kasneje sta Visintinova in Zanco oba stroja odpeljala v Istro in ju tam prodala za jedila. Ko je sodni funkcionar prišel prevzet stroje, ju ni več našel in od tod prijava sodišču zaradi zaplenjene imovlne. Oba obtoženca pa sta včeraj kar veselo zapustila dvorano kazenskega sodišča. Zancu je prekršek zapadel zaradi amnestije, Vislntinovo pa so sodniki oprostili, ker dejanja ni storila. Gorlško-bcnešbi dnevnik VČERAJ ZVEČER V DIJAŠKEM DOMU V GORICI VESTI Z ONKRAJ MEJE ^IIIIIHlIlllllllllIUIIIlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIUIIIIIIII ŠE Z OKROGLE MIZE O TURIZMU V NAŠI DEŽELI Glavna naloga turističnih prizadevanj: čim dalj časa zadržati tranzitni tok Jugoslovanski turisti predstavljajo kvantitet no in kvalitetno vedno bolj pomembno postavko - Subjektivne krivde turističnih operaterjev Okrogla miza o turizmu v naši fležell, ki jo je priredil Skal klub ob petnajstletnici ustanovitve, je tbrala v časnikarskem krožku predstavnike vseh turističnih ustanov in operaterjev iz tržaške, goriške in 'bdemske pokrajine. Obravnavana tema je bila izred-Jo zanimiva, saj je bila na Srednju podana slika o razvoju tu-ijztna v deželi v zadnjih 15 letih. Predsednik Skal kluba dr. Bertoli, u je v nagovoru pozdravil prisotne, « govoril tudi o pomenu te organizacije, ki je razširjena v 80 državah Na vseh petih kontinentih. Smoter *e organizacije je, da se doseže svetu s spodbujanjem turizma •tir, prijateljstvo in razumevanje ted narodi. Turizem, ki danes o-biogoča milijonskim množicam, da Potujejo na vse kraje in konce •veta, da se srečujejo in spozna- vajo drug drugega, je za mnoge države in še posebno za posamezne pokrajine, izredno velik vir dohodkov. V Italiji je turizem postal celo odločujoča postavka v vsedržavnem proračunu. Kako se je turizem razvil v deželi Furlaniji - Julijski krajini od 1952. leta do danes, nam najbolj zgovorno pričajo številke, ki jih je podal predsednik pokrajinske turistične ustanove iz Vidma poslanec Barbina. V Furlaniji so imeli pred 15 leti skupno 977.000 nočitev, lansko leto pa kar 5.414.000. Za letos pa računajo, čeprav je prišlo zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu do zastoja turističnega navala v Italijo, da so se nočitve v furlanskih turističnih središčih povečale za okrog 6 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Predsednik pokrajinske turistič- Prijetno srečanje predstavnikov SPI Turistični promet na Goriškem im.ev.e.Kifau.enazbonizPr.,. ^ je poyefcal za gkoraj 10 odst. Zbor bo nastopil na pevskem tekmovanju «Seghizzi», ki se začenja danes popoldne fiat Filiala v TRSTU Ul. Čampo Marzio 12 »el. 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober nakup zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek v široki izbiri modelov tudi avlomobili s posebnim jamstvom največje olajšave pri izplačevanju razstava je stalno odprta ne ustanove iz Gorice dr. Del Ben je dejal, da sta v goriški pokrajini dejansko le dve turistični središči: Gorica in Gradež. Gorica je bolj prehodnega značaja, Gradež pa je ž staro znano turistično in klimatsko središče, ki pa se v zadnjih 15 letih ni mnogo razvilo, in računa še vedno na stare, čeprav modernizirane hotele in naprave Toda tudi v Gradežu se je število nočitev od leta 1952 do lani znatno povečalo, in sicer od 171.662 na 1.430.680. Dr. Del Ben je v svojem poročilu poudaril, da jih sedaj najbolj skrbi nevarnost onesnaževanja morske vode z naftnimi ostanki v zvezi z začetkom delovanja naftovoda v Trstu. Zato je priporočil, naj bi pristojne oblasti sprejele vse ukre pe, da preprečijo to nevarnost. O Trstu in tržaški pokrajini Je govoril odv. Terpin, predsednik pokrajinske turistične ustanove. Potem ko je dejal, da je bil do leta 1954, ko so odšle iz Trsta zavezniške zasedbene čete, turizem dejansko v povojih, saj je bilo na Tržaškem v omenjenem letu 37.654 nočitev, od katerih je ena četrtina odpadla na družine vojaških in civilnih članov zasedbenih oblasti, so lansko leto zabeležili 174.000 nočitev. Po povratku italijanske uprave v Trst, je dejal Terpin, pa se je začel tako imenovani «patriot-ski» turizem s prihajanjem izletnikov iz raznih italijanskih pokrajin, ld so prihajali na ogled predvsem nove meje z Jugoslavijo. Potem pa se je začel razvijati dejanski, čeprav prehodni turizem. V zadnjih letih odpade na Jugoslovane velik delež nočitev med tujci. Poleg tega se v Trstu ustavljajo tudi turisti, ki potujejo v Jugoslavijo. Zato je sedaj naša naloga, je dejal Terpin, da turiste, ki gredo skozi naše mesto v Jugoslavijo, čim dlje zadržimo. Pri tem je omenil nekatere težave in nerazumevanja pristojnih oblasti. Precejšnje področje Lazareta ima še večino zasedeno vojska, deželna uprava pa noče pristati na otvoritev igralnice na Tržaškem. Pritožil se je tudi nad tržaškimi hotelirji, ki zavračajo dogovore glede določitve cen. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da postaja sedaj stanje turizma na Tržaškem zadovoljivo predvsem zaradi stalnega naraščanja cen v Jugo slaaviji. Zato, je dejal Terpin,^ bomo sedaj skušali premagovati konkurenco z onstran meje z boljšimi storitvami. Zanimivo Je bilo tudi poročilo predsednika tržaške turistične in letoviščarske ustanove odv. Di Gia-coma. Ta je ugotovil, da tržaški turizem letos ni občutil posledic junijskih dogodkov na Bližnjem vzhodu in da predvidevajo, da se bodo nočitve v Trstu v letošnjem letu povečale za okrog 11 odst. v primerjavi z lanskimi. Tudi Di Gia-como je ugotovil, da Je Trst mesto prehodnega turizma. Toda sedaj, je poudaril Di Giacomo, moramo govoriti tudi o jugoslovanskih turistih v Trstu. V zadnjih letih postaja ta turizem vedno bolj kvaliteten in se izraža predvsem v nočitvah v boljših hotelih. V letošnjem letu se bo število nočitev Jugoslovanov v Trstu povečalo za okrog 300 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. K letošnjemu povečanju nočitev so prispevale tudi številne poletne prireditve na gradu Sv. Justa, v Miramaru in v rimskem gledališču. Poleg tega, je dejal Di Giacomo, moramo tudi upoštevati, da je Trst največje mesto v deželi, ki priteguje, čeprav za kratek čas, turiste, ki sc se ustavili v Furlaniji in v Istri. Zagovarjal je potrebo po tesnejšem sodelovanju na turističnem področju z Jugoslavijo, ter povedal, da Jugoslovani prirejajo mnoge izlete tujih turistov v Trst, Gradež in celo v Benetke. Pevskemu zboru iz Prage, ki je včeraj zjutraj prispel v Gorico na šesto mednarodno pevsko tekmovanje, ,'e Slovenska prosvetna zveza sinoči pripravila v prostorih Slovenskega dijaškega doma, kjer 75 pevcev tega zbora stanuje, skromen sprejem. V imenu Slovenske prosvetne zveze je pevce pozdravil tajnik SPZ Gorazd Vesel, ki je naglasil, da jim želi dobrodošlico v imenu slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. Izrazil je željo, da bi jih nagovoril v slovenščini, našem domačem jeziku, katerega prav gotovo razumejo. Pevci so željo pozdravili s toplim ploskanjem, na kar je Vesel dejal, da jih je uvodoma popolnoma pravilno nagovoril, ko jih je imenoval za naše brate. Opisal jim je našo zgodovino, našo ljubezen do svoje zemlje in materine besede, ter spravo in sodelovanje, ki se vedno bolj uveljavlja na tej tako odprti meji, kar je posledica tudi naših naporov. Voščil je obilo u-speha v tekmovalnih nastopih ter poudaril zborovemu dirigentu Pavlu Kiihniivu lep šop rdečih nageljnov. Za pozdravne besede se je zahvalil sam pevovodja, ki je predstavniku SPZ podaril lepo knjigo slik zlate Prage z naslovom «Praga v očeh stoletij* ter souvenir v obliki dveh stekleničk slovaške boro-vičke in češke slivovke. Pri kozarcu dobrega briškega vina se je razvil živahen pogovor o vrsti vprašanj, v katerem so sodelovali tudi predstavniki Dijaškega doma, kjer bodo gostje iz Prage prespali vse tri večere svojega goriškega bivanja. «Kuhnilv Smišeny Sbor» je bil doslej na več koncertih v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem in Madžarskem. Sestavljajo ga pripadniki najrazličnejših slojev. V njem pojejo izobraženci in delavci, študenti visokih šol in glasbenih akademij ter uradniki. Vodi ga sin ustanovitelja, po katerem se zbor imenuje. Jazbeci v Dolu uničujejo pridelke Že lansko leto smo pisali, da delajo jazbeci na dolskem polju veliko škodo. To se dogaja tudi letos, saj se kmetje venomer pritožujejo, da te živali uničijo večje količine koruze in drugih pridelkov. Ko smo prejšnje dni slučajno stopili k Jekopičevim, so nam pokazali jazbeca, ki so ga ravnokar ujeli. Že lansko leto sta ga zasledovala Ivan Vižintin in Anton Berlot, pa se jim ga je posrečilo ujeti šele letos. Izsledila sta njegovo skrivališče in ga ujela. Največji napredek v ajdovski občini, najmanjše povečanje v Posočju - Izredna letina jabolk - Vipavsko kmetijslvo se mehanizira - Uspehi tolminskega gospodarstva Turistična sezona se na Goriškem bliža svojemu zaključku. V gostinskih organizacijah delajo račune o njenem uspehu. Sodijo, da je bila še kar dobra. Na celotnem goriškem območju so našteli dobrih devet odstotkov več gostov kakor lani. Največji napredek Je bil v ajdovski, najmanjše povečanje pa so dosegli v Posočju. Skupaj je bilo v vseh treh občinah letos več kakor 43.000 gostov. Domačih turistov je bilo okoli 2600, preostali pa so bili tujci iz različnih držav Evrope. Prevladovali pa so Nizozemci, ki jih je bilo več skupaj. Na Goriškem imajo zasebnih in družbenih turističnih postelj okoli 1500. Na njih je bilo več kakor 90.000 nočitev. Turistični delavci ugotavljajo, da so postali gostje zelo občutljivi za cene in postrežbo. Tako so dosegle letos najslabše rezultate tiste organizacije, ki so imele visoke cene in gostom niso znale nuditi potrebnega udobja. Na primer hotel Zvezda v Kobaridu zaključuje poslovanje z izgubo, ker se ni znal prilagoditi. Nasprotno pa je denimo bovško gostinsko podjetje uspelo z znižanimi cenami privabiti v svoj hotel Orel v Trenti z znižani- kakor gostov drugih narodnosti SMRTNA NESREČA PRI ZAGRAJU Mladeniča z lambreto sta se zaletela v težak tovornjak in podlegla poškodbam Ponesrečena mladeniča sta iz Romansa • Tovornjak je od podjetja Interbartolo iz Gorice Predsinočnjim nekaj po 22. uri I Rodolfo Muzzo. Lambretist je se je kakih 500 metrov od zagraj-1 svojim vozilom zadel ob levo zad mm na bit ti mu a-1 predvaja danes, 23. t.m. ob 18. uri Clnentascope barvni film: IDUE SANCUL0TT1 (SANKILOTA) Igrajo: FRANCO FRANCHI In CICCIO INGRASSIA. Tržačanka ranjena pri Tolminu Pri Tolminu je zavozil s ceste fiat 600 tržaške registracije, ki ga . je upravljal sin Štefanije Svetlič, ri vožnje, da bi spila skodelico ka-stare 61 let, Iz Prečnika pri Trstu. - ----- c *"*”min' skega mostu čez Sočo pripetila prometna nesreča, pri kateri sta bila dva mladeniča mrtva. To sta 17-let-ni študent Rodolfo Muzzo in 17-let-ni mehanični vajenec Enzo Candus-si, oba iz Romansa, ki sta s svojim vozilom lambreto 125 zadela ob prikolico težkega tovornjaka podjetja Interbatolo Iz Gorice. Šofer težkega tovornjaka 31-letni Milan Merljak iz Gorice, Ul. D’An-nunzio 8 in njegov pomočnik 25-letni Ivan Cubelj iz Nove Gorice sta vozila tovor blaga v smeri od Vil-less proti Zagraju. V kraju Basiol, kakih 500 m pred mostom v Zagraju, sta ustavila tovornjak na prostoru pred gostilno Unlone na levi strani, gledano v njihovi sme- Vozilo je zdrsnilo na mokri cesti Ranila se je samo Svetličeva, ki so jo z rešilnim a,vtom JRK pripeljali v goriško bolnišnico; ugoto- ve. Potem sta krenila s tovornjakom zopet na cesto ter se počasi skušala vključiti v promet. Tovornjak je že dosegel desno stran ceste, prikolica pa je bila še na sre- njo stran prikolice s tako silo, da sta oba obležala v krvi na cesti. Ko so mladeničema priskočili na pomoč, so ugotovili, da je bil Can-dussi na mestu mrtev s prebito lobanjo. Ker je bil Muzzo še pri življenju, so ga naglo odpremili v civilno bolnišnico v Gorici, vendar je tudi on že med vožnjo podlegel poškodbam. V bolnišnici so tudi njemu ugotovili prebitje lobanje in čela. Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Gradiške, ki so uvedli preiskavo. Videti je, da bi se skute. rista rešila, če bi vozila na svoj skrajni desni, ker je bilo menda dovolj prostora med zadnjim delom prikolice in cestnim robom. Trupla obeh nesrečnih mladeničev so spravili v mrtvašnico na pokopališču v Zagraju odnosno v Gorici na razpolago sodnim oblastem, ki vodijo preiskavo. Tovornjak s prikolico so včeraj popoldne pripe-’ Ijall v Gorico, kjer pa je še vedno na razpolago sodnim oblastem. Šoferju Merljaku, kateremu so takoj vili" so ji zlom reber In nalom hrb- j dini cestišča, ko je lz nasprotne tenice ter jo pridržali na zdravlje- strani privozil z lambreto Enzo Can-nju za 20 dni. I dussi. Na zadnjem sedežu je bil IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Polkija je prekinila moževo nožno razgrajanje pred kavarno Garibaldi po nesreči odvzeli vozno dovoljenje, so mu ga včeraj zopet vrnili. Gradnja 18 ljudskih stanovanj v Tržiču Na županstvu v Tržiču so na dražbi oddali gradnjo 18 ljudskih stanovanj. Veljala bodo 55 milijonov lir, gradilo pa jih bo podjetje Giorgio Dieudonnd iz Tržiča. Občinska uprava bo zanje potrošila 22 milijonov lir, medtem ko je deželni odbor sklenil primakniti o-stalih 33. Stanovanja bodo v dveh zgradbah, 12 jih bo večjih, šest pa manjših. Postavljena bodo na gričevnatem delu občine, ki se imenuje «Gradiscata». MiiimimiiiiiMitiiMiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiia 7kdfna uAecUuitui V Standi je kradla blago vodstva - Po Ronkah se Ob stečaju so ugotovili, da ni vodil knjigo, je vozil z avtom brez šoferske izkaznice Goriško okrožno sodišče Je zaključilo svoje poletne počitnice In včeraj so Imeli prvo zasedanje, na katerem so sodniki obravnavali skoro Izključno prizive na prvostopne razsodbe okrajnih sodnikov. so v njegovi odsotnosti potrdili pri prizivni razpravi prvo obsodbo o-krajnega sodnika, ki ga je obsodil na štiri mesece zapora. V obtožnici je navedeno, da Za-vagno m vodil predpisanih poslov- Tako je sedel na zatožni klopi inlh knjig podjetja «Tecnoufflcio» 39-letnl Pletro Paron Iz Gorice, Ul. v Krminu, katerega lastnik je bil S. Gabriele 79. Okrajni sodnik iz Gorice ga je na razpravi dne 1. aprila letos obsodil na plačilo 4.000 lir globe, ker je ponoči s kričanjem na ulici motil spanje bližnjih stanovalcev. Zadeva se je pripetila dne 18. septembra lani med 2. In 3. uro ponoči pred kavarno Garibaldi v Gorici, kjer so policaji nočne službe presenetili obtoženca, ko Je kričal na cesti, ga odpeljali s seboj in prijavili sodišču. Tako pri prvi, kot pri prizivni razpravi Je Paron zanikal krivdo ln trdil, da se je sicer prepiral z nekim Gdovanni-nijem, da to je bilo v kavarni ne pa na ulici. Ker pa ni imel dokazov, Je sodišče potrdilo prvo razsodbo h kateri Je dodalo še svoje stroške. Obtoženca je uradno zagovarjal dr. Ferlan. Okrajni sodnik je pri razpravi dne 27. februarja letos obsodil tudi 59-letno Romano DTsep iz Gorice, UL Balllla 17 na 12 dni zapora ln 12 tisoč lir globe, ženo so presenetili dne 19. septembra lani v veleblagovnici Standa v Gorici, ko sl je prisvojila za 2.900 lir raznega blaga ne da bi ga plačala. Proti prvi razsodbi se Je žena pritožila in pri včerajšnji prizivni razpravi, na katero pa sploh ni prišla, je sodišče potrdilo prvo razsodbo ter ji prištelo še svoje stroške. Branil jo Je uradno dr. Ferlan. Tudi 62-letnemu Aldu Zavagnu iz Krmlna, Ul. Venezia Giulia 77, KINO -1B1S- PROSEK predvaja danes, 23. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni avanturistični film: SE TUTTE LE D0NNE DEL M0ND0... (ČE BI VSE ZENSKE NA SVETU...) (Operacija paradiž) Igrajo: R. VALLONE, MARGARET LEE, MICHAEL COMERS on sam. To se je zgodilo v obdobju od februarja 1962 pa do 22. septembra 1966, ko je njegovo podjetje prišlo v stečaj. Tudi njega ni bilo pri včerajšnji razpravi in ga je uradno zastopal in zagovarjal dr. Serglo Ferlan. Pri prizivni razpravi v svoji zadevi pa je bil prisoten 22-letni študent Giovanni Franzil iz Trsta, Trg Scorcola 1, ki je bil obtožen, da je vozil avto brez voznega dovoljenja, ki ga sploh še ni imel. Obtožba se nanaša na dejanje dne 20. februarja lani, ko se Je peljal Franzil z avtom fiat 500, ki je bil last Randa Clarinija iz Trsta, po Ronkah. Z njim je bila tudi Clari-nljeva žena 22-letna Roberta Lan-tieri, ki je imela vozno dovoljenje ter je sedela na sedežu poleg njega. Franzil je policiji najprej Izjavil, da Je pozabil doma vozno dovoljenje, pozneje pa je priznal, da ga sploh ni imel. Prijavili so ga sodišču, ln okrajni sodnik v Tržiču ga je dne 6. oktobra 1966 obsodil na dva meseca pripora In 8.000 lir globe. Pri včerajšnji razpravi Je prizivno sodišče potrdilo prvo razsodbo. Branil ga Je odv. Pascoli. Drž. tož. dr. Brenči, preds. sod, dr. Storto, sodnika Arculeo in Maz-zarella. no žago, si je zlomil desni palec. Delavec Italcantieri 58-letni Giovanni Cossar, doma iz Turjaka, je padel ter se ranil v desno nogo; okreval bo v dveh tednih. Dve prometni nesreči brez ranjenih Dve prometni nesreči sta se včeraj pripetili v Gorici; potniki niso bili ranjeni, na vozilih pa je nastala občutna škoda. V Ul. Lung Isonzo, blizu bencinske črpalke, so zjutraj ob 7.30 trčili kar trije avtomobili: fiat 850 47-letnega Fe-liceja Lamande iz Gorice, Asco-lijeva 25, renault 4 48-letnega E-doarda Pianija iz Ul. Romana 9, ter consul, ki ga je vozil 54-letni Leone Tuni iz Morara. Ob 8.20 pa sta na križišču ulic Leoni in Paolo Diacono trčila fiat 500, ki ga je upravljal Ivon Mar-chetti, star 19 let, doma iz Gorice, Ul. Campagna bassa 2, in mali kamionet VW, ki ga je vozil 23-let-ni Roberto Jacovini iz Ul. Brigata Pavia 37. Fiat je vozil po ul. Leoni proti mestnem središču, VW pa po Ul. P. Diacono proti gasilcem. Pri trčenju je fiat utrpel občutno škodo. Cenjeni g. urednik! Dovoli ml, da se oglasim tudi jaz v zadevi, ki zanima številne občane sovodenjske občine. Naša občinska uprava je uvedla davek na pse in s tem prizadela številne delavce in kmete, ki so v zadnjih mesecih, potem ko je na našem področju prišlo do številnih tatvin in vlomov, za katere do sedaj še niso našli krivcev, kupili pse čuvaje, da bi bolj brez skrbi počivali ponoči. Vsem so še gotovo v spominu vlom v sovodenj-sko župnišče, dalje tatvina v cerkvi In v župnišču v Gabrjah, da omenim samo nekatere. Zato je popolnoma razumljivo, da se skušajo domačini zavarovati pred takimi nočnimi obiski vsaj s psi čuvaji, ki naj bi jih pravočasno alarmirali. Vsi ti ljudje, vključno pisec tega pisma, se sedaj pritožujemo, zakaj je občiina obdavčila pse čuvaje, ko pa bi lahko zvišala davek na lovske in druge luksuzne pse, če že ima potrebo po večjih dohodkih. Sledi podpis. Pripomba uredništva: Pozanimali smo se v zadevi na pristojnem mestu ter prejeli naslednje po jasnilo: Kot skoro vse občine na Goriškem, je tudi sovodenjska pasivna in občinska uprava je morala zaprositi posojilo pri državni blagajni v Rimu za kritje proračunskega primanjkljaja. Kontrolna komisija pa je pred izdajo dovc Ijenja za najetje posojila pregledala proračun in obračun ter odredila, da morajo prej zmanjšati primanjkljaj z naložitvijo vseh tistih davkov, kt so po pravilniku za krajevne uprave predpisani. Med temi je tudi davek na pse. Za posamezne kategorije psov je določena lestvica, katere se mora občinska uprava držati pri odmeri davka. Seveda bi bilo želeti, da odmeri najnižjo možno stopnjo zlasti za pse čuvaje, ki so v resnici potrebni. Upamo, da se je tako tudi zgodilo. mi cenami veliko gostov. Slabe poslovne rezultate imajo tudi na Lokvah ter v nekaterih drugih podjetjih. Na turistični zvezi v Novi Gorici poudarjajo, da bodo morale v prihodnje gostinske organizacije z racionalno poslovno politiko ter propagando bolj enotno nastopati na tujem trgu ter tako vzbuditi večje zanimanje za to področje, ki se ponaša z edinstvenimi prirodni-mi lepotami. Take letine jabolk kot letos v Posočju, na Cerkjanskem ter na Vipavskem že dolgo ne pomnijo. Verjetno bodo skupaj nabrali okoli 3000 vagonov tega sadja. Vendar so kmetje v velikih skrbeh, kako bodo vnovčili pridelek. Zadruge in druge organizacije, ki odkupujejo sadje kažejo premalo zanimanja za odkup. Sadja je namreč povsod veliko in se boje, da ne bo šlo v promet. Ponekod so začeli delati iz jabolk sadno pijačo jabolčnik, drugod pa tudi kuhajo žganje. Seveda pa finančni učinek od kuhanja ni enak, kakor bi lahko bil, če bi sadje prodali. Polagoma vendar vztrajno prodira mehanizacija tudi v vipavsko kmetijstvo. Kmetijsko-vinarska zadruga iz Vipave, ki skrbi za napredek kmetijstva v tem delu Goriške, posoja kmetovalcem denar za nakup raznih strojev. Sodijo, da so si kmetje nabavili že okoli 700 kosilnic, prav tako imajo že na razpolago veliko škropilnic za grozdje in sadno drevje ter drugo mehanizacijo. Ponekod že nabavljajo traktorje. Pri obnovi vinogradov — v zadnjih dveh letih so preorali okoli 80 hektarov površin za nove vinograde — pa pomaga zadruga kmetom z rigolnimi plugi. Skupaj je v zadnjem letu posodila posameznim kmetovalcem za napredek kmetovanja okoli 120 milijonov dinarjev. Gospodarstvo tolminske je letos dokaj napredovalo. Podatki, ki so jih zbrali na občinski skupščini, kažejo, da so podjetja izdelala za devet odstotkov več izdelkov kakor lani v prvem polletju. Hkrati pa nastajajo ponekod težave, ker ne morejo prodati vseh izdelanih artiklov. Najboljše rezultate so dosegli letos v Avto elektru, kjer izdelujejo svečke za motoma vozila in nekatere izdelke iz porcelana, dalje v tovarni igel v Kobaridu in nekaterih drugih manjših organizacijah. Velike težave pa imajo v tovarni pohištva Krn v Klavžah, kovinskem podjetju Trenta v Bovcu in še nekaterih drugih. Na občinski skupščini v Tolminu poudarjajo, da bi se moralo gospodarstvo povezovati navzven z večjimi in bolje urejenimi organizacijami, ki bi lahko precej pripomogle k njegovemu nadaljnjemu napredku. Kino -r "r •lumiiiuiimimiiimiitimiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiuiimiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHimiiiimmiimimii OD PONEDELJKA, 25. T. M„ DALJE Utopljenec v Soči V Soči se je včeraj popoldne utonil 63-letni Giuseppe Pelizzon iz Ločnika. Ul. Ponte Romano. Nesreča se je pripetila okoli 16. ure, ko se je Pelizzon sprehajal ob reki. Vse kaže, da mu je na desnem bregu na Majnici zdrsnilo ter je nesrečnež padel v naraslo reko. O nesreči so obvestili gasilce, ki so nemudoma odšli na kraj z gumijastim čolnom, vendar trupla do večera še niso našli. V manj kot enem tednu je to že drugi primer utopitve v Soči na Goriškem. Na ortopedski oddelek tržiške bolnišnice so včeraj pripeljali 46-letnega Uga Bona iz Ronk, Verdijeva ulica 119, ki je zaposlen pri gradbenem podjetju Stignano. I Pri žaganju debele deske z motor- ZIMSKI URNIK TRGOVIN NA GORIŠKEM Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo dne 25. septembra ob ukinitvi legalne ure, stopil v veljavo zimski umik za trgovine na drobno, ki je naslednji: Oblačila, oprema, rabljeno blago, Industrijski proizvodi in vse druge trgovine, ki niso posebej navedene: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. Železnina: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Sadje in zelenjava: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Drva in druga goriva ter gradbeni material: od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Avto, moto in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Kolesa in pritikline: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kmetijske potrebščine: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Mesnice: od ponedeljka do vključno petka od 7.30 do 12.30; ob sobotah in pred prazniki (ko so zaprte) od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah so mesnice zaprte ves dan. Slaščičarne, ld imajo dovoljenje policije, tudi če so skupaj s prodajo kruha: od 7.30 do 21.30. Za zelenjadne trge, pokrite ali na prostem, določa delovni umik občinska uprava. Knjigarne in papirnice lahko ob delavnikih med šolskim letom, ko se vrši pouk, odpirajo ob 8. uri namesto ob 8.30. Iste trgovine ne bodo zaprte meseca oktobra ob ponedeljkih dopoldne. Gorica VERDI. 17.15: «Da uomo a uomo», Lee van Klef. Kinemaskopskl koprodukcijski film v barvah. CORSO. 16—19—22: «La Bibbia«, M. Parks (Adam) in U. Bergryd (Eva). MODERNISSIMO 16.45-22: «Match-less», Ira Fuerstenberg in P. O-neal. Italijanski barvni film: mla. dini pod 14 letom prepovedan CENTRALE. 16.30-21.30: «11 mar-chio di kriminal«, G. Saxon in F. Linč, v kinemaskopu in barvah. Ameriški čmo-beli film. VITTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.30—21.30: «A qualcuno plače caldo«, M. Monroe in T. Curtis. Ameriški čimcbeli film. Tržič AZZURRO. 18—22: «Affascination», H. Silva in E. Stwart. Kinema-skopskl barvni film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Quello dt San Pablo«, S. Mc Quinn. Kine-masKope v barvah PRINCIPE. 18—22: «Mathelm non perdona«, D. Martin in A. Mar-gret. Kinemaskopskl barvni film. S. MICHELE. 19—21: «Texas John contro Geronimo«, Tom Tryon, v barvah in kinemaskopu. Ronkc RIO. 20—22: «11 papavero ž anche un flore«, J. Brynner in A. Di-ckinson. Barvni film EXCELSIOR. 19.30—22: «Desperado trail«, L. Barker in S. Hardy. Barvni film. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna CRISTOFOLETTI na Travniku, tel. 29-72. V TRŽIČU Danes ves dan In ponoči Je odpri ta v Tržiču lekarna «S. Nicotoi dr. Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel. 73-328. V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «All’angelo» dr. S. Olivetti, Ul. Roma 23 — tel. 72393. dežurna cvetličarna Jutri, 24. septembra je v Goriel odprta cvetličarna MICHELI FER-DINANDO, Ul. XXIV Maggio 22 — tel. 23-39. DANES POPOLDNE IN JUTRI POPOLDNE NA ŠOLSKEM STADIONU V KOLONJI DANES 14 30 — Zbor sodnikov ln tekmovalcev 15.00 — 110 m zapreke (polfinale) daljina (MO), krogla (MO, vlSlna (N) 15.15 — 80 m (2E) - kvalifikacije 15.30 — 400 m • (polfinale) 15.45 — 80 m (ŽE) • polfinale 16.00 — 110 m zapreke • (finale) 16.30 — 400 m - (finale), krogla (N), vlSlna (ZE) 16.45 — 80 m (ŽE) - finale 17.15 — Štafeta 400x300x200x100 (serije) JUTRI 8.00 — zbor sodnikov ln tekmo- valcev 8.30 — 100 m - (kvalifikacije) 8.45 — vlSlna (MO), krogla (ZE) 9.00 — 80 m (N) - (kvalifikacije) 9.30 — 50 m (D) - (kvalifikacije) 9.45 — 80 m (N) - (polfinale) daljina (ŽE) 10.00 — 100 m - (polfinale) 10.15 — 50 m (D) . (polfinale) 10.30 — kopje 10.45 — 1500 m - (serije) 11.00 — Štafeta 4x50 - (polfinale) 11.15 — 80 m (N) - (finale) 11.30 — 50 m (D) - (finale) 11.45 — Štafeta 4x50 - (finale) 12.00 — 100 m - (finale) DOMAČI ŠPORT N0C0MCT Mednarodni turnir Danes ob 16.45 v Novi Gorici NOVA GORICA — BREG Jutri, 24. septembra Juniorsko prvenstvo Ob 10. uri v Ul. Flavia S. ANNA — BREG * * • Sentjemejski pokal Ob 9. uri v Nabrežini PRIMORJE — L. BARCOLANA Ob 11. url v Nabrežini VESNA — LIB. PROSEK ZAKLJUČENO PLAVALNO TEKMOVANJE 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Točke za Sokola, prva mesta tudi za druge Več novih rekordov - Brezhibna organizacija, vzorna disciplina nastopajočih Tako jutri moštva na igriščih ‘l/V BoljSa organizacija, več gledalcev In zadoščenja tudi za druga nastopajoča društva: to so glavne značilnosti drugega dne plavalnega tekmovanja 10. jubdlejskih SSI, ki se je v navdušenem vzdušju zaključilo včeraj zvečer v tržaškem pokritem bazenu «Bruno Bianchi». Po tekmovanju so bili skoraj vsi veselih obrazov. Nabrežinci so raz- meroma malo prvih mest v drugem dnevu nadoknadili s pravo žetvijo točk za ekipno lestvico, O-penci se s tremi prvimi in enim drugim mestom tudi niso pritoževali, zadovoljni pa so bili tudi Can-karjaši, Kontovelci in drugi. 33 m poljubno (st. mladinke) Prve kolajne so podelili mlajšim mladinkam na progi 33 m poljubno. Kratiš Mira z Opčin je bila takoj po startu brez konkurence in je z gotovostjo osvojila prvo mesto. Časi varajo, ker je bila razlika med prvo in drugo mesto večja od manj kot ene sekunde. Vsekakor presenetljivo drugo mesto za Tjašo Pavletič, ki je premagala tudi starejše tekmovalke. IZID J. KRAUS MIRA (Opčine) 37”5 2. Pavletič Tjaša (Škamperle) 38”3 3. Rauber Nataša (Cankar) 39”8 4. Škrk Mariza (Sokol) 39”9 5. Sancin Tanja (Cankar) 47” 6. Prelc Tiziana (Škamperle) 47”3 7. Grželj Nada (Škamperle) 52” 33 m poljubno (ml. mladinci) Drugi so se za dragocene kolajne borili najmlaši na progi 33 m poljubno. Hkrati so startali trije dečki in štiri deklice, vendar v ločeni konkurenci. Med fantki Je bil najboljši Perko Franko, med deklicami pa Mahne Bruna (oba Cankar). Težave so za te mlade plavalce začele, ko je bilo treba na oder po kolajne. Prav po plezalsko so se zmagovalci povzpeli na visoki oder in s srečnim obrazom sprejeli nagrade, prelep spomin za življenje in lep začetek športne kariere. IZIDI Dečki: 1. PERKO FRANKO (Cankar) 25”9 2. Kuret Igor (Breg) 41”5 3. Novello Robert (Breg) 52”6 Deklic**: 1. MAHNE BRUNA (Cankar) 36” 2. Brecelj Marija (Sokol) 47”7 3. Milo Fulvia (Sokol) 48”9 4. Franco Tanja (Sokol) 54”5 33 m prsno (članice) Članice so opravile na progi 33 m prsno dve kvalifikacijski seriji. Že v prvi je Laura Konič pokazala svojo moč in dejansko že osvojila prvo mesto. Vse ostale so, posebno v finalu, občutno zaostale in niso nikoli predstavljale nevarnosti za zmagovalko. IZIDI 1. skupina: 1 Konič Laura (Can- kar) 28”4, 2. Filipčič Nadja (Sokol) 30”8, 3. Starc Majda LSokol) 32”3, 4. Mora Franka (Sokol) 32”3, 5. Tretjak Irena (Vesna) 39”3. 2. skupina: 1. Mužina Milena Cankar) 29”8, 2 Bandelj Nevja (Cankar) 32”5, 3. Martelanc Mileva (Barkovlje) 33”, 4. Rauber Jasna (Cankar) 33”6, 5. Rogelja Mara (Cankar) 37”8. FINALE 1. KONIC LAURA (Cankar) 28”6 2. Mužina Milena (Cankar) 30”1 3. Filipčič Nadja (Sokol) 31 ”3 4. Bandelj Nevja (Cankar) 32”6 5. Mora Franka (Sokol) 32'”I 6. Starc Majda (Sokol) 33”5 7. Martelanc Mileva (Barkovlje) 35”1 33 m poljubno (ml. mladinci) Na progi 33 m poljubno za mlaj- Se mladince Je prišel do izraza si- cer pričakovani monopol tekmovalcev z Opčin. Edi Kraus, Branko Jazbec in Adrijan Sosič so vsak v svoji skupini premočno zmagali in dosegli res odlične rezultate. Finale je bil napeto pričakovan. Do izraza je prišla večja izkušenost in kondicija Jazbeca, ki Je ponovil čas iz predtekmovanja, ostala dva pa sta malo zaostala za rezultatom iz kvalifikacij, vendar sta bila precej boljša od ostalih. IZIDI 1. skupina: 1. Kraus Edi (Op- čine) 23”6, 2. Starc Vasilij (Konto-vel) 29”8, 3. šiškovič Črtomir (Breg) 3I”5, 4. Škabar Rudi (Repen) 31”9, 5. Pečenko Davor (Sokol) 38”5. 2. skupina: 1. Jazbec Branko Opčine) 22’5, 2. Pertot Valter (Sokol) 28”2, 3. Pertot Tullio (Sokol) 29”8, 4. Lisjak Henrik (Kontovel) 33”7, 5. Kodrič Iztok (Breg) 37”5, 6. Kozina Valerij (Breg) 43”6. 3. skupina: 1. Sosič Adrijan (Opčine) 22”7, 2. Milič Valter (Repen) 35”, 3. Kuret Stojan (Breg) 35”2, 4. Stmat Ivo (Breg) 36”4. finale 1. JAZBEC BRANKO (Opčine) 22”5 2. Sosič Adrijan (Opčine) 24” 3. Kraus Edi (Opčine) 24”! 4. Pertot Tullio (Sokol) 28”3 5. šiškovič Črtomir (Breg) 28”7 6. Starc Vasilij (Kontovel) 30”4 7. Pertot Valter (Sokol) 30”5 66 m prosto (člani) Na vrsto so končno prisil člani za progo 66 m prosto, ki je bila najbolj pričakovana, že v predtekmovanju so bili doseženi odlični časi in v finalu Je Bogdan Petelin star-tal kot favorit pred Ivanom Per-totom, ki Je sicer dosegel v kvalifikaciji gotovo boljši čas kot so mu ga sodniki dosodili. Tretji na tej predfinalmi lestvici je bil Tavčar z Opčin. Val navdušenja takoj po startu. Petelin je potegnil, Pertot pa je le malo zaostajal. Zelo slabo Je star-tal Tavčar, ki je takoj močno zaostal. Petelin je zmagal z gotovostjo prav tako pa je bil zanesljivo drugi Pertot. Presenetljivo je tretje mesto osvojil Drasič, vsi ostali pa so skoraj istočasno prispeli na cilj in sodniki so imeli kar trdo delo, da so sestavili končni vrstni red. Kvalifikacije 1. sKupina: 1. Caharija Hadrijan (Sokol) 45”2, 2. Furlan Iztok (Barkovlje) 46”4, 3. škrap Miran (Škamperle) 46”7, Jančar Ljubo (Cankar) in Balbi Boris (Opčine) odstopila. 2. skupina: 1. Pertot Ivan (Sokol) 44”7, 2. Starec Inko (Barkovlje) 45”7, 3. Franco Robert (Sokol) 45”8, 4. Pertot Dimitrij (Sokol) 48”1, 5. Regent Lucijan (Kontovel) 59”8. Grgič Drago (Gaja) odstopil. 3. skupina: 1. Petelin Bogdan (Sokol) 41"9, 2. Drasič Franko (Škamperle) 45”, 3. Venier Martin (Sokol) 45”5, 4. Starc Edi (Kontovel) 49”1, 5. Svetlič Darij (Sokol) 49”3, 6. Švara Guido (Sokol) 49”9. 4. skupina: i. Tavčar Sergij (Opčine) 44”, 2. Antonini Miljan (3o-kpl) 45”6, 3. Pertot Damjan (Sokol) 60”2, 4. Ukmar Drago (Kon- miiiiimiiujiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiij|iiiiiiiiiiiiiiiii|ii|||l|II|||,l||,|l|,m||l|||||||||||l|||||||||,||M|||||||||n||| JUTRI V ŠTANDREŽU Prijateljsko srečanje Ju ventina-Domžale štandreška ekipa, ki se bo v nedeljo srečala ob 15.30 na svojem igrišču z Jugoslovansko ekipo, Je že gostovala pred tremi meseci v Domžalah. Juventina smatra srečanje za zelo važno pred začetkom uradnih tekem, rada pa bi tudi vrnila gostoljubje, ki ga je bila v veliki meri deležna, in seveda bi se rada oddolžila za rezultat. Ko je Juventina gostovala v Jugoslaviji, je namreč domača ekipa zmagala 5:2 in to predvsem zaradi hitrosti igralcev. Enajsterica Domžale ima večinoma mlade elemente, vztrajne In zelo hitre, ki so prav zaradi teh svojih lastnosti zmagali. Bomo videli, kako bo Juventina reagirala doma, sedaj ko je deloma obnovljena v kadrih. Novi moči sta Rupli in Miloko, ki prihajata iz Podgore. V nedeljski tekmi bodo igrali za preizkušnjo tudi nekateri drugi igralci, ki prihajajo iz raznih ekip, in upajmo, da se bo s temi novimi močmi belo-rdeča enajsterica dobro izkazala, vsaj tako kakor v preteklih nedeljah z Marianom (3:3) in Grade-žem (1:1). V nedeljo ob 14.45 so pozvani na štandreško igrišče naslednji igralci: Maruši, Močilnik, Tabaj E., Pašku-lin, Ferfolja, Miloko, Bizaj, Ghtot-to, Klaučič, Collini, Tabaj M. in Rupli. Juniorjl pa so vabljeni zjutraj na igrišče pri Madonnini, ob 9.15 za srečanje z Montesantom, ki velja za prvenstvo: Pelicon, Nardin, Ferfolja M., Makuc, Tomažič, Tomasi, Firincelli, Paulin, Faganel, Makuc M., Cotič, Marvin, Furlan, Fran-dolič. To je že tretje uradno srečanje tega kola. Prejšnji dve tekmi sta bili s Caprivese, ki je zmagala 1.0, in z Mosso, ki je tudi zmagala 2 0. Juventina je dobro igrala predvsem v obrambi, napad pa je nov in ni še vsklajen. Po dolgem času so letos v ekipi spet sami Slovenci razen enega igralca. Društvo ima letos za člane tudi Kraševce, in sicer tri iz Doberdoba: Ferfoljo, Cotiča in Frandoliča, Tomažiča iz Rupe, Pelicona s Peči, ostali pa so domačini. Ko se bo ekipa vigrala, nam bo verjetno nudila še 1* pa srečanja. D. R. tovel) 63”1, 5. Sancin Savino (Breg) 72”2. Finale 1. PETELIN BOGDAN (Sokol) 41”1 2. Pertot Ivan (Škamperle) 42”6 3. Drasič Franko (Škamperle) 44"9 4. Antonini Miljan (Sokol.) 45”1 5. Venier Martin (Sokol) 45”3 6. Tavčar Sergij (Opčine) 45”1 Caharija Hadrijan (Sokol) 45"4 33 m prosto (st. mladinke) Bolj slabi časi so bili doseženi od starejših mladink na progi 33 m prosto. Brez večjih naporov je zmagala Battigelli Lilijana iz Nabrežine, ki si je tako le priborila Kolajno, ki ji je včeraj le zaradi diskvalifikacije nesrečno ušla iz rok. Kvalifikacije 1. skupina: Battigelli Lilijana (Sokol) 27”8, 2. Zobec Nadja (Breg) 31”3, 3. Sancin Divna (Breg) 39”1, 4. Sancin Marta (Breg) 41”. 2. skupina: 1. Pertot Nadja (Sokol) 30”3, 2. Rudeš Silvana (Sokol) 35”, 3. CoretU Ester (Breg) 45”4. Finale 1. BATTIGELLI LILIJANA (Sokol) 27”8 2. Pertot Nadja (Sokol) 29”9 3. Zobec Nadja (Breg) 32”6 4. Rudeš Silvana (Sokol) 40”3 5. Sancin Divna (Breg) 43” 6. Sancin Marta (Breg) 46”7 66 m hrbtno (člani) Dve kvalifikacijski skupini v hrbtnem slogu na progi 66 m. Vsi najboljši so slučajno plavali v prvi. Petelin Bogdan, velik favorit, je udeležbo zaradi preobremenjenosti odpovedal. Edi Križman je dosegel najboljši čas z 55” skoraj dve sekundi bolje od Volčiča in Divjasa. Finale Je bil vseeno negotov. Edi Križman je startal hitro, prvi obrnil in v finišu čvrsto obdržal prvo mesto in zmagal v zelo dobrem času 54”9. Divjak je le za malenkost prehitel Volčiča v borbi za drugo mesto. Vsi ostali so občutno zaostali Kvalifikacije 1. skupina: 1. Križman Edi (Opčine) 55”, 2. Divjak Samo (Sokol) 56”7, 3. Volčič Aljoša (Barkovlje) 56”9, 4- Kafol Stojan (Barkovlje) 60”. 2. skupina: 1. Petelin Martin (Sokol) 60"9, 2. Antonini Miljan (Sokol) 62”9, 3. Križman Bruno (Opčine) 63”1, 4. Bole Edi (Opčine) 73”3, Jančar Ljubo (Cankar) odstopil. Finale 1. KRIŽMAN EDI (Opčine) 54”9 2. Divjak Samo (Sokol) 56”2 3. Volčič Aljoša (Barkovlje) 56”7 4. Petelin Bruno (Sokol) 61”9 5. Križman Bruno (Opčine 62” 6. Kafol Stojan (Barkovlje) 62”5 7. Antonini Miljan (Sokol) 65” 33 m prsno (st. mladinci) Starejši mladinci so se spoprijeli na progi 33 m prsno, že po kvalifikacijah je bilo verjetno, da se Nabrežinci ne bodo mogli potegovati za prvo mesto. Vsekakor zelo čudno za plavalno tekmovanje. V finalu sta res prvi dve mesti osvojila Peter Starc iz Kontovela in Sandi Pertot iz Barkovelj, čeprav se je Marko Kobau iz Nabrežine največ potrudil, da bi tudi letos zmagal na tej progi. Kvalifikacije 1. skupina: 1. Pertot Sandi (Barkovlje) 27”, 2. Blažič Franko (Sokol) 28”4, 3. Kobau Marko (Sokol) 28”4, 4. Caharija Peter (Sokol) 32”1. 5. Ukmar Peter (Sokol) 33"2. 2. skupina: 1 Starc Peter (Kontovel), 27”3, 2. Opatti Peter (Sokol) 35"6, 3. Paškulin Fredi (Sokol) 35”9, 4. Kante Darij (Kontovel) 36”, 5. Zadnik Igor (Sokol) 38”6. Finale 1. STARC PETER (Kontovel) 28”5 2. Pertot Sandi (Barkovlje) 27”4 3. Kobau Marko (Sokol) 28” 4. Blažič Franko (Sokol) 28”6 5. Caharija Peter (Sokol) 31” 6. Ukmar Peter (Sokol) 34”9 7. Opatti Peter (Sokol) 37” štafeta 4x33 m prosto ženske Na vrsti je bila končno ženska štafeta 4x33 m prosto. Konkurenca ni bila velika. Startale m le tri ekipe, ena pa je bila zaradi nepravilnosti diskvalificirana. Prva ekipa Sokola je imela bolj homogeno ekipo, čeprav so bile pri Cankarju boljše posameznice. Zasluženo in z veliko prednostjo so zato zmagale Nabrežinke. Izid 1. SOKOL A (Majda Starc, Mari- na Caharija, Tamara Caharija, Franka Mora) 1’40’T 2. Cankar (Milena Mužina, Nevja Bandelj, Alenka Čepar, Laura Konič) 1’50”2 Sokol B (Nives Magajna, Nadja Filipčič, Sonja Rolič, Gruden) diskv. Štafeta 4x33 m mešano moški Velika napetost pred startom moške štafete 4x33 m mešano. Absolutni favoriti so bili seveda Nabre-žinci ekipe «A», za drugo mesto pa sta se potegovali ekipi Opčin in Sokola «Bv>. Prva ekipa Sokola je bila že od začetka z Bogdanom Petelinom nedosegljiva, za Opčine pa je kot drugi predal Edi Križman. Suhadolc je v prsnem slogu pridobil za Opčine še meter, isto pa je storil v delfinu Tavčar, ki je prispeval Križmanu B. dovolj naskoka, da je ta ubranil drugo mesto pred močnim finišem Martina Ve-niera. IZID 1. SOKOL A (Petelin Bogdan, Radovič Sergij, Mužina Danilo, Antonini Miljan) 1’31”8 2. Opčine (Križman Edi, Suhadolc Peter, Tavčar Sergij, Križman Bruno) 1’35”5 3. Sokol B (Gruden Peter, Terčon Antek, Pertot Ivan, Venier Martin) 1*36" 4. Barkovlje (Volčič Aljoša, Starec Inko, Jagodic Žarko, Furlan Iztok) 1’38”7 5. Sokol C (Divjak Samo, Gruden Ladi, Svetlič Darij, Franko Robert) 1’40” 6. Sokol Č (Petelin Martin, Kralj Rajko, Caharija Hadrijan, Švara Guido) 1’44”7 7. Škamperle (Skrap Miran, Fišer Ivan, Drasič Franko, Pilat Danilo) 1*47” 8. Cankar (Jančar Ljubo, Babič Milan, Cesar Vojko, Cesar Sergij) Končna ekipna lestvica plavalnega tekmovanja: 1. SOKOL 219,5 točke 2. Opčine 57,5 3. Cankar 51 4. Škamperle 25 5. Breg 22,5 6. Barkovlje 18 7. Kontovel 11,5 8. Vesna 4 OBVESTILO Udeležence atletskega tekmovanja prosimo, da se po možnosti preoblečejo doma in pridejo na stadion že v trenerki, ker sicer ni gotovo, da bodo vsi dobili prostor v slačilnicah stadiona. Z SAMPDORIA Battara; Dordoni, Delilno; Carpanesi, Morini, Vincenzi; Sabatini, Vieri, Salvi, Frusta-lupl, Franoesconi. BOLOGNA Vavassori; Furianis, Ardizzon; Guarneri, Janich, Turra; Pace, Fogli, Clerici, Haller, Pascuttl. Z JUVENTUS Anzolin; Gori, Leoncini; Bei-cellino, Sarti, Salvadore; Simoni, Del Sol (Sacco ali Volpi), De Paoli, Clnesinho, Menlcliel-11 (Favalli). MANTOVA Bandoni; Scesa, Ceccardi; To-meazzi, Spanlo, Giagnonl; Spel-ta, Corelli, Di Glacomo, Bercel-lino II., Salvemini. Z lr vicenza Negri; Volpato, Rossetti; Gregor!, Carantini, Calosi; Bicicli, Gori (Cosma), Vinlcio, Demar-co, Fontana. TORINO Vieri; Poletti, Fossati; Pula, Cereser, Bolchi (Corni); Mero-ni, Corni (Bolchi), Combin, Mo-schino, Carelli. Z INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Dotti, Landinl; Domenghi-ni, Sandro Mazzola, Nielsen, Suarez, Bonfanti. ROMA Pizzaballa; Robotti, Carpenettl; Ossola (Losi), Losi (Cappelli), Pelagalli; Scaratti, Peirč, Tac-cola, Ferrari (Cordova). Z NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Stenti, Panzanato, Girardo; Orlando, Juliano, Altafini, Montefusco (Bigon), Barison. ATALANTA Cometti; Pesentl, Nodari; Tiberi, Cella, Signorelli; Danova, Milan, Savoldi, Dell’Angelo, rj-gotto. Z SPAL Mattrel; Tomasin, Bozzao; Pa-setti, Bertucdoli, Massei; Brača, Reia, Freif, Lazzotti, Brenna. Brescia — Cagliari 1X2 Fiorentina — Varese 1 Inter — Roma 1 X Juventus — Mantova 1 LR Vicenza — Torino 2 X Napoli — Atalanta 1 Sampdoria — Bologna 1 X Spal — Milan 2 Catania — Bari 1 Foggia — Potenza 1 Lazio — Novara 1 Como — Udinese 1 2 X Vis Pesaro — Pistoiese 1 X MILAN Cudidn; Anquilletti, Schnellin-ger; Rosato, Malatrasi, Trapat-toni; Hamrln, Lodetti, Sormani, Rivera, Golin. BRESCIA Brotto; Casatl, Vitali; Rizzo-lini, Mangili, Frezza; Salvi, Mazzia, Nardoni, D’Alessi, Go-sio (Gilardoni). CAGLIARI Reginato; Martiradonna, Longom; Cera, Vescovi, Longo; Ne-nč, Rizzo, Boninsegna, Greatti, Riva. FIORENTINA Albertosi; Pirovano, Rogora; Bertini, Berrante, Bril; Mara-schl, Merlo, Brugnera (Amarii-do), Amarildo (De Sisti), De Sisti (Chiarugi). VARESE Da Pozzo; Della Giovanna, Ma-roso; Plcchi, Cresci, Gaspari; Leonardi, Tamborini, Vastola (Anastasi), Mereghetti, Renna. ODBOJKA Članski in ženski turnir 10. SŠI V torek in v sredo se bo nadaljeval odbojkarski turnir 10. slovenskih športnih iger po naslednjem razporedu: ČLANI V torek, 26. t.m. v Trebčah Ob 20.30 Škamperle B — Gaja (sodnik Morpurgo) ob 21. uri Cankar C — Barkovlje B (sodnik Morpurgo) ob 21.30 Dom Rojan — Cankar B (sodnik Dougan) CLANICE V sredo, 27. t.m. v Dolini ob 20.30 Primorec — Zarja (sodnik Dougan) ob 21. uri Opčine — Gaja (sodnik Lovriha) ob 21.30 Sokol — Breg B (sodnik Dougan) IIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIMIIIIHimillllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIMIIIIIIIIIIIHHIHHUHMH**11111 JUTRI SE BODO ODPRLA VRATA STADIONOV Prvenstvo A lige na startni črti Nekaj novosti, v glavnem pa vse po starem Zadnji treningi, poskusi, vadnje polemike, govorice. V nedeljo se bo uradno začelo italijansko nogometno prvenstvo A lige, ki bo letos startalo z nekaterimi novostmi. V glavnem sta dve: nastopilo bo le l6 ekip, izpadle pa bodo tri enajsterice. Posledica: omejeno število šte- vilo udeleženih ekip bo dalo precejšnji oddih tudi reprezentanci (ki ga nevdomno potrebuje v turnirju za Pokal Evrope). To bo privedlo tudi do izredne borbe za vsako točko, kar bo nedvomno povečalo zanimanje (in s tem polemike) za prvenstvo, obenem pa bo privedlo do pomanjkanja lepe in privlačne igre. Rezultat 0:0 bo tudi letos na tekočem traku. Tehnično bodo enajsterice ohranile svojo običajno igro: italijanski sistem igre pač. Prosti branilec do tudi letos neobhodno potreben v vsakem moštvu. Sicer je Herrera namignil na Suareza prostega branilca, ki bi se ob vsaki priliki pomaknil v napad («domača izdaja«), kmalu pa se je «čarovnlk» premislil ln bo po vsej verjetnosti ohranil običajni sistem igre. Enajsterice bodo torej ohranile svojo igro, saj drugačne niti ne morejo uvesti, že — slaba — priprava ne omogoča posebnih sprememb. Psihološka priprava pa je za večino italijanskih trenerjev še pravi tabu. Običajno vprašanje pred prvenstvom: favorit za končno zmago? število kandidatov za končni na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiimmiiiiiiiiiiiiMMiiimiiiniiiiHuliiMiiimiiiiiiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii V NOGOMETNI D LIGI Ponziana z zaupanjem na prvenstvo Trener Covacich zadovoljen z enajsterico gleda Jutri se bo za Ponziano odprla toliko pričakovana pot D lige. Pred-prvenstvene tekme so nedvomno dale več kot zadovoljive rezultate (zmagi s Pordenonom in Istro). Navijači in vodje ekipe pa se zavedajo, da bo naloga v prvenstvu izredno težka. Predvsem neizkušenost bi lahko delala preglavice Igralcem Ponziane, ki se bodo prvič pote- govali v tej ligi, ki sodi — med kritiki — skoro med najtežje celotnega italijanskega nogometa. D iga je namreč na pragu profesionalnega, a je obenem tudi odraz pristnega amaterskega nogometa. To nedvomno vpliva na nogometaševo razpoloženje in še posebno na mlade. V kratkem pogovoru, ki smo ga imeli s Covacichem, je bil trener Ponziane zaupljiv v možnosti svoje ekipe. «Nedvomno Je zmaga s Pordenonom dokazala, da lahko z zaupanjem gledamo na bližnje prvenstvo, čeprav se vsi zavedamo, da nas čaka težka naloga.« Nova nakupa (Baudaz-Verbacci)? «Dobra igralca, potrebovali smo Ju.» Obramba pa nekoliko šepa? ((Mislim, da ne. Izkušena je.» Brez skrbi torej? «Bomo videli.« Ponziana bo v prvi tekmi prvenstva igrala na tujih tleh proti Ro-veretu. —edson — slov je omejeno. Običajne ek|Pe pač: Inter, Juventus, Bologna, N8' poli, Milan. Po našem mnenju in18' jo še posebne možnosti le tri, 81 sicer Inter, Juventus in Bologna, in to iz naslednjih razlogov: inte‘ ima veliko število dobrih igraicri'1 ima predvsem dvojico v napad8’ ki je med najboljšimi na svetit Nlelsen-Mazzola danes lahko sPr*' vita v zadrego vsako obrambo. prav na to dvojico računa v naj' večji meri Herrera, ki se bo mor81 oddolžiti svojim navijačem za «Pr°' dajo« nepremagljive obrambne dv®' jice Picchi-Guarneri. Poleg tega ima milansko moštvo visoko moral® velike ekipe, zmagovalca, kar 18 malo. Juventus ima predvsem dobrega trenerja, Eriberta Herrero, ki se 1®U s strašno resnostjo svojega dela. D1' sclplina, požrtvovalnost, delo in de' lo, to so karakteristike H«WSfta Herrere in seveda Juventusa. Bologna že več let zasleduje n*' slov. Izgubila je Nlelsena, ker Je tako «hotel» Haller, dobila Je Guai' nerija, ki v obrambi le nekaj P®' meni. Dobila je tudi Clericija, fan' tastlčnega dribblerja, ki pa menja kot Luna. Milan - Napoli sta dva outslder-Ja, ki bi lahko izkoristila vsak® priliko, da izpodrineta prestlžnejs® gospode. Za ostalo kot po navadi: Cagliari’ Roma, Torino, Fiorentina in še kaka druga na sredini lestvice, za druge ekipe pa borba za obstoj. Skratka, kot vidimo, običajno Pr' venstvo, ki bo v bistvu povedalo, kar Je že do sedaj povedalo. V pri' čakovanju seveda, da bodo odpri1 blok tujim igralcem. To pa Je sp®1 druga stvar. —edson— 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 1 X 1 1 X 1 2 2 X 1 1 2 X 1 2 X I 1 2 ,ua -------------------- SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki i* knjige n sleherni dan požirala na desetine tisočev ljudi. Heming'* * * * vay je bil skupaj s Fredom. Le-ta je (ne Ernest Hemingway, temveč Fred) vzljubil Angležinjo Catherine. Ta ljubezen je, kot tudi v drugih Hemingwayevih romanih, čudna sinteza ustni' ljenja in naivnosti. Fred se je poslovil od puške: ((Sklenil sem pozabiti na vojno. In sklenil sem separatni mir.« Na položajih pri Guadalajari, Jarani in pri univerz*' tetnem mestu je Hemingway radovedno opazoval strojni®6 borcev mednarodnih brigad. Stari Rimljani so pravili «časl se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi.« Ob nekem najinem prvem srečanju mi je Hemingway rekel: »Na P0**’ tiko se ne razumem preveč, pa tudi ne maram Je. Toda kflJ je fašizem — to pa vem. Tu se ljudje bore za pošteno stvar» Hemingway je pogosto odhajal na poveljniški položaj dvanajste brigade, ki ji je poveljeval general Lukacs — m8; džarski pisatelj MAtč Zalka. Med prvo svetovno vojno sta sl stala v rovih sovražnih armad. Pod Madridom pa sta se prijateljsko pogovarjala. «Vojna je ogabna zadeva,« je Pr,‘ znaval z vzdihom navadno veseli M&tš Zalka. »In še kako!» je odgovarjal Hemingway, hip kasneje pa je nadaljeval: »Zdaj pa mi, tovariš general, pokažite, kje je fašistično topništvo-11 In dolgo sta potem sedela nagnjena nad zemljevidom, počečkanem z rdečim svinčnikom. (Nadaljevanje sledi) URKDN1SI VO: TRSI - UL MONTEOOH1 6, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - PoStnJ preda' 559 - l OUF.UŽNK A GORK A: Ulica /4 Magglo 1/1 iel.-ton 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - TelefOD 87-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur - SFRJ posamezna številka » tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trs« 11-5374 — V* SFRJ' ADJT D2S ’Ljubljana, Stari trg 3/1, telrlon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 5013-270/1 OGI.ASI: ( ena »»lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, Hnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mah oglasi 40 Ur beseda — Oglas) iržatte ,r goriške pokra J ne se oarofajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt »Socletš PubbUcltš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja lr tiska Založništvo tržaškega dskn Trst