URADNE OBJAVE OBČEN EEJEtSKA BISTREČA, EZOLA, KOPER, PERAN, POSTOJNA EN SEŽANA v s E B : N A Občina Ilirska Bistrica — ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini Ilirska Bistrica -r ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku v občini Ilirska Bistrica — SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za ^območje med Tomšičevo in Gubčevo ulico« v Ilirski Bistrici / Občina Izola — ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Izola — ODLOK o dopolnitvi odloka o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Izola — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor skupščine občine Izola — SKLEP o ugotovitvi povprečnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev posameznih obrtnih dejavnosti v gospodarskih organizacijah za leto 1967 Občina Koper — ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti — ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o družbeni kontroli cen obrtnih in drugih storitev — ODLOK o kategorizaciji cest III. reda v občini Koper — ODREDBA o obveznem čiščenju sadnega drevja Občina Postojna ) — ODLOK ^o prispevkih In davkih občanov občine Postpjna — ODLOK o spremembi odloka o dbčinskem prometnem davku v občini Postojna Občina Sežana — ODLOK o prispevkih in davkih občanov — ODLOK o določitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov, po katerih se ugotavlja osnova za odmero prispevkov od obrtne dejavnosti in intelektualnih storitev — ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča — ODLOK o občinskem prometnem davku — ODLOK o dopolnitvi odloka o prometnem davku od nepremičnin in pravic — ODLOK o spremembi odloka o komunalnih taksah — ODLOK o spremembah odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške Komunalna skupnost socialnega zavarovanja de!a\cevKoper — SKLEP o uvedbi in določitvi prispevka zavarovanih oseb k stroškom zdravstvenih storitev — SKLEP o višini nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti od dela po predpisih temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju — SKLEP o znesku podpore za opremo otroka — SKLEP o določitvi zneska pogrebnin — SKLEP o določitvi višine povračila stroškov za prehrano in nastanitev med potjo in prebivanjem v drugem kraju — SKLEP o spremembi sklepa o določitvi osnovne stopnje za zdravstveno zavarovanje za leto 1967 — SKLEP o spremembi stopenj dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujejo delovne organizacije od bruto osnov in zneskov, ki so po veljavnih predpisih, zlasti po temeljnem zakonu o osebnem dohodku, podlaga za ižfačun pokojninske osnove in od katerih se obračunava osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje — SKLEP o spremembi sklepa o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper za leto 1967 — SKLEP o dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje OBČINA MUSKA BISTRICA Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64 in 6/67), 9. čl. temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur; list SFRJ, št. 52/64) ter 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV V OBČINI ILIRSKA BISTRICA L Splošne določbe 3. člen Na podlagi pavšalne osnove plačujejo prispevek iz delovnega razmerja osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gostinstvih, ribiči in lovci zaposleni v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih ali organizacijah ter osebe, zaposlene v domovih planinskih društev, od kosmatih prejemkov. Ta prispevek obračunava in odvaja izplačevalec dohodka. Mesečna pavšalna osnova za zavezance iz prejšnjega odstavka znaša: — za gospodinjske pomočnice 200 dinarjev, — za ostale 300 dinarjev. KOPER, 28. FEBRUARJA 1967 1. člen . Prispevki in davki občanov v občini Ilirska Bistrica se določijo, obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 37/64 in 6/67), po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. II. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in od drugih dohodkov se plačuje po stopnji 5,2 %. III. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 4. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov, in sicer: 1. Lastniki ali uživalci zemljišč, ki imajo katastrski dohodek nad 200 dinarjev v ka-tastralnih ohči^.ah Harije, Dobropolje, Velika Bukovica, Zarečica in Zarečje, po pro-porcialni stopnji 15 %. 2. Lastniki ali uživalci zemljišč, ki ima- ST. 3 jo katastrski dohodek nad 500 dinarjev v katastrskih občinah 11. Bistrica, Trnovo, Topole, Vrbovo, Mala Bukovica, Koseze, Dol. Zemon, Jasen in Jablanica, po proporcionalni stopnji 12 %. 3. Lastniki ali uživalci zemljišč, ki imajo katastrski dohodek nad 2000 dinarjev v katastrskih občinah, ki niso navedeni pod točko 1. in 2. tega člena, po proporcionalni stopnji 6 %. 5. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se obračunava od vrednosti lesa, določenega za posek, po stopnji 20 %. Osnovo za obračun tega prispevka določi upravni organ, pristojen za finance, po sporazumu z delovno organizacijo, ki upravlja gozdove. Prispevka od gozdnih površin so oproščeni kmetje, ki rabijo les za popravilo hiše in gospodarskega poslopja. Oprostitev velja na podlagi javne listine, ki jo izda pristojni organ za gradbeništvo. 6. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: M 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 10 let; / 3. ki se pogozdijo po navodilih in pod nadzorstvom pristojnih organov — za 20 let. Oprostitve se priznajo na podlagi pismenega potrdila pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč. Oprostitev teče od 1. januarja prihodnjega leta po vložitvi zahtevka za oprostitev. 7. člen V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni ali drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti, se prizna davčna olajšava za vsako parcelo, na kateri je bi! donos zmanjšan za več kot 25 % na prošnjo zavezanca. V navedenih primerih se odpiše odpadajoči prispevek sorazmerno z zmanjšanjem donosa. Prošnja za priznanje davčne olajšave se ylpzi najkasneje v 30 dneh po nastali škodi. , 8. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave: 1. Zavezancem, katerih dohodek ne presega 800 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega člana. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se izplačuje otroški dodatek. « A dohodek ne pre- sega letno 1200 dinarjev, i^a družinskega člana, pa nimajo Z& delo zmožnih' članov — pò 20 % ža vsakega ža delo nezmožnega člaha. 3. Zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov in stroške s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačali od izdatkov take vrste. Za večje izdatke zaradi zdravljenja se smatrajo izdatki nad 150 dinarjev. Stroški pogreba se upoštevajo za umrlo osebo do 400 dinarjev. Za mladoletne otroke se štejejo šoloobvezni otroci in učenci v gospodarstvu. Za odrasle za delo nezmožne člane pa se štejejo osebe, ki jim je ta svojstvo priznano z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, osebe z nad 66 % invalidnosti, slepi, mo;ški nad 60 tèt starosti in. ženske nad 55 starošH, '* TV. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 9. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja za samostojne storitvene obrti, ki plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov, po stopnji 12,9 %. Z 10. Člen Pavšalna letna osnova za odmero prispevka iz obrtne dejavnosti se odmerja na podlagi največjega zneska osebnega dohodka, ki ga doseže delavec v (določeni) gospodarski organizaciji ustrezne stroke in znaša za posamezne stroke največ: — splošno kovaštvo, mehanika, kolarstvo, krojaštvo, šiviljstvo, frizerstvo, tapetništvo, dimnikarstvo, kleparstvo — 15.000 dinarjev; — urarstvo^ fotografiranje, ključavničarstvo, elektroinštalaterstvo, steklarstvo, zidarstvo, fasaderstvo, soboslikarstvo, vul- ^URADNE OBJAVE* kanizerstvo, slaščičarstvo — 18.000 dinarjev; — zasebna gostišča — 30.000 dinarjev; — ostali — 30.000 dinarjev. Letna osnova za odmero prispevka iz obrtne dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem osebnem dohodku, se določi na podlagi povprečnega letnega osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah ustrezne stroke in znaša najmanj za posamezne stroke: — proizvodnja zlitin, proizvodnja nealkoholnih pijač, embalaža, strojno ključavničarstvo, druge gospodarske dejavnosti (avtoprevozništvo), plastične mase, ščetkar- stvo in predelovanje kovin — 12.000 dinar- jev; — ostale — 15.000 dinarjev. 11. člen Stopnje prispevkov od obrtnih dejav- nosti, ki se plačujejo po dejanskem oseb- nem dohodku, znašajo: Osnova dinarjev Stopnje % do 12.000 13 12.000 do 15.000 15 15.000 do 20.900 18 20.000 do 25.000 21 25.000 do 30.000 25 30.000 do 35.000 30 35.000 do 40.000 35 40.000 do 45.000 40 45.000 do 50.000 45 nad 50.000 50 12. člen Prispevek v pavšalnem letnem znesku od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci, katerih osebni dohodek od obrtne ali druge dejavnosti se ne more primerjati z osebnimi dohodki delavcev v delovnih organizacijah, v naslednjih zneskih: V mestu V ostalih — za intelektualne krajih dinarjev storitve 400 250 — mlinarji 200 30 — ostali 590 300 Osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot postranskim poklicem, plačajo: — radiomehaniki, avtomehaniki, elek-troinštalaterji, zidarji, vodoinštalaterji, krovci ter druge osebe, ki opravljajo tem obrtem podobno dejavnost — v mestu 300 dinarjev, v ostalih krajih 200 dlfùs(rjèv; — mizarji, Šivilje, kovači, frizerji, fotografi, ključavničarji, kolarji, tapetniki, sedlarji, krznarji ter druge osebe, ki opravljajo tem obrtem podobno dejavnost — v mestu 120 dinarjev in v ostalih krajih 80 dinarjev. 13. člen Osebam, ki opravljajo obrtno dejavnost brez stalnega poslovnega mesta in ki v svoji dejavnosti uporabljajo pretežno svojo fizično silo, določi pavšalni znesek prispevka organ, ki je pristojen za odmero. 14. člen Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka še plačuje od naslednjih dohodkov — po stopnjah: — od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10%; — od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju 15%; — od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju 15 %; — od provizij poslovnih agentov, poverjenikov (er uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno in od _________St. 3 — Koper, 28. februarja 1967 zbiranja oglasov ter naročil za take publi* kači je 15 %; — od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov oseb, ki nakladajo, razkladajo, prenašajo In od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne orgape in zavode, če se opravljanje takih storitev ne šteje za delovno razmerje, ih če se od takih dohodkov ne plačuje prišpeveKs od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 20 % ; — od dohodkov za vlačenje in tovorjenje lesa ter drugega materiala 15%; — od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti z delovno živino 30 % ; — od dohodkov od prevozništva za mlekarstvo in pluženje snega 10 % ; — od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 30%; — od dohodkov od zbiranja odpadkov 10%; — od dohodkov od iger na srečo 10 %. 15. člen Olajšave, (ti so predpisane v 8. členu tega odloka, veljajo tudi za obračun prispevka od obrtne dejavnosti. 16. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti zavezancem, ki plačujejo prispevek po dejanskem osebnem dohodku, se prizna v stroške poslovanja amortizacija osnovnih sredstev, katerih stopnja znaša: — za stroje 10 % — za orodje 12 % V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev . 17. člen Prispevek od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 12,9 %. 18. člen Kot letna minimalna osnova kosmatega dohodka se šteje osnova ustreznega delavca, zaposlenega pri državnem organu ali pri gospodarski organizaciji, in znaša 15.000 dinarjev. 18. člen Zavezancem prispevka od intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev polni delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne osnove, se lahko določi sorazmerno zmanjšanje osnove v primerjavi z dejansko oziroma minimalno osnovo iz prejšnjega člena. V!. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 20. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izr boljšav se plača po stopnji 3,9%. 21. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči o tem svet za šolstvo, kulturo in prosveto skupščine občine Ilirska Bi* ^ VH. Davek na dohodek od stavb 22. člen Osnova za davek na dohodek od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja ali poslovnega prostora. ^URADNE OBJAVE* St. 3 — Koper, 28. februarja 1987 23. člen Stroški za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo stavbe se določijo v višini 70 odstotkov od ugotovljene stanarine oziroma najemnine vrednosti stanovanja. 24. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 50 %. 25. člen Davek od stavb se ne plačuje za stavbe na vaseh, razen če se dajo v najem. 26. člen Doseženi dohodek od oddajanja opremljenih sob je davka prost. VIII. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 27. člen Davek na dohodek od drugega premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po stopnji 20 %. Premoženje in premoženjske pravice predstavljajo dobrine, naštete v 111. in 112. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/46 in 6/67). IX. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopoinilnega dela drugih 28. člen Odstotek izplačanega osebnega dohodka, od katerega plačujejo zavezanci davek od dopolnilnega dela drugih, pa jim prispevek iz dohodka od obrtne dejavnosti ni odmerjen po letni pavšalni osnovi, znaša 70 %. 29. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se obračunava po stopnji 10 %. f 30. čldn ZaVezanci prispevka od dohodka od storitvene obrtne dejavnosti po letni pavšalni osnovi ter druge osebe, plačujejo davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih letno v višini 300 dinarjev na vsakega zaposlenega delavca. X. Prehodne in končne določbe 31. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov v občini 11. Bistrica (Ur. glasnik okraja Koper, št. 5/65 ter Uradni glasnik, št. 17/65 in 1/66). 32. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St.: 010-6/67-6/1. Ilirska Bistrica, 28. februarja 1967. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., 1. r. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 28/65, 33/65, 57/65 in 52/66) ter 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA 1. člen Za 4. točko 2. člena odloka o občinskem prometnem davku v občini Ilirska Bistrica (Uradni glasnik, št. 22/65) se doda nova točka, ki se glasi: »5. občinski davek od prometa blaga na drobno se plačuje tudi na 19 motorna vozila, ki jih uvozijo občani in civilno pravne osebe.* 2. člen V tarifni številki 1 se celotno besedilo opombe črta. 3. člen V tarifni številki 2 se prva alinea spremeni in se glasi: *— od naravnega vina in piva 20 %. Na koncu tarifne številke 2 se doda opomba, ki se glasi: »Občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač ne plačujejo: — Planinsko društvo v domu na Svin-ščakih in Snežniku; — Vojna menza nà Vidmu, Ilirska Bistrica.* 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. St. 010-5/67-6/1. Ilirska Bistrica, 28. februarja 1967. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr. 1. r. Na podlagi 14. člena zakona o urbanističnih projektih (Ur. list LRS, št. 22/58) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 38. februarja 1967 sprejela SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA »OBMOČJE MED TOMŠIČEVO IN GUBČEVO ULICO* V ILIRSKI BISTRICI 1. Osnutek zazidalnega načrta za »območje med Tomšičevo in Gubčevo ulico*, ki je omejeno na jugozahodu in severovzhodu z obstoječo zazidavo ob Vojkovem drevoredu oziroma Vilharjevi ulici, na jugovzhodu s Tomšičevo ulico in severozahodu z Gubčevo ulico, se daje v javno obravnavo. 2. Upravni organ skupščine občine Ilirska Bistrica, pristojen za urbanizem, razgrne osnutek iz 1. točke tega sklepa v prostorih občinske skupščine za dobo treh mesecev. Upravni organ in Stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica nudita v času razgrnitve in na zborih volivcev strokovno razlago osnutka. 3. Občani, državni organi ter delovne in druge organizacije lahko dajo svoje pripombe k razgrnjenemu osnutku v roku iz prejšnje točke. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Štev. 351-91/66-4/5. 11. Bistrica, 28. februarja 1967. Predsednik Ivan Kukovec, dipl. inž. agr., 1. r. OBČINA KOLA Na podlagi 8., 13. in 49. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64 in 6/67), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52/64) in 103. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV OBČINE IZOLA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki občanov se na območju občine Izola določijo, obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64 in 6/67), temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52,64) in tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Vse vrste občinskih prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka so: a) prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, b) prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, c) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, č) prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, d) prispevek iz osebnega dohodka avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. 3. člen Vrste občinskih davkov, ki se plačujejo na dohodke od premoženja, premoženjskih pravic in dopolnilnega dela drugih so: a) davek na dohodek od stavb, b) davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, c) davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto, č) davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, d) davek na dobitke od iger na srečo. 4. člen Na podlagi sklepov zborov volivcev na posameznih območjih občine Izola se po postopku, ki ga določa republiški zakon o prispevkih in davkih občanov, lahko vpelje krajevni samoprispevek kot oblika lastnega obdavčenja občanov. II. STOPNJE OBČINSKIH PRISPEVKOV IN DAVKOV 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 5. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja) se plačuje po stopnji 5,2 %. 6. člen Od pavšalne osnove plačujejo prispevek od delovnega razmerja: 1. odvetniški pripravniki, 2. gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih, 3. osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, 4. ribiči in lovci, zaposleni pri ribiških podjetjih, zadrugah in lovskih družinah. Mesečna pavšalna osnova po prejšnjem odstavku znaša dinarjev: a) za zavezance pod 1. 800,— b) za zavezance pod 2. 200,— c) za zavezance pod 3. 350,— č) za zavezance pod 4.: — za kapitana in motoriste 700,— — zasvečarje 600,— — za ribiče in lovce 550,— 7. Člen Prispevek obračunava in plačuje izplačevalec osebnega dohodka. 20 URADNE OBJAVE* St. 3 — Koper, 28. februarja 1967 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 8. člen ^ Občinski prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah v katastrskih občinah Izola, Dvori nad Izolo, Malija in Vinica: Od osnove Do dinarjev Po stopnji nad dinarjev % 500 1.000 2 1.000 1.500 3 1.500 2.000 4 2.000 3.000 5 3.000 4.000 6 4.000 5.000 7 5.000 6.000 8 6.000 7,000 9 7.000 8.000 10 8.000 10.000 11 10.000 9. člen 12 Občinske stopnje prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) so progresivne in se plačujejo od katastrskega dohodka po lestvici iz prejšnjega člena. 10. člen Plačevanja občinskega prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev. 11. člen Gozdni prispevek se na območju občine Izola ne predpiše. 12. člen Začasno so oproščeni plačevanja prispevka od kmetijstva dohodki naslednjih zemljišč: , s 1. zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezancev postala uporabna, za dobo 10 let, 2. zemljišča z novimi vinogradi in breskvami — za 4 leta, 3. zemljišča z novimi oljčnimi nasadi — za 10 let, 4. zemljišča z ostalimi novimi sadovnjaki — za 8 let, 5. zemljišča, ki se pogozdijo po navodilih in pod nadzorstvom pristojnih organov — za 20 let. Na dohodke vinogradov in sadovnjakov, ki se več kot 30 % obnovijo z novimi sadikami, se za število let iz prejšnjega odstavka prizna prispevna oprostitev sorazmerno z odstotkom novo zasajenih sadik. Začasna oprostitev teče od 1, januarja naslednjega leta po obnovi. ' Na dohodke od vinogradov s samorodno trto se ne prizna nobena oprostitev ali olajšava. 13. člen \ Za pospeševanje živinoreje na območju občine Izola se prizna zavezancem prispevka od kmetijstva 10 % — na olajšavo za vsako glavo goveje živine, ki presega obseg tržne proizvodnje v posameznem koledarskem letu. Posamezni proizvajalci presežejo obseg tržne proizvodnje, če na 2 ha kmetijske površine vzredijo v posameznem koledarskem letu več kot eno glavo goveje živine. 14. člen O oprostitvah oz. olajšavah pri prispevku od kmetijstva iz 12. in 13. člena tega odloka odloča na prošnjo zavezanca za odmero prispevka pristojni občinski organ v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo. 15. člen Ce je bil odnos na posamezni zemljiški parceli ali na več parcelah manjši od 75 % zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo pravočasno prošnjo odpiše odmerjeni prispevek od kmetijstva v ustrezajočem odstotku nastale ŠKode. Za sušo se ne prizna nobena olajšava. 16. člen Odstotek škode oceni občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odločbo o odpisu prispevka pa izda občinski upravni organ, pristojen za finance. Pravica do odpisa odmerjenega prispevka po določbah 15. člena tega odloka se uveljavlja s posebno prošnjo, ki jo vloži zavezahec prispevka pri občinskem upravnem organu, pristojnem za finance, v 15 dneh po nastanku škode. 17. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo tudi naslednje olajšave v obliki zmanjšanja odmerjenega prispevka: 1. Zavezancem, katerih letni dohodek na družinskega člana ne presega 700 dinarjev in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov družine še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — 10 % za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka ali za delo nezmožnega odraslega družinskega člana, s tem, da celotno znižanje ne sme presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se izplačuje otroški dodatek. 2. Zavezancem, katerih lastni dohodek na družinskega člana ne presega 1100 dinarjev in nimajo za delo zmožnih članov družine — po 20 % za delo nezmožnega člana družine s tem, da celotno znižanje ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka. ' ^ ' 3. Zavezancem, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja obolelih družinskih članov in neogibne izdatke s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneskov, ki se izračunajo z uporabo predpisane stopnje od kmetijstva na izdatke take vrste, vendar ne več kot 80 % odmerjenega prispevka. Izdatki za zdravljenje ali pogreb do zneska 200 dinarjev letno se ne štejejo za večje stroške v smislu te točke. V smislu določb tega člena se štejejo za mladoletnike otroci do 16. leta. Za odrasle dela nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delovna zmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški nad 65 let, ženske nad 60 let, bolniki, ki so bili pretežni del leta nesposobni za delo (več kot 6 mesecev), osebe na odsluženju vojaškega roka in dijaki ter študentje, dokler se redno šolajo. 18. člen Zavezancem — moškim, starim nad 65 let, in ženskam, starim nad 60 let, ki nimajo drugih za delo zmožnih družinskih članov, ter 100 % invalidom, ki nimajo več kot enega za delo zmožnega družinskega člana in če ne morejo oddati svojega zemljišča v zakup, se prispevek od kmetijstva v celoti odpiše. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 19. člen Stopnja prispevka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtne dejavnosti), ki se plačuje od pavšalne letne osnove, znaša 12,9 %. Prispevek od obrtne dejavnosti, ki se plačuje od dejanskega osebnega dohodka se obračunava in plačuje po naslednji lestvici# Od osnove Do dinarjev Po stopnji nad dinarjev 10.000 12,5% 10.000 12.000 14,5% 12.000 14.000 16,5% 14.000 16.000 19,5% 16.000 18.000 22,5% 18.000 20.000 25,5% 20.000 22.000 28,5% 22.000 25.000 31,5% 25.000 30.000 34,5% 30.000 35.000 37,5% 35.000 40.000 40,5% 40.000 45.000 * 43,5% 45.000 50.000 46,5% 50.000 50,0% Stopnja prispevka od obrtnih dejav- nosti, ki se plačuje v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, oz. po odbitku, znaša 20 %. 20. člen Prispevku od obrtne dejavnosti so zavezane tudi osebe, katerih kosmati dohodki od koriščenja zemljišč v druge, nekmetijske namene ( kopanje in prodaja peska, gramoza in kamenja, žganja opeke, oglja itd.) že presegajo letno 1000 dinarjev? 21. člen Postranska kmetijska dejavnost (reja , perutnine, čebelarstvo, domača obrt, mali obalni ribolov) je oproščena prispevka od obrtne dejavnosti. 22. člen Naj nižje osnove za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti zavezancem, ki plačujejo prispevek po dejanskem dohodku, ter naj višje osnove za zavezance, ki plačujejo prispevek po letni pavšalni osnovi, ugotavlja občinska skupščina za vsako leto posebej s posebnim sklepom. 23. člen Proizvodne obrtne dejavnosti plačujejo prispevek po dejanski osnovi, ki ne sme biti manjša od enoletnega kosmatega dohodka, ki ga zasluži delavec ustrezne strokovne izobrazbe v isti dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije v občini Izola ali v sosednjih občinah. 24. člen Pavšalni letni prispevek od obrtnih in drugih dejavnosti plačujejo vojni in delovni invalidi, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile in drugi zavezanci, katerih osebni dohodki od obrtnih in drugih dejavnosti se ne morejo primerjati z osebnimi dohodki delavcev v gospodarskih organizacijah in ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo, in sicer: Dinarjev — vaški gostilničarji letno 180 — ostali obrtniki v mestu letno 300 Poleg zavezancev iz prejšnjega odstavka plačujejo pavšalni prispevek tudi zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami kot s postranskim poklicem, in sicer: — osebe v delovnem razmerju, — osebni upokojenci, — vojni invalidi, — delovni invalidi, — gospodinje in drugi, ki niso v delovnem razmerju, če so za to strokovno usposobljeni in če tako dejavnost priglasijo za obrt pristojnemu organu občine, v kateri imajo stalno prebivališče, in imajo dovoljenje za opravljanje obrtnih storitev po* sameznikom, in sicer: St. 3 — Koper! 28. februarja 1067 ^URADNE OBJAVE^ 21 dek ustreznega delavca pri državnem organu, delovni in drugi organizaciji. 32. člen Zavezanci prispevka, katerih čisti dohodek v preteklem letu presega 25.000 dinarjev, morajo voditi poslovne knjige. 33. člen Zavezancem prispevka od intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšanja, delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln redni delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini naj nižje osnove, se lahko določi sorazmerno zmanjšana osnova po sklepu iz 31. člena tega odloka. Upravni organ, pristojen za odmero, lahko zavezancem iz prejšnjega odstavka določi tudi prispevek v pavšalnem znesku. 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboijšav 34. člen Občinski prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic) sc plača po stopnji 3,9 %. 35. člen Svet za družbeni plan in finance imenuje komisijo, ki odloča, če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti, od katerega se plača prispevek od avtorskih pravic, ali pa gre za obrtni izdelek, za katerega se plača prispevek od obrtne dejavnosti. 6. Davek na dohodek od stavb ,36,. člen Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje po stopnji 50 %. 37. člen Zavezanec za davek od stavb je lastnik oz. uživalec stavbe ali njenega dela na mestnem območju občine Izola. Davek od stavb se plačuje tudi za stavbe na vaseh in izven mestnega območja, če se dajejo v najem. * 38. člen Za urbanizem, gradnje.in komunalne ter stanovanjske zadeve pristojni svet določi okoliš mesta, v katerem se plačuje davek od stavb. 7. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic Od davčne osnove dinarjev Po stopnji do 500 30 % 1.000 35 % 2.000 40 % 3.000 45 % 4.000 50 % 5.000 55 % nad 6.000 60 % 8. Davek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 42. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) se pia-čuje po stopnji 10 %. 43. člen Osnova za davek na tujo delovno silo je odstotni delež izplačanega letnega kosmatega dohodka posameznemu delavcu, zaposlenemu v obrtni dejavnosti, ki plačuje prispevek od dejansko doseženega dohodka. Odstotek izplačanega osebnega dohodka, od katerega plačujejo davek od tuje delovne sile obrtne dejavnosti, ki jim je odmerjen prispevek od obrtnih dejavnosti od dejansko doseženega prometa, znaša po posameznih strokah: Stroka Odstotek tuji delovni sili izplač. oseb. doli. — kovinska 70 — gradbena 60 — tekstilna 40 — usnjarska 40 — kemična 55 — za vse druge stroke 50 Zavezanci od obrtne dejavnosti, ki j'm je odmerjen prispevek od obrtnih dejavnosti od letnih pavšalnih osnov, ter druge osebe, plačajo davek od tuje delovne sile. v letnem pavšalnem znesku 500 dinarjev za vsakega zaposlenega delavca; 9. Davek na kmetijske proizvajalne naprave in samorodno trto 44. člen Na območju občine Izola se davek na kmetijske proizvajalne naprave ne plačuje. 10. Davek na dobitke od iger na srečo 45. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. 46. člen Od posameznih dobitkov do 100 dinarjev, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani, se ta davek ne plača. Prav tako se ne plača davek od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina sklada dobitkov. Dinarjev ' w i v ' v mestu okolici a) avtoličarji, avtokleparji, avtoelektro mehaniki, radiomehaniki 600 400 b) vodovodni in elektro in- stalaterji 600 400 c) ključavničarji 500 340 č) zidarji in pleskarji 600 400 3) mizarji 400 300 e) čevljarji 200 160 f) moški in ženski krojači 400 200 g) moški in ženski frizerji 160 80 i) vsi ostali 200 160 25. člen Zavezanci prispevkov od obrtnih dejav- iosti, katerim se odmerja prispevek od dejanskih osipov, morajo voditi poslovne knjige, če so v preteklem letu presegli 200.000 jinarjev kosmatega dohodka. 26. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti in dejavnosti iz področja gostinstva, ;e poleg olajšav iz .17. člena priznavajo še ;ledeče plajšave: 1. zasebnim gostilničarjem, ki vložijo ivoja sredstva ali sredstva iz kreditov za izgradnjo ali usposobitev gostinskih lokalov 'estavracijskega značaja, in sicer: če vlomijo nad 50.000 do 100.000 dinarjev, se opro-:tijo plačila prispevka za dobo 3 let, nad .00.000 dinarjev pa za dobo 5 let; 2. zasebnim obrtnikom, ki nabavijo itrojno opremo, se prizna olajšava v višini 0 % odmerjenega prispevka, vendar ne več tot 3000 dinarjev v posameznem letu in ne ?eč kot 50 % vrednosti nabavljene strojne )preme. 3. zasebnim obrtnikom, ki vložijo svoja ;redstva ali sredstva iz kreditov za izgradijo novihtobrtnih delavnic, joa lokacijah, ki o po urbanističnem programu določene za ake gradnje, se prizna olajašava v isti Vitini kot v 1. točki tega člena, vendar ne več :ot 5000 dinarjev letno in ne več kot 20 % tcenjene vrednosti zgrajenega objekta. Natančnejša navodila za izvajanje do-očb tega člena izdaja po potrebi svet za lružbeni plan in finance. 27. člen Pravica do olajšav prispevka po 17. in 8., 26. členu tega odloka se uveljavlja s losebno prošnjo? ki jo mora zavezanec violiti pri občinskem upravnem organu, pri-tojnem žh finance. Prošnja se vloži do :onca leta, v katerem so nastali pogoji za olajšavo prispevka. 28. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejav-ìosti zavezancev, ki plačujejo prispevek po lejanskem dohodku, se priznava v stroške )Oslovanja amortizacija osnovnih sredstev, :atere stopnja ne sme presegati 12 % letno >d vrednosti osnovnih sredstev. 4. Prispevek iz osebnega dohodka d samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ^ 29. člen Prispevek od samostojnega opravljanja ntelektualnih storitev (v nadaljnjem be-edilu: prispevek od intelektualnih storitev) e plačuje po stopnji 12,9 %. 30. člen Osnova za odmero prispevka od intelek-ualnih storitev ne sme biti manjša od let-tega kosmatega dohodka ustreznega delav-ja pri državnem organu oz. pri delovnih in irugih organizacijah. 31. člen Skupščina občine določi za vsako leto 'osebej, koliko znaša letni kosmati doho- 39. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po stopnji 20 %. 40. člen Ne glede na določbo $9. člena tega odloka se plačuje davek na dohodke od oddajanja opremljenih sob turistom v višini 5 % od posamezne nočnine. Gostinska podjetja in druge recepcijske službe, ki posredujejo goste oz. turiste zasebnim dajalcem sob, morajo ob vsakem izplačilu za oddana ležišča odtegniti in odvesti ta'davek. 41. člen Davek na dohodek, dosežen s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, ne glede na to ali je bila stvar prodana v spremenjenem ali v nespremenjenem stanju, se plačuje po naslednjih stopnjah; 47. člen Glede davčne osnove, plačila in izterjave tega davka veljajo določbe temeljnega zakona o davku na dobitke iger na srečo. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Vse zneske, navedene v tem odloku, je treba razumeti v smislu 7. člena zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev (Ur. list SFRJ, št. 33/65). 49. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Izola (Uradni glasnik, št. LuC). 50. člen Ta udlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. St.: 420-2/67. Izola, 28. februarja 1967. Predsednik Viktor Korenčan, 1. r. 22 Na podlagi tretjega odstavka 7. člena in 7b člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61 in 13/63 in Uradni list SFRJ, št. 5/65, 15/65, 35/65 in 56/65) je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O OBRESTNI MERI ZA OBRESTI OD POSLOVNEGA SKLADA DOLOČENIH DEJAVNOSTI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI IZOLA 1. člen Odlok o obrestni meri. za obresti od poslovnega sklada določenih dejavnosti gospodarskih organizacij v občini Izola (Uradni glasnik, št. 6/65) se dopolni tako, da se za 1. členom doda nov l a člen, ki se glasi : »Plačevanje obresti v smislu 1. člena tega odloka so oproščene gospodarske organizacije od tistih sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za gospodarsko poslovanje (gospodarjenje) s stanovanjskimi hišami.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Št.: 010-8/65. Izola, 28. februarja 1967. Predsednik Viktor Korenčan, 1. r. Na podlagi. 22. in 120. člepa zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63 in 4/65), 93. in 10?. člena statuta občini Izola je skupščina občine Izola na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela , ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti (v skupini gospodarstva) skupščine občine Izola: a) v peti volilni enoti, ki obsega podjetje "Mlinotest« Ajdovščina, samostojni obrat "Pekarna« Izola, Obrtno podjetje "Kroj« Izola, Obrtno podjetje "Steklo« Izola, vse zasebne obrtnike in obrtniške delavce, ki delajo izven delovnih organizacij, Brivnice in česalnice Koper — poslovna enota Izola in podjetje "Elektro Gorica« — poslovna enota Izola; b) v sedmi volilni enoti, ki obsega polovico predelave rib Iris in oljarne v Kombinatu konzervne industrije "Delamaris« Izola. Volitve se razpišejo, ker je odborniku Francu BIŠČAKU prenehal mandat v peti volilni enoti in Mariji KOCJANČIČ v sedmi volilni enoti. 2. člen Nadomestne volitve bodo istega dne kot redne volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti. 3. člen Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin štejejo od razpisa volitev, se računajo od I. marca 1967 dalje. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, objavi pa se tudi "URADNE OBJAVE^ v delovnih organizacijah v peti in sedmi volilni enoti. Št.: 020-1/67. Izola, 28. februarja 1967. Predsednik Viktor Korenčan, 1. r. Na podlagi 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11/63 in 4/65), 93. in 107. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V OBČINSKI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE IZOLA 1. člen Razpišejo sc nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Izola v volilni enoti št. 15, ki obsega volivce iz dela mesta Izola, in sicer: Ulico ob pečini, Kosovelovo ulico od h. št. 19 do 38, Tovarniško ulico, Ulico 11. julija, Levstikovo ulico in Aškerčevo ulico, ker je prenehal mandat odbornici občinskega zbora Polonci ZIDARIČ, ki je bila izvoljena v tej volilni enoti. 2. člen Nadomestne volitve bodo istega dne kot redne volitve odbornikov občinskega zbora. 3. člen Roki za volilna opravila, ki se po zakonu o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin štejejo od razpisa volitev, se računajo od 1. marca 1967 dalje. 4. člen , Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-3/67. Izola, 28. februarja 1967. Predsednik Viktor Korenčan, 1. r. Na podlagi 81. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64 in 6/67), 103. člena statuta občine Izola in 22. člena odloka o prispevkih in davkih občanov občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela SKLEP O UGOTOVITVI POPREČNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV POSAMEZNIH OBRTNIH DEJAVNOSTI V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH ZA LETO 1967 1. Letni kosmati osebni dohodek delavcev iz rednega delovnega razmerja za redni delovni čas v posameznih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnostih, ki jih opravljajo gospodarske organizacije na območju občine Izola ali ni območju sosednjih občin in na podlagi katerih se določa najvišja pavšalna osnova ter najnižja dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti za leto 1967, znašajo: Vrsta dejavnosti — fotografi — elektromehaniki — elektroinstalaterji — radiomehaniki — radiotehniki — zidarji — pleskarji — vodoinstalaterji Poprečni kosmati osebni dohodek novih dinarjev 18.000 23.500 22.100 20.000 23.000 22.000 19.600 21 000 St. 3 — Koper, 28. februarja 198 — krojači 18.600 ' — šivilje 17.000 — čevljarji 16.800 — pečarji 22.700 — mizarji 23.600 — brivci 44.000 — frizerji 19.000 — kleparji 23.500 — ključavničarji 21.700 — avtomehaniki 22.500 —^ avtoličarji 23.500 — avtoelektričarji 23.800 — avtokleparji 23.500 — vulkanizerji 19.900 — pranje in podmazanje avtomobilov 16.500 — šoferji in avtoprevozniki 25.200 — kovači 19.600 — parketarji 22.500 — tapetniki 20.000 — slaščičarji 25.000 — gostilničarji s pripravo hrane 30.000 — gostilničarji brez pri- prave hrane 25.000 — finoméhaniki 22.700 — črkoslikarji 23.700 — mesarji 24.500 — kemično čiščenje 17.500 — drobljenje kamna 21.000 — urarji 22.700 — zlatarji-filigrani 17.000 — izdelovanje galanterij- skih izdelkov 18.000 — izdelovanje turističnih spominkov 15.000 — cvetličarstvo 18.000 — izdelovanje sodavice 20.000 — kamnoseki 15.000 — optiki 20.000 2. Višina letnega kosmatega osebnega dohodka obrtnih dejavnosti, ki niso navedene v 1. točki teè& sklepa; še določi po sorodnosti obrtne dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec prispevka od obrtništva. 3. Določbe tega sklepa uporablja upravni organ, ki je pristojen za odmero prispevkov in davkov, pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti za leto 1967. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Št^-'.: 420-2'67. Izola, 28. februarja 1967. Predsednik Viktor Korenčan, L r. , OBČINE KOPER Na podlagi 22. in 120. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS. št. 11/63 in 4/65) in 124. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. februarja 1967 sprejela ODLOK O RAZPISU NADOMESTNIH VOLITEV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti skupščine občine Koper v voliln* enoti št. 1 v skupini državnih or* ganov, družbenih organizacij in društev, Id obsega Upravo za notranje zadeve Koper, PM Koper, Črni kal in Škofije, Obč. javno tožilstvo, Obč. javno pravobranilstvo, Lu* ška kapetanija. 2. člen Volitve v volilni enoti iz 1. člena tega odloka bodo dne 19. aprila 1967. St. 3 — Koper. 23. februarja 1937 ^URADNE OBJAVE- 23 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, objavi pa se tudi na oglasni deski v delovnih skupnostih iz 1. člena. St.: 020-2/67 Koper, 27. februarja 1967 Predsednik Dušan Barbič, 1. r. Na podlagi 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne. 27. februarja 1967 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O DRUŽBENI KONTROLI CEN OBRTNIH IN DRUGIH STORITEV 1. Člen Odlok o družbeni kontroli cen obrtnih in drugih storitev (Uradni glasnik, št. 12/66) preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-8 67 Koper, 27. februarja 1967 Predsednik Dušan Barbič, 1. r. Na podlagi 6. člena temeljnega zakona o javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 27/65) ter 2. točke odločbe o kategorizaciji cest II. reda (Uradni list LRS, št. 40/51) v zvezi z 2. členom zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/65) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1967 sprejela ODLOK O KATEGORIZACIJI CEST III. REDA V OBČINI KOPER 1. člen Za ceste III. reda se v občini Koper določijo naslednje ceste: St. ceste Naziv cestne mreže Dolžina v km 3004 odcep ceste 1/2—Koper—križišče Šmarje — do meje občine Piran 10,667 3004 a pristaniška cesta od odcepa ceste 1/2 od križišča Pri slavčku— Ljubljanska cesta—Vojkovo nabrežje do križišča s Cankarjevo ulico 1,615 3005 križišče Šmarje—Šmarje—(odcep za Krkavče) do meje občine Piran 6,500 3007 Koper—Vanganel—Babiči—Marezige—Pridvor 12,890 3008 odcep ceste 1/2 Škocjan—Pobegi—Pridvor—Gračišče—Gradin— meja SRH z odcepoma: 21,075 priključek na cesto 11 309 Gračišče—Sočerga 0,723 V Sirči—Hrvoji—meja SRH 5,000 3009 odcep ceste 1/2 Ankaran—Valdoltra—Lazaret—državna meja 8,939 3010 Ankaran—Hrvatini do priključka na cesto Barbara—Campore 2,639 3010 a odcep od ceste Ankaran—Hrvatini—po vasi Hrvatini—do priključka na cesto Barbara—Campore 0,381 3011 Barbara—Hrvatini—Campore 4,621 3012 odcep od ceste I/6b Kastelec—Socerb—državna meja 3,665 3013 odcep ceste 1/6b Crnotiči—Podgorje—meja občine Sežana (Podgorje) 6,100 3039 odcep ceste I/6b Rižana—po vasi Rižana—do priključka na cesto 11/310 Rižana—Mostičje 0,432 3040 Škofije—Plavje—državna meja 1,959 skupaj km 87,206 2. člen Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest III. reda v občini Koper (Uradni glasnik, št. 7/66). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 34-1/67 Koper, 30. januarja 1967 Predsednik Dušan Barbič, 1. r. % Na podlagi tretjega odstavka 3. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, Št. 13/65) in 11. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS. št. 36/65) je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1967 izdala ODREDBO O OBVEZNEM ČIŠČENJU SADNEGA DREVJA 1. Posestniki (lastniki in uporabniki) zemljišč. na katerih so sadni nasadi, morajo do 31. marca 1967 posekati in odstraniti vsa popolnoma suha sadna drevesa ter obrezati in očistiti delno suha sadna drevesa. 2. Če ne izvrši ukrepov iz 1. točke te odredbe. se delovna organizacija kaznuje po 2. točki prvega odstavka 53. člena, občan pa po 56. členu v zvezi z 2. točko prvega odstavka 53. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 3. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 320-1/67 Koper, 30. januarja 1967 Predsednik Dušan Barbič, 1. r. OBČINA POSTOJNA Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 37/64 in 6/67), 4. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Urad-list SFRJ, št. 52,64) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV OBČINE POSTOJNA !. Splošne določbe 1. člen Prispevki in davki občanov se v občini Postojna določajo, obračunavajo in plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32,64 in 52 66), po določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37,64 in 6,67), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določijo s tem odlokom. H. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 3. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se plačuje od bruto* osebnih dohodkov po stopnji 5,2 %. 4. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje mesečne pav- šalne osnove: din 1. za odvetniške pripravnike 600 2. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih 250 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih 500 4. za lovce in ribiče, zaposlene pri lovskih oz. ribiških zadrugah in drugih delovnih organizacijah 500 5. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev 400 HI. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 5. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se odmerja: a) od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku, b) od gozdnih površin od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu. 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov, po proporcionalnih stopnjah, in sicer: 1. 10 % v katastrskih občinah: Dolnja Planina, Gornja Planina, Hrašče, Hruševje, Matenja vas, Petelinje, Postojna, Rakitnik, Stara vas, Zalog in Zagon; 2. 6% v katastrskih občinah: Hrenovi-ce, Velika Brda, Slavina, Selce, Studenec, Radohova vas; 3. 3% v katastrskih občinah: Landol, Šmihel, Kal, Trnje, Razdrto, Orehek, Bukovje, Strmca, Studeno, Parje in Zagorje. V katastrskih občinah Jurišče, Kačja vas, Košana, Narin, Nadanje selo, Palčje, Rakulik, Stara Sušica, Strane, Suhorje, Volče, Laže (del) in Senožeče (del) se prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva ne plačuje. 7. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda, se plačuje po stopnji 20 % od neto lesne mase. 24 Ce je določen de! lesa oproščen prispevka za biološko amortizacijo, je oproščen tudi prispevka iz osebnega dohodka. 8. člen Zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od zemljišč ne presega 500 dinarjev, so oproščeni plačevanja prispevkov od kmetijstva. 9. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci, katerih skupni katastrski dohodek od zemljišč, v katerega se ne všteva katastrski dohodek od gozdov, ne presega 2000 dinarjev v naslednjih višinskih krajih: Belsko, Bukovje, Gorenje, Orehek, Liplje, Predjama, Stramca, Studeno, Žeje, Drskovče, Gradec, Jurišče, Kal, Klenik, Palčje, Slovenska vas, Tabor, Trnje, Brezje, Landol, Mala Brda, Malo Ubeljsko, Ra-kulik, Razdrto, Slavinje, SajevČe, Strane, Studenec, Velika Brda, Veliko Ubeljsko, Šmihel, Buje, Čepno, Dolane, Dol. Košana, Gornja Košana, Mala Pristava, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Stara Sušica, Suhorje, Vel. Pristava, Volče. 10. člen Začasno so oproščeni plačevanja prispevkov iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za 6 let. 3. ki se pogozdijo — za 20 let; Oprostitve se priznajo na podlagi potrdila za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnih organov, pod katerih nadzorstvom so bile spremembe izvršene. Oprostitve se prizna na podlagi predložene dokumentacije in začno teči od 1. januarja prihodnjega leta, v katerem so bili izpolnjeni pogoji za oprostitev. 11. člen ? ' V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dohodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti, se prizna prispevna olajšava za vsako parcelo, na kateri je bil donos zmanjšan nad 25 %. Suša se ne šteje za elementarno nezgodo. Povzročeno škodo je treba prijaviti najkasneje v roku 1 meseca za kmetijstvo pristojnemu upravnemu organu, ki je pristojen za njeno ugotovitev. V navedenih primerih se odpiše odpadajoči prispevek sorazmerno z zmanjšanjem donosa. 12. člen Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka. 1. Zavezancem prispevka, katerih katastrski dohodek ne presega letno 800 dinarjev na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega za delo nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 % odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se plačuje otroški dodatek. 2. Zavezancem prispevka, katerih katastrski dohodek ne presega letno 1200 dinarjev na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % na vsakega družinskega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne sme presegati 80 % odmerjenega prispevka. 3. Zavezancem prispevka, ki so imeli večje izdatke zaradi zdravljenja zbolelih čltmov, do zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačali od izdatkov take vrste. »URADNE OBJAVE« 4. Zavezancem prispevka, ki so imeli neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov do zneska 400 dinarjev ozi-, roma do višine odmerjenega prispevka, če je ta nižji. Za večje izdatke se smatrajo stroški nad 150 dinarjev. Če je v družini več zavezancev prispevka, se pravica do olajšave po 1. in 2. točki tega člena presoja po seštevku osnov za vse vrste prispevkov in davkov, ki jih imajo člani družine. Po določbah tega odloka se štejejo za mladoletne otroke šoloobvezni otroci, 2 njimi pa se izenačujejo tudi dijaki, študentje in vajenci v gospodarstvu. Za odrasle za delo nezmožne člane se štejejo osebe, ki jim je delovna nesposobnost priznana z odločbo ali zdravhiškim spričevalom javne zdravstvene ustanove (nad 50 %), moški nad 50 let in ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 13. člen Pravica do olajšave se uveljavlja s posebno vlogo, ki jo vloži zavezanec prispevka pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za odmero prispevka. Olajšave po 1. in 2. točki prejšnjega člena lahko prizna organ, ki je pristojen za odmero prispevka, ob odmeri na podlagi uradnih podatkov. IV. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 14. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja po stopnji ,12,9 % od pavšalnih in dejansko ugotovljenih osnov. 15. člen Maksimalpa letna pavšalna osnova za posamezne vrste storitvenih obrtnih dejavnosti se določi po strokah takole: Stroka dinarjev steklarstvo 15.000 kovaštvo 14.000 podkovsko kovaštvo 8.000 galvanizerstvo 16.000 ključavničarstvo 15.000 kleparstvo 15.000 avtomehanika 16.000 urarstvo 10.000 elektroinštalaterstvo 16.000 elektromehanika 15.000 oglarstvo 6.000 mizarstvo 15.000 tapetništvo in dekoraterstvo 10.000 krojaštvo in šiviljstvo 8.000 čevljarstvo 8.000 sedlarstvo in jermenarstvo 8.000 slaščičarstvo 15.000 soboslikarstvo 15.000 zidarstvo 12.000 moško in žensko frizerstvo 10.000 fotografiranje 12.000 dimnikarstvo 16.000 žaganje drv 6.000 zasebna* gostišča 18.000 avtoprevozniki 20.000 prevozi s konjsko vprego 6.000 ostalo 6.000 Minimalna letna osnova za posamezne vrste proizvodnih dejavnosti se strokah takole: določi po Stroka dinarjev cementninarstvo 10.000 žganje apna 8.000 kisanje zelja in repe 8.000 izdelava eteričnih olj 10.000 žganjekuha za druge 5.000 izdelovanje sodavice izdelovanje opeke in drugih 8.000 gradbenih elementov 10.000 ostalo 8.000 Prispevki v pavšalnem letnem znesku za posamezne dejavnosti se določijo nji višini: v nasled- Št. 3 — Koper, 28. februarja 1967 v mestu v ostalih gospodarska dejavnost Post. krajih in Pivka predelovanje nekovin 400 200 predelovanje kovin 400 250 izdelovanje kemičnih izdelkov 500 300 predelovanje lesa 400 200 predelovanje tekstila in papirja 250 100 predelovanje usnja 200 100 stavbna obrt 400 200 ostale 200 100 16. člen Prispevek v odstotku od kosmatega do- hodka (prispevek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: — od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija — 10 %; — od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju — 15%; — od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju — 15 %. — od provizij zastopnikov delov, organizacij za varstvo avtorskih malih pravic, če niso z njo v delovnem razmerju — 15 %. — od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov od časopisnih delovnih organizacij, če se ukvarjajo edinole s prodajo časopisov in niso z njo v delovnem razmerju — 15%; — od dohodkov transportnih in obal-skih delavcev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za delovne organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku — 15 %. — od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino — 15%; i — od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti — 30%; — od dohodkov od prevoza mleka in pluženja snega — 10%; — od dohodkov delavcev, ki jih imajo od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne organizacije in hiše v družbeni lastnini, če se za opravljanje takšnih storitev ne sklene delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po napovedi, na podlagi pavšalne osnove ali v pavšalnem znesku — 20 %; — od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev — 20 %; — od dohodkov od zbiranja odpadkov — 10%. 17. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti se zavezancem, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka po dejanskem dohodku, prizna v stroške amortizacija do višine: — za prevozna sredstva 10 %, — za stroje, ki jih zavezanec uporablja v svoji obrtni dejavnosti 10 %, — za orodje, ki ga zavezanec uporablja pri svoji obrni dejavnosti 12 %, — za zgradbe, ki neposredno služijo gospodarski dejavnosti, od vrednosti zgradbe 3%. V. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 18. člen Prispevek iz odtebnega dohodka od intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 12,9 %. 19. člen Kot letna minimalna osnova kosmatega dohodka sc šteje osnova ustreznega delavca, zaposlenega v delovni organizaciji, in znaša: — za odvetnike 18.000 dinarjev — za vse ostale 15.000 dinarjev St. 3 — Koper. 33. februarja IP67 V!. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 20. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, se plačuje po stopnji 3,9. 21. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje občinska skupščina, ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti. V!I. Davek na dohodke od stavb 22. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od vseh stanovanjskih stavb na območju mest Postojna in Pivka. Davka na dohodek od stavb so oproščene vse stanovanjske zgradbe na podeželju, če se ne oddajajo v najem. 23. člen Osnova za odmero davka na dohodek od stavb je dvakratni znesek ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti stanovanja, ocenjenega v letu 1960. 24. Člen Stroški za vzdrževanje in upravljanje stavb se določijo v višini 70 % od ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti stanovanja. 25. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 50 %. 26. člen Dohodki od oddajanja opremljenih sob, ki se oddajajo prek turističnih organizacij, so oproščeni davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic. V!H. Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic 27. člen Davek na dohodkevod premoženja in premoženjskih pravic se plačujejo po stopnji 20 %. IX Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 28. člen Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačevati davek na dohodke, dosežene z uporabo dopolnilnega dela drugih. Osnova za davek po prvem odstavku tega člena je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka za" posamezne stroke zavezancev, ki se jim prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti ne odmerja pavšalno, in sicer: odstotek tuji stroka: delovni sili izplačanega osebnega dohodka kovinska 60 gradbena 50 tekstilna '40 usnjarska 40 kemična 50 vse ostale 30 Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki so jim obveznosti odmerjene od letnih pavšalnih osnóv, se odmerja tudi davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, pavšalno od vsakega zaposlenega delavca po strokah: stroka: dinarjev kovinska, gradbena in kemična 300 vse ostale 200 29. člen Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih plačujejo zavezanci iz prvega odstavka 28. člena po stopnji 10 %. *UHADNE OBJAVE« 30. člen Davka na dohodek, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, ne plačujejo zasebna kmetijska gospodarstva za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. X. Davek na dobitke od iger na srečo 31. člen Občani in zasebne pravne osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem na območju občine Postojna plačujejo davek na dobitke od iger na srečo po stopnji 10 %. 32. člen Davka na dobitke se ne plača: 1. od posameznih dobitkov od 100 dinarjev, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani; 2. od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa vnaprej višina dobitkov. X!. Prehodne in končne določbe 33. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št. 6/65 in Uradni glasnik, št. 8/66 ter 17/66). 34. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objav; v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Št. 422-15 65-4 Postojna, 28. februarja 1967 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14 65, 29,65, 33 65, 57 65 in 52.66) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI POSTOJNA 1. člen V tar. štev. 2. Tarife odloka o občinskem prometnem davku v občini Postojna (Uradni glasnik, št. 21 65) se v točki a) stopnja "15 %" nadomesti s stopnjo "20 %" in v točki b) stopnja "20 %" nadomesti s stopnjo "25 %". 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 421-13/65-4 Postojna, 28. februarja 1967 Predsednik Miran Fajdiga, 1. r. OBČINA SEŽANA Na podlagi 8., 13. in 19. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64 in 6/67), 9. člena temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur. list SFRJ, št. 52/64) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se v občini Sežana določajo, obračunavajo in predpisujejo po 25 določbah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37 64 in 6 67), temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52.64), po predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov, in po tem odloku. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek od delovnega razmerja) se obračunava in plačuje po stopnji 5,2 %. 3. člen Prispevek od delovnega razmerja se obračunava in plačuje od pavšalnih osnov za tele kategorije dohodkov: 1. od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikov od mesečne pavšalne osnove 800 dinarjev; 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih,'300 dinarjev; 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih, za lovce, zaposlene pri lovskih družinah, in za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev, 200 dinarjev. III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se obračunava in plačuje po določilih republiškega zakona. 5. člen Katastrske občine se razvrstijo v štiri skupine, za katere se določijo različne stopnje občinskega prispevka od kmetijstva. Prva skupina zajema naslednje katastrske občine: Dutovlje, Križ, Sežana, Tomaj in Utovlje. Druga skupina zajema naslednje katastrske občine: Avber, Kazlje, Komen in Sveto. Tretja skupina zajema katastrske občine: Brje pri Komnu, Dane pri Divači, Divača, ^Dolnje Ležeče, Dolenja vas, Famlje, Erzelf, Gabrče, Gabrje, Gornje Vreme, Hruševica, Hrpelje, Kobdifj, Kobjeglava, Koboli, Kopriva, Krajna vas, Lokev, Mali dol, Merče, Naklo, Ocizla, Pliskovica, Potoče, Povir, Prešnica, Rodik, Skopo, Senožeče, Škofije, Škrbina, Štorje, Tomačevica, Veliki dol, Voglje, Volčji grad in Vremski Britof. Četrta skupina zajema naslednje katastrske občine: Artviže, Barka, Bazovica, Brezovica, Brestovica, Draga, Gabrovica, Gorjansko, Golac. Gradišče, Griže, Groča-na, Gropada, Hotična, Ivanji grad, Javorje, Kovčice, Kozjane, Laže, Markovščina, Materija, Misliče, Obrov, Podgorje, Podgrad pri Vremah, Poljane. Rakitovec. Rito-meče, Senadole, Slivje, Štanjel, Štjak, Tatre, Trebče, Vareje, Vatovlje, Veliko polje, Veliki Repen in Zazid. 6. člen Občinski prispevek od kmetijstva se obračunava in plačuje: 1. v prvi skupini po 13 %, 2. v drugi skupini po 10 %, 3. v tretji skupini po 4 %, 4. v četrti skupini se ne plačuje občinski prispevek od kmetijstva. 7. člen Prispevek iz dohodka od gozda se obračunava in plačuje po stopnji 10 %. 8. člen Občinskega prispevka od kmetijstva so oproščeni zavezanci v četrti skupini iz 5. člena tega odloka, katerih skupni katastr- 26 URADNE OBJAVE« ski dohodek od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev. 9. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let, 2. na katerih se zasadijo novi vinogra-^ di — za dobo 5 let, 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za dobo 10 let, 4. ki se pogozdijo — za dobo 20 let. Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo oziroma gozdarstvo pristojnega organa. 10. člen Za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je omejeno z odredbo pristojnega organa, se prispevek od kmetijstva obračunava in plačuje po znižanem katastrskem dohodku. Upravni organ, pristojen za odmero, oceni, za koliko je katastrski dohodek nižji zaradi omejitev. 11. člen V primerih elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se za vsako zemljiško parcelo, na kateri je bil donos zmanjšan za preko 25 %, prizna posebna olajšava na odmerjeni prispevek od kmetijstva z odpisom sorazmernega dela odmerjenega prispevka. Odločbo o priznanju olajšave in o odpisu prispevka izda občinski upravni organ, pristojen za odmero, na vlogo zavezanca. Prošnja se vloži v 15 dneh po nastali škodi. 12. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. zavezancem, katerih skupni dohodki, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah in dohodki iz delovnega razmerja, ne presegajo 1000 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva mladoletna otroka ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 % za vsakega tretjega in nadaljnjega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere zavezanec prejema otroški dodatek; 2 zavezancem, katerih skupni dohodki, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah, in dohodki iz delovnega razmerja ne presegajo 1500 dinarjev na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega za delo nezmožnega člana; 3. zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero je bil prispevek odmerjen, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov, do višine prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od takega zneska katastrskega dohodka, največ pa do višine odmerjenega prispevka. Za večje izdatke se smatrajo stroški, ki presegajo 300 dinarjev. Višina pogrebnih stroškov se prizna v enakih zneskih, kot jih prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje. Po določbah tega odloka se štejejo za mladoletnike šoloobvezni otroci, z njimi pa se izenačujejo dijaki in študenti na rednem šolanju, če ne prejemajo štipendije ali druge mesečne podpore za šolanje. Za odrasle za delo nezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni inva- lidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih dela zmožnost je zmanjšana za več kot 50 %, slepi, moški z nad 60 let, ženske z nad 55 let starosti. \ Olajšave iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se priznajo zavezancem za tiste člane gospodinjstva, ki so jih po zakonu dolina preživljati. * 13. člen Pravica do olajšave za dijake in študente na rednem šolanju iz 1. točke in pravica iz 3. točke 12. člena tega odloka se uveljavlja s posebno prošnjo, ki jo vloži zavezanec pri občinskem organu, ki je pristojen za odmero prispevka. Prošnja se vloži do konca leta, v katerem so nastali pogoji za priznanje olajšave. Odločbo o priznanju olajšave izda upravni organ, pristojen za odmero. 14. člen Zavezanci, ki imajo poleg dohodkov od kmetijstva tudi dohodke od obrti ali kakega drugega samostojnega poklica, od stavb in delovnega razmerja, njihov skupen letni dohodek pa ne presega zneskov iz 1. in 2. točke 12. člena tega odloka, so dolžni take dohodke prijaviti občinskemu organu, ki je pristojen za dohodke, do 28. februarja vsakega leta, za katero se odmerja prispevek. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 15. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrtne dejavnosti) po pavšalni osnovi se obračunava in plačuje po stopnji 12,9 %. 16. člen Pavšalna letna osnova se določi s posebnim odlokom. Zavezanci prispevka, ki samostojno in trajno opravljajo storitveno obrtno dejavnost, zasebna gostišča ter zavezanci prispevka od proizvodne dejavnosti mizarstva in žganja apna plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti po pavšalni osnovi. Zavezancem, ki zaradi starosti, invalidnosti ali zaradi drugih razlogov ne dosegajo letne pavšalne osnove, določene z odlokom iz prvega odstavka tega člena, se lahko določi pavšalna osnova s pogodbo, ki jo skleneta upravni organ, pristojen za odmero, in zavezanec. Na zahtevo zavezanca, ki plačuje prispevek od obrtnih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, izda upravni organ, pristojen za odmero, odločbo, da se mu prispevek, namesto po pavšalni letni osnovi, odmerja po dejanskem dohodku. 17. člen Prispevek od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, ki se obračunava in plačuje vnaprej, znaša po strokah: Znesek Stroka prispevka v din 1. Predelovanje kovin: a) avtomehanika, mehanika, avto- kleparstvo 500 b) ključavničarstvo, kleparstvo, kotlarstvo 150 c) kovaštvo 50 2. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: a) avtoelektričarstvo, elektrome- hanika, elektroinstalaterstvo 500 _______St. 3 — Koper. 28. februarja 1967 b) elektromehanika za radijske sprejemnike in televizorje 400 3. Stavbna obrt: a) inštalaterstvo za vodovod, plinsko napeljavo in kanalizacijo, soboslikarstvo in pleskarstvo 500 b) zidarstvo in fasaderstvo, kam- noseštvo, tesarstvo 400 4. Predelovanje lesa: a) tapetništvo in dekoraterstvo 100 b) kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij 50 c) mizarstvo 300 5. Predelovanje usnja: a) jermenarstvo, sedlarstvo, roka-vičarstvo, čevljarstvo 60 6. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: a) moško krojaštvo 100 b) žensko krojaštvo 100 c) pletiljstvo 100 7. Osebne in druge storitve: a) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 500 b) moško in žensko frizerstvo 150 c) pranje in likanje perila 100 d) fotografiranje, črkoslikarstvo 200 8. Gostilničarji izven ožjega gradbe- nega okoliša mesta, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom, gostinsko dejavnost pa opravljajo le vzporedno ali občasno 100 9. Godbeniki 80 10. Ostale gospodarske dejavnosti 250 Osebam, ki opravljajo obrtno dejavnost brez stalnega poslovnega mesta (prostora! določi pavšalni znesek prispevka upraviJ organ, ki je pristojen za odmero. 18. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) se obračunava in plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: Vrsta dohodka Stopnja 1. od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih delavcev, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode 20 % 2. od dohodkov, potujočih zabavišč in prireditev, od dohodkov, doseženih z zbiranjem odpadkov ter od prodaje srečk in od sprejemanja vplačil za športno napoved in loto 10 % 3. od vseh drugih dohodkov 20 % 19. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku se obračunava in plačuje po stopnjah: a) za proizvodno obrt in avtoprevozni-štvo: Letna osnova dinarjev" Stopnja nad do % 10.000 13 10.001 15.000 15 15.001 20.000 17 20.001 25.000 19 25.001 30.000 21 30.001 35.000 23 35.001 40.000 25 40.001 45.000 27 45.001 30 b) za ostale obrtne in druge dejavnosti Letna osnova dinarjev Stopnja nad do % 10.000 13 10.001 12.000 15 12.001 14.000 17 *URADNE OBJAVE^ y7 St. .3 — Koper, 28. februarja 1967 14.001 16.000 20 16.001 18.000 23 18.001 20.000 26 20.001 22.000 29 22.001 - 25.000 32 25.001 30.000 35 30.001 35.000 38 35.001 40.000 41 40.001 45.000 44 45.001 50.000 47 50.001 20. člen 50 Pri odmeri prispevka od obrtne storitvene in gostinske dejavnosti se poleg olajšav iz 12. in 13. člena tega odloka priznavajo Še naslednje olajšave: 1. zasebnim obrtnikom in gostincem, ki nabavijo strojno in drugo opremo večje vrednosti od 3000 dinarjev se prizna olajšava v višini 20 % odmerjenega prispevka, vendar ne več kot 2000 dinarjev v posameznem letu oziroma ne več kot 30 % vrednosti nabavljene strojne in druge opreme; 2. zasebnim obrtnikom in gostincem, ki vložijo svoja sredstva ali sredstva iz kreditov (posojil) za izgradnjo novih poslovnih prostorov ali adaptacijo v starih stavbah: če vložijo nad 50.000 do 100.000 dinarjev, sc oprostijo plačevanja prispevka za dobo 3 let, nad 100.000 dinarjev pa za dobo 5 let, vendar ne več kot 5000 dinarjev letno oziroma ne več kot 20 % ocenjene vrednosti objekta oziroma adaptacije. 21. člen Pri odmeri prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, se prizna kot strošek in se odbije od celotnega dohodka ekonomska amortizacija do najvišje stopnje 10 % letno od vrednosti osnovnih sredstev. 22. člen Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) dohodke, ki presegajo 2000 dinarjev, plačujejo prispevek od obrtne dejavnosti po stopnji 12,9 % dohodka, ki presega 2000 dinarjev. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 23. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev) se obračunava in plačuje po stopnji 12,9 %. 24. člen Minimalna osnova za odmero prispevka od intelektualnih storitev se določi s posebnim odlokom za vsako leto posebej. 25. člen Zavezancem prispevka iz 23. in 24. člena tega odloka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini minimalne osnove, se lahko določi osnova v pismenem sporazumu med organom, ki je pristojen za odmero, in zavezancem prispevka. VI. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 26. člen Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se obračunava in plačuje po stopnji 50 % . . , 27. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Ge uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali če je stavba nezasedena, je osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemniške vrednosti, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavbe. Osnova iz drugega odstavka tega člena se izračuna na podlagi zapisnikov o izvršeni cenitvi stanovanj v letih 1959 in 1960 tako, da sc stanarina, ugotovljena v letih 1959 in 1960. pomnoži s faktorjem 2,10. Izračun letne stanarine izvrši upravni organ, ki je pristojen za odmero davka. 28. člen Stroški vzdrževanja in upravljanja stavb ter amortizacije znašajo 60 % od letne stanarine iz 27. člena tega odloka. spevek od obrtne dejavnosti po pavšalnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, davek na tujo delovno silo v pavšalnem znesku, ki znaša letno na zaposlenega pri: a) zavezancih, ki opravljajo storitveno obrt, 400 dinarjev, b) zavezancih, ld opravljajo proizvodno obrt, 500 dinarjev. 37. člen Davka na tujo delovno silo so oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov, ki služijo kadrovski rok v JLA. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO 38. člen Davek na dobitke od iger na srečo se obračunava in plačuje po stopnji 10 % od vsakega dobitka, ki presega 100 dinarjev. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 29. člen Ne glede na določbe 26. in 27. člena tega odloka, davek od stavb zavezancev v mestu Sežana, ki uporabljajo stavbe za lastne potrebe, ne sme biti večji, kot je bila predpisana akontacija tega davka za leto 1966. 30. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb izven mesta Sežana, ki se ne dajejo v najem. VII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC . 31. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se obračunava in plačuje od davčne osnove po stopnji 20%. 32. člen Od dohodka, doseženega od oddajanja opremljenih sob turistom, se ne plačuje davek od premoženja. VIII. DAVEK NA KMETIJSKO PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO 33. člen Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, ne plačujejo davka na te predmete. Občani, ki s temi pripravami opravljajo storitve drugim, plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti po določbah 15. člena tega odloka. IX. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 34. člen ek na dohodek, dosežen z uporabo Jnega dela drugih (v nadaljnjem u; davek na tujo delovno silo), se 35. člen Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih. Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v višini 60 % od takim osebam izplačanega osebnega dohodka. 36. člen Ne glede na določbe 34. in 35. člena tega odloka plačajo zavezanci, ki plačujejo pri- 39. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni glasnik okraja Koper, št. 5/65 in Uradni glasnik, št. 19/65 in 2/66). 40. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se določbe 2., 3., 18. in 31. člena tega odloka uporabljajo od 1. marca 1967. Št. 42-1/1967-5 Sežana, 28. februarja 1967 Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 70., 81., 81 a in 87. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 37/64 in 6/67) v zvezi s 16. in 25. členom odloka o prispevkih in davkih občanov je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O DOLOČITVI LETNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV, PO KATERIH SE UGOTAVLJA OSNOVA ZA ODMERO PRISPEVKOV OD OBRTNE DEJAVNOSTI IN INTELEKTUALNIH STORITEV 1. člen Letni kosmati osebni dohodek delavca iz rednega delovnega razmerja, ki služi kot pavšalna osnova in minimalna dejanska letna osnova za odmero prispevkov od obrtnih in drugih dejavnosti za leto 1967, znaša: Dejavnost — stroka Letni kosmati osebni dohodek dinarjev a) Predelava kovin: 1. kovaštvo, podkovsko kovaštvo 2. kotlarstvo 3. ključavničarstvo 4. kleparstvo 5. mehanika 6. mehanika koles 7. avtomehanika 8. avtokleparstvo 8.000 15.000 13.000 13.000 13.000 12.000 14.000 14.000 b) Izdelovanje električnih aparatov in pribora: 1. elektroinstalaterstvo 2. elektromehanska 14.000 14.000 28 ^URADNE OBJAVE^ $t. 3 — Koper. 28. februarja 1967 c) Predelovanje lesa: 1. kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij 5.000 2. sodarstvo in izdelovanje kadi 6.000 3. mizarstvo 20.000 4. tapetništvo in dekoraterstvo 14.000 d) Izdelovanje tekstilnih 1. pletilstvo (trikotaža) 8.000 2. moško krojaštvo 8.000 3. žensko krojaštvo 8.000 e) Predelovanje usnja: 1. čevljarstvo 8.000 2. rokavičarstvo 8.000 f) Izdelovanje živil: 1. mesarstvo in izdelovanje klobas 25.000 2. slaščičarstvo 18.000 3. mletje žita za druge 5.000 g) Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: 1. izdelovanje bičev in bičarstvo 8.000 h) Stavbna obrt: 1. instalaterstvo za vodovod, plinska napeljava in kanalizacija 14.000 2. zidarstvo in fasaderstvo 14.000 3. kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz marmorja in umetnega kamna 14.000 4. soboslikarstvo in pleskarstvo 14.000 5. pečarstvo za postavljanje peči in oblaganje peči 14.000 6. žganje apna 14.000 i) Obrtne osebne in druge storitve: 1. moško frizerstvo 11.000 2. žensko frizerstvo 11.000- 3. dimnikarstvó 14.000' 4. vozno, livarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov 14.000 j) Gostinske storitve 25.000 k) Prevozništvo z vprego 6.000 l) Ostale dejavnosti * 14.000 * 2. člen Letni kosmati osebni dohodek delavcev iz rednega delovnega razmerja, ki služi za osnovo pri odmeri prispevka od intelektualnih storitev v letu 1967, znaša: 1. za odvetnike 2. za inženirje 3. za geometre 4. za vse ostale 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1967. Št.: 420-2/67-5. Sežana, 28. februarja 1967. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Dinarjev 15.(100 12.000 10.000 8.000 Na podlagi 1. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. februarja 1967 sprejela i--* ODLOK O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA 1. člen Da se zagotovijo sredstva za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in na- prav kolektivne potrošnje, sc uvede prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: prispevek). 2. člen Za mestno zemljišče velja po tem od? loku zazidano ali nezazidano zemljišče v ožjih gradbenih okoliših mesta Sežana in naselij mestnega značaja Divača, Hrpelje in Kozina, določenih z odlokom o ožjih gradbenih okoliših mest in naselij mestnega značaja v okraju Koper (Uradni vestnik okraja Koper, št. 17/59). 3. člen Prispevni zavezanec po tem odloku je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, zakupnik ali uživalec zemljišča ali stavbe na njem. V stanovanjski hiši oziroma v stanovanjskih prostorih je prispevni zavezanec nosilec stanovanjske pravice. Prispevka so oproščeni zavezanci, ki prejemajo družbeno materialno pomoč. 4. člen Prispevek od zazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov. Uporabna tlorisna površina stanovanj, ki so stara nad 50 let, se določi tako, da se uporabna tlorisna površina popravi po določbah iz točke D priročnika za popis stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter o postopku in metodah za ugotavljanje njihove vrednosti — tabela za, popravek točk za stanovanjske površine (Uradne objave, št. 1/67). Za poslovne prostore iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo: — upravni prostori občinske skupščine in njenih organov, občinskega sodišča, družbeno političnih organizacij in društev; — pomožni objekti stanovanjskih hiš, kot so pralnice, drvarnice in podobni prostori, razen garaž; — kmečka gospodarska poslopja. 5. člen \ Prispevek od nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni urbanistični organ izdal lokacijsko dovoljenje. 6. člen Višina prispevka znaša od kvadratnega metra: — uporabne tlorisne površine stanovanjskih in poslovnih prostorov 0,10 dinarjev; * — nezazidanega stavbnega zemljišča 0,03 dinarjev. 7. člen Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, določi z odločbo mesečni znesek prispevka, v obrazložitvi odločbe pa navede elemente, na podlagi katerih ga je odmeril. Odločba vsebuje tudi poduk, da je zoper njo dovoljena pritožba. Upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, odmerja prispevek'za celotno stanovanjsko hišo v družbeni lastnini, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pa obračunavajo prispevek s posameznimi nosilci stanovanjske pravice oziroma uporabniki poslovnih prostorov v taki hiši; v takih primerih se plačuje prispevek hkrati s stanarino oziroma najemnino. 8. člen Prispevni zavezanci morajo do 15. aprila 1967 prijaviti upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, osnove za odmero prispevka za stanovanjske in poslov- ne prostore ter zemljišča, od katerih se plačuje prispevek. Osnove za odmero prispevka za stanovanjske in poslovne prostore, s katerimi gospodarijo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (stanovanjsko podjetje in stanovanjske enote pri delovnih organizacijah), so dolžne prijaviti te organizaciji. . Če upravni organ ugotovi, da prijavljene osnove za obračun prispevka niso točne, obračuna prispevek po dejanskih osnovah tudi ^a nazaj. Prispevni zavezanci morajo najkasneje v enem mesecu prijaviti upravnemu organu vsako spremembo osnove za obračun prispevka. 9. člen Prispevek se zbira na posebnem računu občine Sežana. Oddelek za finance evidentira stekanje prispevka ločeno za mesto Sežana in mestni naselji Divača ter Hrpelje in Kozina. 10. člen Sredstva iz prispevka se smejo uporabljati samo na tistem območju, na katerem so bila zbrana. Sredstva se uporabljajo na podlagi letnih in perspektivnih programov, ki jih sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi zborov volivcev in svetov krajevnih skupnosti na teh območjih. Zbori volivcev in sveti krajevnih skupnosti obravnavajo tudi poročilo o izvršitvi programov. _ 11. člen Poleg primerov, ki so našteti v prvem odstavku 5. člena zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66), se prispevek sme uporabljati: 1. za zgraditev ali rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda; 2. za cestno prometno signalizacijo; 3. za rekreacijske površine in otroška igrišča. _ 12. člen Prispevek se obračunava in plačuje od 1. aprila 1967. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 420-1/67-3. Sežana, 28. februarja 1967. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 5., 22., 35., 43. in 43 a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65, 57/65 in 52/66), 16. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ št. 35/65, 57/65, 4/66, 28 66, 52 66 in 5/67) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skup* nosti, dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU I. SPLOŠNI DEL 1. člen Na območju občine Sežana se uvaja občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in davek od plačil za storitve. 2. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, St. S — Koper, 38. februarja 1867 *URADNE OBJAVE* *9 razen na obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam, se plačuje samo od proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, ter od plačil za storitve, če je v tarifi občinskega prometnega davka predpisano, da se od njih plačuje davek. Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka. 3. člen Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje: 1. vsaka prodaja proizvodov po trgovinah in trgovskih prodajalnah ter po prodajalnah proizvodnih in drugih delovnih organizacij; 2. vsaka prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in jedil v gostinstvu; 3. vsaka prodaja proizvodov, ki jih prodajajo individualni obrtniki in drugi občani neposredno potrošnikom v okviru svoje gospodarske dejavnosti; 4. prodaja blaga neposredno občanom, ki ga prodajajo proizvajalne ali trgovske gospodarske organizacije na tak način, kot velja za promet na debelo; 5. uvoz motornih vozil, ki jih uvažajo občani in civilne pravne osebe; 6. potrošnja oziroma uporaba davku zavezanih proizvodov, če se jemljejo za lastne potrebe. 4. člen Davčni zavezanec je delovna organizacija, druga pravna oseba, organ, občan in civilno pravna oseba, ki je proizvode prodal končnemu potrošniku, ki je proizvod kako drugače dal v promet, ki je uvozil motorno vozilo, ali ki je za plačilo opravil štori te v. 5. Člen Davčna osnova za občinski prometni davek od prometa blaga na drobno je: 1. prodajna cena za blago brez prometnega davka; 2. prodajna cena za blago brez prometnega davka, ki bi bila dosežena, če bi se na drobno prodali proizvodi, dani brez povračila (podarjeni), proizvodi, vzeti za lastno potrošnjo oziroma uporabo, ali proizvodi, prodani v komisiji; 3. prodajna vrednost uvoženega motornega vozila, ki zajema nabavno vrednost motornega vozila in vse druge stroške, ki jih je uvoznik zaračunal kupcu, oziroma znesek, ki služi za obračun zveznega prometnega davka. Prodajna cena za blago vsebuje tudi vse postranske stroške, ki jih je prodajalec zaračunal kupcu, razen transportnih in drugih stroškov, ki jih je prodajalec plačal za kupca po njegovem nalogu, če ima za to ustrezno dokumentacijo. 6. člen Davčna osnova za občinski prometni davek od plačil za storitve je znesek plačila, prejetega za opravljene storitve. Kot plačilo za opravljene storitve je treba šteti plačilo v denarju, v naravi ali vrednost nasprotnih storitev, plačila (provizije) za trgovske storitve komisijskih podjetij in trgovin, trgbvskih agencij, posredniških podjetij in posredniških pisarn. Ce je bil pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravila in pod.) uporabljen material, ki ga je dal izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteje vrednost uporabljenega materiala, ki se v računu posebej izKaže. Davek od plačil za storitve je vsebovan v davčni osnovi. 7. člen Davčne stopnje so proporcionalne in se določajo v odstotkih od davčne osnove. Od plačil za storitve in prireditve se prometni davek lahko določi tudi v absolutnem znesku. 8. člen Občinski prometni davek od prometa blaga na drobno in plačil za storitve se obračunava po davčni osnovi, ki je veljala ob izdaji fakture oziroma ob odpravi blaga, če je bilo blago odpravljeno pred izdajo fakture. 9. člen Glede nastanka davčne obveznosti, oprostitve, obračunavanja in plačila davka, kontrole, poroštva, zastaranja, pravnih sredstev in kazenskih določb se uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka in predpisi, izdani na njuni podlagi. 10. člen Zavezanec za prometni davek, ki plačuje prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po pavšalni letni osnovi, plačuje po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku tudi prometni davek; pri tem morajo biti posebej določeni pavšalni zneski za zvezni, republiški in občinski davek od prometa blaga na drobno. 11. člen Davčnim zavezancem, ki ne opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti poln delovni čas in jim je pavšalna osnova za prispevek iz osebnega dohodka določena s pogodbo, se tudi osnova za prometni davek določi v pismenem sporazumu med občino in davčnim zavezancem. Pri sporazumevanju o letnem pavšalnem prometnem davku (osnovi) iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen prometni davek (osnova) vsake druž-beno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala. ! 12. Člen 'Za izvajanje in tolmačenje tega odloka skrbni upravni organ, ki je pristojen za finance. 13. člen Z jdnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni glasnik, št. 22/65). 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 421-6/65-5. Sežana, 28. februarja 1967. Predsednik Evstahij Zadnik, L r. II. POSEBNI DEL Tarifa občinskega prometnega davka -A. Proizvodi Davek znaša Tarifna št. 1 Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa z alkoholnimi pijačami in od proizvodov, ki so posebej določeni v tej tarifi ali je zanje pred- pisana davčna oprostitev 4 % Tarifa št. 2 Od uvoženih moiornih vozil 2 % Tarifna št. 3 Od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu: 1. od naravnega vina 20 % 2. od drugih alkoholnih pijač 25 % B. Storitve Tarifna Št. 4 Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, razen od prevoza blaga in potnikov, ki se opravijo zasebnikom 10 % Opombe: 1. Davčna osnova od plačil za storitve je skupni znesek plačila po odbitku materiala, ki ga da izvajalec del, če je v fakturi posebej izkazan. 2. Občinskega prometnega davka od storitev ne plačajo: brivci, frizerji, čevljarji, dimnikarji, kolarji, kovači, mlinarji, pletilje, šivilje in tapetniki. 3. Zavezanci, ki plačujejo prispevek v pavšalnem letnem znesku, ne plačujejo občinskega prometnega davka. Tarifna št. 5 Od vrednosti prodanih srečk za igro na srečo in na vloge za javne stave, izvzemši iger na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija 5 % Tarifna št. 6 Od vrednosti prodanih vstopnic za javne plese in druge prireditve 16 % Opomba: 1. Davek po tej tarifni številki se lahko plača tudi v pavšalnem znesku, ki ga določi pristojni finančni organ sporazumno s prirediteljem. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno-umetniške in telesno-vzgojne športne in telovadne prireditve. Tarifna št. 7 Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali civilno pravne osebe: 1. za prevoz oseb 16 % 2. za prevoz blaga 20 % Tarifna št. 8 Od plačil za zakup ali podzakup premičnih ali nepremičnih stvari, izvzemši plačila za najem ali podnajem stavb 10 % Na podlagi 1. in 15. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremigr nin in pravic (Uradni list SFRJ, št. 12/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. februarja 1967 sprejela ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O PROMETNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC 1. člen V odloku o plometnem davku od nepremičnin in pravic (Uradni glasnik, št. 8/65) se za 2. členom doda nov 2 a) člen, ki se glasi: »Poleg primerov iz 5. člena temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic in 2. člena zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. list SRS, št. 22/65) se prometni davek od nepremičnin in pravic ne plača tudi od prodaje drugih objektov, ki jih gradbena gospodarska organizacija zgradi za trg* 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa ^ od 1. januarja 1967. Št. 421-5/65-5. Sežana, 28. februarja 1967. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r Na podlagi 1. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29,65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 28. februarja 1967 sprejela 30 *URADNE OBJAVE^ ____________________. S* 3 — Koper. 28. februarja 1907 ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH 1. člen V taksni tarifi odloka o komunalnih taksah (Uradni glasnik, št. 19/65) se v prvem odstavku tarifne št. 1* številka *100« nadomesti s številko *1,50«. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. Štev. 423-18/65-5. Sežana, 28. februarja 1967. Predsednik Evstahij Zadnik, 1. r. Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana v zvezi s 3. točko 63. člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46/64 in 57/65) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. februarja 1967 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O IZDATKIH ZA POTNE IN DRUGE STROŠKE, KI SE PRIZNAVAJO OBČINSKIM ORGANOM MED MATERIALNE STROŠKE 1. člen V prvem odstavku 3. člena odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške (Uradni glasnik, št. 17/65 in 22/65) se številka *4000« nadomesti s Številko *55«. 2. člen V prvem odstavku 6. člena se številka *50« nadomesti s številko *0,60«. 3. člen Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: *StroŠki iz^prdjšnjega odstavka sé priznavajo organom med materialne stroške, če presegajo 20 dinarjev na mesec za posameznega delavca.« 4. člen V prvem odstavku 8. člena se številka *30.000« nadomesti s številko *300«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št. 114-2/65-1 Sežana, 10. februarja 1967 Predsednik Evstahij Zadnik, I. r. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Koper Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/60 in 52/66) ter na podlagi prvega odstavka 34. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 22/62 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, 29/66 in 52/66) m v soglasju s sklepom skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije z dne 27. I. 1967 (Ur. list SRS, št. 3/67) je skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na svojem 4. zasedanju dne 27. februarja 1967 sprejela SKLEP O UVEDBI IN DOLOČITVI PRISPEVKA ZAVAROVANIH OSEB K STROŠKOM ZDRAVSTVENIH STORITEV 1. S tem sklepom se uvajajo in določajo obvezni prispevki, ki jih morajo zavarova- ne osebe plačevati pri uporabi določenih posameznih oblik zdravstvenih storitev. Istočasno se s tem sklepom določajo tudi primeri, ko je zavarovana oseba oproščena plačila prispevka za te zdravstvene storitve. 2. Zavarovane osebe, ki uveljavljajo pravico do v tej točki navedenih zdravstvenih storitev, prispevajo k stroškom: 1. po 5,00 N-din za vsak naročeni zdravniški obisk, 2. po 5,00 N-din za prevoz z reševalnim avtomobilom Za oddaljenost do 20 km (v obe smeri), po 10,00 N-din za oddaljenost do 100 km (v obe smeri), po 20.00 N-din ža oddaljenost nad 100 km (v obe smeri), 3. za preglede in zdravljenje v primerih akutne zastrupitve z alkoholom 50,00 N-din. 3. Zavarovane osebe niso dolžne plačati prispevkov, določenih v 2. točki v primerih, ki jih je določila skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije v svojem sklepu z dne 27. I. 1967 pod poglavjem I. 4. Obveznost plačevanja določenih prispevkov za posamezne zdravstvene storitve po tem sklepu velja na vsem območju komunalne skupnosti Socialnega zavarovanja delavcev Koper. 5. Ta sklep stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. marca 1967 dalje. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper Št. 03-66/KS-67 Koper, 27. febr. 1967 Predsednik skupščine Andrej Janežič, 1. r. - -L*. l. ..... . - ---------------------; Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 24/65, 57/65, 29/66 in 52/66) ter 60. čl. temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 22/62 in 53/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, 29/66 in 52/66) je skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na svojem 4. rednem zasedanju dne 27. februarja 1967 sprejela SKLEP O VIŠINI NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA ZA CAS ZADRŽANOSTI OD DELA PO PREDPISIH TEMELJNEGA ZAKONA O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU 1. Ta sklep določa višino nadomestila osebnega dohodka: 1. za prvih 30 dni zadržanosti od dela zavarovancev v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, 2. za prvih 30 dni zadržanosti od dela zavarovancev zaradi sanitarne izolacije, 3. od 31. dneva zadržanosti od dela zavarovancev. 2. Višina nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela (1. do 3. in 5. točka prvega odstavka 48. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju (v nad-besedilu: zakon) zavarovancev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih znaša: 1. 70 % od osnove za nadomestilo za prvih 7 dni in 80 % od osnove od 8. dne dalje, če je izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja; 2. 50 % od osnove za nadomestilo za prvih 7 dni in 60 % od osnove od 8. dne dalje, če ni izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja. 3. Višina nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi sanitarne izolacije (4. točka prvega odstavka 48. člena zakona) znaša: 1. 70% od osnove za nadomestilo za prvih 7 dni in 80% od osnove od 8. dne dalje, če je izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja; 2. 50 % od osnove za nadomestilo za prvih sedem dni in 60% od osnove od 8. dne dalje, če ni izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja. 4. Višina nadomestila osebnega dohodka od 31. dne zadržanosti od dela (1. do 4. točka prvega odstavka zakona) znaša: 1. 80% od osnove za nadomestilo od 60. dne in 90% od osnove od 61. dne, Če je izpolnjen pogoj predhodnega zavarova- ^ 2. 60% od osnove za nadomestilo od 60. dne in 90% od osnove od 61. dne, če ni izpolnjen pogoj predhodnega zavarovanja. 5. Pogoji predhodnega zavarovanja in trajanje zavarovančeve zadržanosti so določeni skladno z določili drugega odstavka 29. Člena, prvega do tretjega odstavka 49. člena ter 60. člena zakona. 6. Določene višine nadomestil osebnega dohodka (od 2. do 4. točke tega sklepa) se uporabljajo tudi za zavarovance, ki jim gre nadomestilo po 52. členu zakona. 7. O višini nadomestila osebnega dohodka od 31. dneva zadržanosti od dela (3. podtočka 1. točke in 4. točka tega sklepa) bo skupščina razpravljala ponovno v začetku drugega polletja glede na doseženo višino osebnih dohodkov zaposlenih v prvem polletju tega leta. 8. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. marca 1967 dalje. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper St.: 03-68/KS-67 Koper, 27. febr. 1967 . Predsednik skupščine Andrej Janežič, L r. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 29/65, 57/65, 29/66 in 52/66), prvega odstavka 82. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev (Ur. list FLRJ, št.. 22/62, 53/62 ter Ur. list SFRJ, št. 15/65, 29/66 in 52/66) in na podlagi sklepa Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja o najmanjšem znesku podpore za opremo otroka (Ur. list FLRJ, št. 44/62) je skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Kopru na svojem 4. rednem zasedanju dne 27. februarja 1967 sprejela SKLEP O ZNESKU PODPORE ZA OPREMO OTROKA I. Znesek podpore za opremo otroka se določa v višini 100,00 N-din. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja se pa od 1. marca 1967 dalje. St. 3 — Koper, 28. februarja 1987 Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehata veljati sklepa skupščin bivših komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Kopru in v Postojni z dne 11. in 12. januarja 1965. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper St.: 03-96/KS-67 Koper, 27. febr. 1967 Predsednik skupščine Andrej Janežič, Lr Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 29/65, 57/65, 29/66 in 52/66), prvega odstavka 85. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev (Ur. list FLRJ, št. 22/62, 53/62 ter Ur. list SFRJ, št. 15/65^ 29/66 in 52/66) in v soglasju s sklepom skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ljubljani z dne 12. febr. 1963 pod št. 03-170/2-63 o najmanjšem znesku pogrebnine za zavarovane osebe je skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na svojem 4. rednem zasedanju dne 27. februarja 1967 sprejela SKLEP O DOLOČITVI ZNESKA POGREBNIN I. Znesek pogrebnine za zavarovane osebe se določa : a) za umrle v starosti do 7 let 200,00 N-din b) za umrle v starosti od 7 do 15 let 300,00 N-din c) za umrle v starosti nad 15 let 400,00 N-din. - * c .š - -.iù-. - ' . "3 - r- . t Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja se pa , od I. marca 1967 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehata veljati sklepa skupščin bivših Komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Kopru in Postojni z dne 11. in 12. januarja 1965. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper St.: 03-62/KS-67 Koper, 27. febr. 1967 ^ - ^ Predsednik skupščine Andrej Janežič, L r. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 29. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Ur. list SFRJ št. 29/65, 57/65, 29/66 in 52/66), prvega odstavka 85. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev (Ur. list FLRJ, št. 22/62, 53/62 ter Ur. list SFRJ, št. 15/65, 29/66 in 52/66) in v soglasju s sklepom skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavčev v Ljubljani pod št. 03-170/3-63 z dne 12. februarja 1963 je skupščina Komunalne skupnòsti socialnega zavarovanja delavcev Koper na svojem 4. zasedanju dne 27. febr. 1967 sprejela SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE POVRAČILA STROŠKOV ZA PREHRANO IN NASTANITEV MED POTJO IN PREBIVANJEM V DRUGEM KRAJU t ' ' I. Povračilo za stroške prehrane in nastanitve med potovanjem in prebivanjem v drugem kraju v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva po zavarovanih osebah se določi; *URADNE OBJAVE« 31 a) za zavarovane osebe do 7. leta starosti 10,00 N-din b) za zavarovane osebe od 7. leta starosti dalje 20,00 N-din. II. Gornji zneski povračila veljajo za vsakih štirindvajset ur potovanja in prebivanja zavarovane osebe v drugem kraju. Če potovanje in prebivanje zavarovane osebe traja od dvanajst do štiriindvajset ur, se povračilo zniža za 50 odstotkov. Ce potovanje in prebivanje zavarovane osebe traja manj kot dvanajst ur, se povračilo ne prizna. JII. Povračilo zapade v plačilo z dnem opravljenega potovanja in prebivanja. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja se pa od I. marca 1967 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehata veljati sklepa skupščin bivših komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Kopru in Postojni z dne 11. in 12. januarja 1965. Skupščina Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper Št.: 03-60/KS-67 Koper, 27. febr. 1967 Predsednik skupščine Andrej Janežič, L r. Na podlagi 77. člena temeljnega zakona o organizaciji, ip financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65, 29/66 in 52/66) in v zvezi-z 21. členom temeljnega zakona o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje delavcev (Uradni list SFRJ, št. 29/66), je skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Koper na svoji seji dne 27. febr. 1967 sprejela 112-11 127-32 127-33 129-20 515-20 614-33 727-20 770-30 812-10 916-30 015-30 015-32 - 117-61 915^30 * '.J ' ; / ' 117-13 121-11 121-20 127-10 '411^80 917-10 717-80 770-10 914-30 516-10 211-30 311-10 311-20 519-11 614-10 111-40 120-13 412-21 630-12 717-10 116-32 211-81 412-10 722-10 914-20 128-21 722-20 722-50 811-10 915-20 213-11 620-50 812-30 915-50 916-20 117-80 120-11 211-13 512-13 723-10 120-58 515-10 611-24 612-20 613-20 611-50 911-36 911-46 911-63 913-11 015-16 117-20 122-21 611-13 611-25 612-23 211-14 413-20 612-28 724-70 812-40 118-11 120-40 630-11 720-10 911-33 111-30 415-10 611-26 911-34 119-40 122-12 511-10 611-22 614-50 124-72 211-18 211-20 612-13 614-20 013-11 127-87 511-11 611-12 615-10 724-60 015-11 016-00 519-10 911-32 913-32 124-60 124-70 211-83 412-30 611-28 613-50 738-80 911-21 911-60 913-31 SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOČITVI OSNOVNE STOPNJE ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZA LETO 1967 1. V 1. točki sklepa o določitvi osnovne stopnje za zdravstveno zavarovanje za leto 1967 (Uradni glasnik, št. 21/66) se odstotek *>6