List sa koristi delav-ekega l|udetva. Delev-cl eo opravičeni do veega kar pr»>ductre|o. Thie paper I« devoiad to tha intereete of tKa working claae. Work-era ara entitled to ali what thev produce. f.*^*4 ••®o»*-elM» niu*r, Dm. 6. 1907, »t lb« \*mi ofOc. fttChloM» I» uud.r ib« Act of (JocgroM of M. rob »rd. Office: 2146 Blue Island Ave, "Delavci vseh dežela, združite B Sle v. (No.) 277. II. redni kongres J. S. Z. Na božič, dne 25. decembra, zbrali so se v South Side Turn dvorani v Milwaukee, Wis., za-atopniki Jugoslovanske Socialistične Zveze, da na II. rednem kongresu pregledajo delo in vspc-he nase mlade politične organizacije zadnjih dveh let in da do-| ločijo pota in smeri za bodoče j dve leti. Kongres je otvoril gl. tajnik Zveze sodrug Frank Petrič ob osmi uri zjutraj s primernim nagovorom. Nato je nast(\pil slo-feAski socialistični tamburalki zbor v Milwaukee in zaigral ob otvoritvi kongresa Marseljezo in Socialistično koračnico; tambu-raškemu Zboru je sledil sloven-j'ski socialistični pevski zbor "Na-iprej" in zapel "Internacionalo" )ob gromovitem aplavzu delegatov f in precejšnjega števila navzroče-ga občinstva. , Nato so sledili pozdravni govori. Prvi je nastopil angleški sodrug Edmund T. Melms, bivši predsednik socialističnega mestnega sveta v Milwaukee. ^Melms je pozdravil delegate v imenu socialne demokracije v Milwaukee. V svojem kratkem govoru je dejal, da inozemski delavci v Ameriki so začutili potrebo in realizirali pomen organizacije boljše kot pa domači, t .j. ameriški delavci. 44 Ameriški delavec" — rekel je — "si domišlja, da je svoboden in pri tem ' sproti pozablja na zlo, ki ga tare istotako kakor inozemskega delavca. Vendar pa prihaja čas, ko bo tudi ameriški delavec spoznal svojo lažnjivo svobodo in šel bo z Toko v roki s svojim inozemskim bratom v svojo politično organizacijo. Delavstvo bo šele tedaj svobodno kadar se samo osvobodi." Končno je sodr. Melms povabil delegate, da naj obiščejo delavski dom kakor tudi prostore socialističnih listov v mestu. Zatem je stopil na oder bivši socialistični župan v Milwaukee soil rug Emil Seidel. Delegatje in občinstvo ga je burno pozdravilo. Sodr. Seidel je pričel: 44Socialistični Milwaukee, delavski Milwaukee vam, dragi hrvatski, srbski, slovenski in •bolgarski sodrugi, kliče prisrčno: dobrodošli! Malo pozno ste prišli, sodrugi. Če bi bili prišli le nekoliko poprej, pozdravili in sprejeli bi vas v mestni hiši. (Klici delegatov: Prilika bo še prišla, lodrug Seidel!) Pa.^prilika bo še prišla in prepričan sem, da kadar se snidete v Milwaukee prihodnjič, »prejeli vas bomo v mestni hiši." Sodrug Seidel je dalje govoril o potrebi mednarodnega organiziranja delavcev, ker se tudi kapitalisti organizirajo mednarodno. ''Socialistično gibanje" — naglašal je — "je danes že tako močno, da ga neMiniči več nobena sila. Bismarck je bil dovolj močan, da je uničil francosko cesarstvo, toda socialne demokracije v Nemčiji pa ni mogel , uničiti." V imenu jugoslovanskih socialističnih organizacij v Milwaukee je pozdravil delegate sodrug Frank Novak, kateri je rekel med drugim: So-drugi! Zbrali smo se danes, ko po Vsem svetu odmeva hinavski klic: Mit ljudem na zemlji! ... a v ravnotem trenotku se pa še kadi ►relita kri na balkanskih boji-ičih — v ravnotem trenotku rohni vojni moloh v iztočni Evro->i in grozi s ponovnim človeškim ¡lanjem — v ravnotem trenotku Chicago» 111., 31. decembra (December) 1912. Kdo izdeluje božična darila. Na stotine miljonov se je izdalo za vsakovrstna božična darila. Povzročila so veliko veselja v ne-številnih domovih, kamor jih je zanesla usoda. Skoro vsa govorica sc je tedni sukala okrog teh daril. Nihče pa ni vprašal od kod vsi ti darovi, od kod te igrače. Toda ko bi bile na teb darovih označene vse solze, vsi 'bridki izdihi, vsi u-darci, vse stage, ki so se porodile ob ustvarjanju teh daril, potem bi nedvomno ne bilo nobenega veselja. Na mestu veselja bi se pojavila groza in strah pred darili ter srdito zaničevanje za vse one, ki so vzrok, da mora nedolžna deca žrtvovati svoje zdravje; svoje de-tinstvo, svoje veselje bogu — pro-fitu. Pred državno tvorniško preiskovalno komisijo v New Yorku je bilo zaslišanih več otrok, kojih stariši izdelujejo doma božična darila in pri katerem delu jim morajo otroci pomagati. Triletna Hozika je povedala, da že dela. sama ne ve, koliko časa. Šestletna Angelina se je izrazila: "Nikdar se ne igram na cesti. Moj oče me nabije, ako ne delam." — Osemletna Giovanna je dejala: "Usta-jam ob petih zjutraj in poj£m delam z materjo. Ob devetih grem v šolo. Za igranje nimam nikofi časa. Ves prosti čas moram delati. Spat grem ob desetih zvečer." Delavka E. C. Watson je povedala, da so domovi teh otrok polni vlage, smradu, bolezni. Ti domovi so prave potilne delavnice — prave ječe za otroke. In takih domov je na tisoče in na desettisoče je otrok, ki so prisiljeni pomagati pri izdelovanju božičnih daril. Nobena izmed navedenih deklic ni jokala, ko je bila zaslišana. Poznalo se jim je, da so v njih zamrle solze in da so postali mrtvi stroji, ki poznajo samo eno povest — delo, delo, delo. BOMBARDIRANJE IZ NEW YORKA Žensko delo v dvžavi Ohio. Kakor poroča Toledo News -Bee, vladajo v državi Ohio grozne delavske razmere, v katere morajo oblasti poseči z vso energijo ter jim narediti konec. Državni delavski komisar Lange je vodil daljšo preiskavo in prišel do zaključka, da v državi Ohio razmere v delavnicah za konzerviranje poljskih pridelkov niso dosti boljše od istih v državi New York, o katerih je Proletarec pred nekaj tetini poročal. Komisar Lang je pripravljen nastopiti v zakonodaji teT tam zahtevati zakone zoper otročje delo ter za določitev maksimalnega delovnika za ženske. Lang sam je dejal o tem: 44Hočem sem nastopiti pred legislativniin komitejem in popisati grozne razmere, katere sem našel. — Moje najvažnejše priporočilo bo to, da se delovni čas za ženske skrajša od devet na osem ur na dan ter da ne sme noben of/ok delati v tovarnah ali prodajalnah dokler ni star šestnajst le^. — Dekleta delajo po tovarnah in delavnicah za $1.50 na teden. Videl sem celo koverto, v kateri je dobila delavka samo 90 c za cel teden; 50 centov so ji odtrgali za pomankljivo delo. — V mnogih tovarnah morajo delavke jesti na svojih delavnih prostorih. So se tudi dogodili slučaji, ko so se delavke vsled neznosne vročine onesvestile, a mesto da bi jih odnesli na primeren kraj, so jih pustili na golih tleh, ali pa so jih položili na klop toliko časa, da so prišle zopet k zavesti. — V mnogih tovarnah so deklice, ki so dovršile le nekaj razredov ljudskih šol, ker so jih razmere prisilile, da so zapustile šolo ter so šle slu- $2.69; istotako, ko j4 starejša delavka delala za 67 c osem ur. Povprečno zaslužijo delavke 8—10 centov na uro, delavci pa nekaj centov več." — In pri takih razmerah se ljudje še čudijo, kako je to, da socializem tako hitro napreduje ! w Posledice iznajdb. Zvezni biro az engraviranje in tiskovine je postavil v svoje delavnice nov stroj za tiskanje poštnih znamk. Ta stroj je intere-santna posebnost ki nadkriljuje vse dosedanje stroje te vrste. Ne samo, da prihrani veliko časa, tem več zniža stroške za celih 57 odstotkov. Stroj tiska, gumira, suši, perforira in reže v pole ali navija ob enem. V eni sami minuti iz-gotovi 12.000 znamk. Delavnica danes izdela okrog 40 milionov znamk na dan. a ko pride nov stroj v uporabo, bo mogoče izgo-toviti na inilione več znamk. Sploh se sodi, da bo ta iznajdba docela preustrojila ploskovno tiskanje, kar pomenja odpravo znatnega ročnega dela. Odprava ročnega dela pornenjn skrčenje števila delovnih moči — povečanje še itak občutne brezpo- selnosti. Vsaka iznajdba veliko prihrani na stroških za delovno silo, a ta prihranek so ljudje, ki morajo jesti, piti, se oblačiti ter imeti prostor, kjer stanujejo. Kaj torej s temi brezdelnimi živimi stroji, kojih število neprestano narašča vsled iznajdb. Delovna moč se smatra v sedanji družbi za kupčijsko blago, ki se prodaja in kupuje. Edina stvar, katero morajo delavci postaviti na trg je njihova delavna moč. Ta moč morajo zamenjati za kruh, obleko, stanovanje itd. Čim neznatnejše je povpraševanje po tej sili, tem manj prilike imajo njeni lastniki — delavci prodati jo. Konkurenca med njimi se povečava in vsled tega se slabša njihov položaj. Vprašanje pa je: Zakaj vse to" Ali mora biti tako? Ali bi se ne dalo kaj spremeniti? Vse to se dogaja zato, ker hoče kapitalizem, da se producirajo stvari za pro-fit. In vsak prihranek pri delu. pri produkciji, pomeni večji pro-fit v podjetju, kjer se ta prihranek izvrši. Ako bi bile razmere prav uravnane, potem bi pomen-jale nove iznajdbe izboljšanje de-nijo čas in trud in bi na podlagi lavskega položaja, ker iste prihra- "Proletarčeva" armada. tega lahko delavci delali manj ur na dan in manj trpeli. Danes pa se godi ravno obratno. Iznajdbe mesto da bi pomagale delavcu, pomagajo kapitalistu, mesto da bi izboljšavale delavčevo življenje, večajo njegovo gorje. Le kadar bo. odpravljen kapitalističen si stem in se bo proizvajalo za potrebo, mesto za profit, to je, kadar se bo uvedel socializem namesto kapitalizma, tedaj bodo nove iznajdbe v industriji koristile delavcem. žit kruha v tovarno. — Pred vaan *saja. mori in uničuje zverinski I je trcl>a izboljšati razmere v dc-apitalizem in kupiči nove žrtve lavnicah za konservirane pridel- up na kup . . . Sodrugi I Zbrali o v dvorani, v ravnoisti dvo-ani. kjer je mogočna S. N. P. J. riznala razredni boj in priznala, je socializem jedino rešilno redstvo iz sedanje mezdne suž-<*ti . . . Itd." (Nadaljevanje na 5. strani.) ke. Tu je treba naiprvo urediti zdravstvene potrebe, kajti sedaj morajo uslužbenci stati v vodi med delom, vsled Česar njihovo zdravje zelo trpi. Poleg tega pa v tej industriji plačujejo najnižje plače. Vem za slučaj, ko je delavka dobila za dvotedensko delo Ob Novem letu, Ko dobe Proletarčevi čitatelji list, bo Novo leto za nami. Kakor vsak skrben gospodar, tako naredimo tudi mi ob času, ko se pričenja narava pripravljati na novo pomlajeno, važnejše življenje, bilanco svojega dela v minulem letu. Priznati si moramo, da znači ta bilanca znaten in velepomem-ben napredek, sad našega vstrajnega in trdega dela, plod naše neprestane agitacije. Kjer je delo, kjer je vstrajnost, kjer so vzvišena načela, kjer je pravica, tam vspeh in napredek ne moreta izo-stati. Naravnost veliko je delo, ki je je izvršila vrla "Proletarčeva armada", v kateri se koncentrirajo vse naše agitatorične sile, v pre-tečenem letu. Ako pomislimo, da je izhajal 44Proletarec" ob zadnjem Novem letu le na štirih straneh s slabo finančno podlago in z nekako 1800 naročnikov, od katerih je bilo lepo število naročnikov le po imena ter da je imel le par stotakov, za povečanje na- menjenega fonda, zbranega in a-ko sedaj pomislimo, da imamo list na osmih straneh, da smo zbrali okrog $1400 tiskovnega fonda, da imamo 2800 zvečine dobrih naročnikov, in kar je glavno, da imamo za seboj čvrsto, neumorno in ne-zmagljivo 4'Armado", potem moramo biti zadovoljni z napredkom lanskega leta. Toda nc smemo biti optimisti. Pridobljene zmage nas ne smejo omamiti, nas ne smejo uspavati, da bi zasanjali sen letargije in nedelavnosti. Ne smem vi odvihati rokavov, se naslajati na misli, da smo napredovali, da naš list raste, da se socializem širi, raste, zmaguje! Ne sodrugi, agitatorji! Nikakor ne in ne! To delajo naši nasprotniki in protivniki, zato jim je določen pogin, zato se umikajo na*i sili, zato niso v stanu zabra-n it i vaših uspehov. Sodrugi agitatorji, naročniki in vsi vi, ki ste v naših vrstah 1 Vedite, da pomenja delo, intemivno delo za nas biti ali nebiti. Z delom, z agitacijo, z (Nadaljevanje na zadnji strani.) 38 UNIJSKIH URADNIKOV OBSOJENIH. Izmed 40 uradnikov Mednarod ne železarske unije, ki so bili pred sodiščem v Indianapolisu, je porota spoznala krivim 38 obtožencev. Kakor poročamo, je vlada dolžila omenjene uradnike zarote za pro-tipostavno prevažanje eksplozivnih snovi po ameriških železnicah Prvotno jc bilo aretiranih 54 u-radnikov omenjene unije, a nazadnje jih je ostalo le 40. Od teh ataf bila dva oproščena, a ostali si bili spoznani krivim obdolžitve, med njimi tudi predsednik te organizacije Frank M. Ryan. Pred zaključkom lista obsodba še ni bila izrečena. Več o tem poročamo prihodnjič. Rudarski štrajk v Canadi. Rudarji Porcupine, Ontario, di-strikta so že več tednov na stavki, ker so jim podjetniki znižali plače. Strajk se je zelo poostril, ker nobena stranka noče popustiti. Rudarji so deloma organizirani in spadajo k Western Federation of Miners. Da bi skazili stavko, sc podjetniki trudijo na vse načine, da im-portirajo kar največ stavkokazev. Ker jih drugače ne morejo dobiti dovolj, se poslužujejo vsakovrstnih zvijač, da vjamejo žrtve v svoje mreže. Zato svarimo slov. delavce, da sc ne bodo premotili nobeni, še tako sladki obljubi! PAZJTEI na številko v oUlep*|u-kl »e nahaja poleg vašega na«lova. priUplf«. nege «podel ali -a ovitku. Ako (278) |e številka tedat vam e prihodnjo številko našega liata poteče naročnina. Prosimo ponovite )o tako). Leto (Vol.) VII. Na račun delavcev. Žalostno poročilo nam daje načelniea.' pred kratkem osnova-nega otročjega biro-a gdčna Jtilia Lathrof, da umrjejo v Zdr. državah od vsakih deset otrok trije, predno dosežejo starost deset let; torej celih 30 odstotkov. Nezdrava stanovanja, premalo hrane in drugi kapitalistični grehi so vzrok tako številne umrljivosti. Nekateri magnatje v jeklenem trustu, kakor Andrew Carnegie, Frick, (iarv, Schwab in drugi, ki so potom truata izprašali toliko bogatstva, da se sedaj iz vsega sveta nmčujejo in niti sami ne vedo, kako bi zapravili to premoženje, so sedaj pogruntali novo idejo o kapitalističnih nebesih na zemlji. Nc dovoljuje jih sedanji nepopisni luksus po velikih mestih. Tam je zanje preveč prahu, umazanosti in kar je glavno — preveč revščine. Proč hočejo v kraj, kjer ne bodo nadlegovani, kamor ne »ega duh bede in gorja, sami hočejo biti in nemoteno uživati svoj plen. Mogoče jih je celo strah živeti v bližini onih, katere so oropali za toliko in toliko milionov. Morda se v njih oglaša celo slaba vest, iz katere se poraja strah, da bi se one številne žrtve, ki so padle pod brutalno silo njihovega pohlepa, nekega dne ne vzdramile,%se zavedle svoje moči ter zahtevale nazaj, kar jim je bilo ukradenega! Morda ? Da pa se obvarujejo vseh teh možnih in nemožnih neprilik, hoče ta ohola gospoda daleč stran od pošastnih tvomie jeklenega tru-sta, tja v solnčno Californijo hočejo. Blizu Los Angela nameravajo kupiti 6000 akrov sveta za 18 milionov dolarjev ter ondi ustanoviti svojo kolonijo — raj na zemlji, število onih, ki se bodo naselili v ta raj, bo omejeno na 50 družin. Tu sem bo samo onemu dovoljen vstop, kogar bo ta nebeška družba spoznala vrednim njene družbe in sicer soglasno. To ozemlje hočejo spremeniti v krasen park, pred katerim se bo skrila slavna milionarska kolonija v Tuxedo v New Jersey. Park bo imel svojo lastno policijo. svoje ognjegaštvo, svoje zadružne prodajalne in vse svoje javne naprave. Obsegal bo dalje najrazkoš-nejse opremljene palače za svoje stanovalce, svoja zabavišča, igrišča. kopeli m okrepčavališča; z eno besedo vse. kar si mora poželeti najbolj razbrzdano človeško bitje .. . Tak a bodo torej ta kapitalistična nebesa, ki bodo milje in milje stran od kapitalističnih vie in peklov, ki obdajajo vsa podjetja jeklenega t rust a, katera vstvarjajo ves nebeški sijaj. Brez teh peklov in vic, bi bila nebesa nemogoča. Toda prej ali slej bo tudi v te pekle in vice posegal topel žarek spoznanja, zavesti in svobode. Nastal bo orkan industrialne revolucije, stresel nebesa, vice in pekel, jih porušil do tal ter na razvalinah postavil novo stavbo človeške družbe, stavbo industrialne svobode. Mednarodnost kapitalizma. Skodove tovarne v Plznu bodo pomnožile svoj akcijski kapital za pet miljonov kron in sicer za to, da zgrade za Pirtilove tovarne v Peterburgu topilnico za lito jeklo. Skodove tovarne ne bodo le nopolnoma opremile topilnice v Peterburgu, temveč bodo prevze-"e tudi del akcij za novo tovarno. Skodovo tovarne so doslej zalagale le avstrijskega moloba s topovi, sedaj bodo tudi Ruskemu >roirvajale morilno orodje. Avstrijski kapital bo proizvajal ruske topove, s katerimi bodo morda enkrat postreljeni avstrijski vojaki. Zato je vojno navdušenje kapitalistov lahko razumljivo: oni in isti kapitalisti bodo sprav-jali dobiček tako od avstrijskega, kak or tudi od ruskega merilnega orodja. — Evropski kapita-isti imajo v Ameriki naloženega kapitala — 3000 miljonov dolarjev. ali 15 000 miljonov kron!! Višina' evropskega kapitala v Ameriki je razvidna iz tega. ker prihaja vsako leto iz Amerike v Evropo 125 miljonov dolarjev obresti in dividend. # DENARNI TRUST --Spisal Karl F. i. Sandberg -Praial I. Melak (Nadaljevanje.) To se nam zdi zelo jednostavno kajne; le misliti si moramo, da Zedinjene države pomenijo vse prebivalstvo, vse ljudstvo v celoti. Zedinjene države in le Zedinjene države bi morale delati denar (to je, kar se tiče naše republike) in nihče drugi; motalo bi biti delo nas vseh. Vlada hi ne smela ovirati koženja denarja; ne smela bi jamčiti gotovih banknot samo /a eno stvar, za drugo pa ne, »ploh vlada bi morala skrbeti da posamezni ljudje ali skupina ljudi ne ovirajo denarnega t(/ka, kakor n. pr. skrbi, da nihče ne zadržuje "poštnega prometa. Toda ali je takot Poglejmo. Tukaj je srebrni dolar. Na njem so vtisnjene besede: "United States of America. One dollar.". Zedinjene države so vzele kos srebra, vtisnile nanj svoj pečat in ga imenovale: en dolar. Namesto srebra bi lahko vzele tudi kos papirja. Ali vprašanje nastane: Kaj naredi denar, srebro ali vladni pečat? Če je vladni pečat denar, ipotem je boljše, da ga delamo iz papirja, a iz srebra pa naredimo žlieo. fe raztopimo dva srebrna dolarja in skušamo prodati srebro, dobimo zanj mogoče en dolar. Vladni pečat torej naredi > iz jed nega dolarja dva. Seveda — l>o kdo rekel — to je zato. ker nimamo več srebrne "standarde" Drugače je z zlatom, ker imamo sedaj zlato "statodardo". Vsak novec, ki ga vla«*a skuje, ima gotovo težo. Te torej vzamemo zla4 cekin za dvajset dolarjev in ga raztopimo, imamo še vedno zlato v vrednosti 20 dolarjev po zlati "standardi". Zlato lahko poneaemo nazaj in si damo skovati no-v zlatnik. Dobro. Toda ;kos zlata ni pravo vel javen kot denar, dokler ni skovan in ne dobi pečata. 1 ztega razvidno, da šele vladni pečat, vtisnjene ali tiskane besede dajo denarju njegovo vrednost. Kajti resnica je le. da tudi zlat denar gubi svojo vrednost na zlatu čim se bolj in bolj obrabi, toda svojo vrednost kot denar pa le obdrži. Kdor hoče samo denar, bo s starimi oguljenimi zlatniki ravnotako zadovoljen 'kakor z novimi: kdor pa hoče samo zlato, mora gledati le za now- novce ali jih pa kupi na vago. Iz tega vzroka vagajo /lat denar v celih žakljih ali pa vsakega posebej v vladnih zakladnicah in v ban kah. Prvi zlat denar, ki smo ga skovali, je kmalu izginil, to pa zaradi tega. ker je bilo preveč, zlata v njem: vrednost zlata je na njem prekašala vrednoto denarja* Zato pa je hitro šel nazaj v topilnico. Poraba dragih kovin za kovanje denarja je sploh rodila majhen vspeh. Prvič: doba va zlata j.* združena z veliko teškočo. Pomislimo samo na človuške žrtve v Californiji 1. IM'I in v Alaski leta 1808. Drugič: zlata ne srebra niti obojega sknj»aj ni dosti; tretjič: oboje je prete ško. da bi ga človek v večji množini nosil seboj in četrtič: dvojna vrednost zlata in srebra je — kakor vidimo — dokaj msrečna. Čimveč vrednosti ima zlato kot kovina, tem manj je ima kot denar in kot menjevalno sredstvo. In če vsled vseh teh teškoč ne more krožiti v zadostni količini med ljudmi, potem tudi nima dosti vrednosti , kot denar. Sploh pa malo vidimo zlatega denar j a v vsakdanjem kroženju. Večidel počiva v bla-gajnicah. In končno: če je že potreben vladni pečat za uveljavljene denarja, ali naj se potem v pošt« va še kakšna druga vrednota! Vladni pečat vsekakor znači celo bogatstvo,-vso produktivno možnost in vso davčno moč cele republike — ali nam je treba še večje garancije? In če smo prej r« kli da vrednost denarja ne zavisi od vrednoti materijala. iz katerega je denar narejen, temveč zavisi od naše volje, ki je Izražena v vlad twin pečatu, potem je s tem povedano vse. Vladni pečat lahko naredi iz kosa papirja tisoč dolarjev; brez vladnega pečata zlato izjruV.i vrednost kot denar. Iz teh razlogov je poleg denarja zlatega in srebr n» ira kova nastal tudi denar manjše vrednosti. tako/vani drobiž, katerega je dandanes iz ključno največ v cirkulaciji ali kroženju. In ravno iz tega razloga tudi imamo papirnat denar. Ves denar v večjih denominaeijah cirkulirn v ogromni večini v papirju. Ali s* daj pal pride nekaj drugega. Papirnat denar je dobra reč in marsikdo- bi si mislil, da bi za našo republiko lahko zadostoval samo eni vr-ate papirnat denar, to je da bi diferiral le po vrednosti, koliko dolarjev ta ali oni bankovec predstavlja, kakor je v drugih državah v inozemstvu. Toda pri nas v Zedinjenih državah je drugače. Pri nas imamo toliko različnih vrst papirnatega denarja, kolikor ga nima nobena droga država na svetu — toliko, da je skoro nemogoče prešteti vse te variacije. To pa izvira iz tega, ker pri nas imajo gotove banke pravico izdajati papirnat denar. Vsaka banka izdaje svoje bankovce. Vsekakor se pa zamore ves papirnati denar razdeliti v šest različnih vrst: 1. srebrni certifikati, 2. zlati certifikati, • 'J. zakladniške banknote (Treasury Not»«), 4. banknote Zed. držav, 5 "National Currency Notes zajamčene po zajamčene ]XJ 1 politične organizacije, j,- prišlo j<0 kPr tiskarji nimajo gl ves denar, kar ca izdaje vlada Zedinje- ! *>ri do ?vehJt ¿opusi* nobene določbe v Ljudst \ o te republike. katero H no ^mbnih odločitev. Po ze ezn.car- Pivovarji imajo določbe o V : . uJ,; i „i leta skl Ht,,vkl v okto,,PU VM0 Jf> zve- Stih v 72 pogodbah, grafišk im« t» moc izdajati renar, ga ni ze ieia ... ,, i . .. . , . ' ... ' . . i»-;..;» •• • ,i-riHr za železničarjev sklenila, da re- ^ v trgovski in prom vladnih bondih, f _ 6 "National Currency Notes vladnih in drugih bondih. Srebrni in zlati certifikati so izkaz, da toliko srebra in zlata je depozitiranega ali vloženega v zakladnici Zedinjenih držav in vsakdo, kdor ima tak bankovec, lahko dobi zanj zlato ali srebro. ako zahteva od vlade. Ti bankovci krožijo naokrog kot denar, medtem ko zlatniki, srebrniki in kovina — kar je še neskovanega — počiva v vladnih blagajnicah. Zakladniške banknote (Treasury Notes) izdaje vlada direktno ljudstvu brez kakšnih preklicev ali agentov. "United States of America will pay bearer ten dollars in coin (Zedinjene države v Ameriki izplačajo imetelju deset kovanih dolarjev)" je tiskano na teh banknotah. Ako bi bile» besede "will pav bearer" in dalje "in coin" izipuSčene, bilo bi boljše. Te besede so vedno bile t area za napadanje teh bankovcev od strani denarnih mogotcev. Kongres je ponovno delal postave v uveljavi jen ji* teh bankovcev; nekateri so nosili popolno zakonitost *), drugi ne; nekateri so nosili obresti, drugi zopet ne. Čimbolj pa so ti bankovci priljubljeni med ljudstvom, toliko bolj so nepriljubljeni v bankirskih krogih. Bankirjem so vedno bili trn v peti in potiskajo jih v ozadje, kolikor morejo. Zadnjič je vlada izdala te bankovce 14. julija 1890 in potem ne več. Sedaj jih je v cirkulaciji še /a $2.929.000. Na tej poti, kot so zdaj, bodo kmalu izginili. Banknote Zedinjenih držav (Cnited States Notrs) imenovali tudi "greenbacks", je tudi papirnat denar izdan od .vlade direktno ljudstvu. Na teh bankovcih je tiskano: "United States of America will pay to the bearer ten dollars." Ako bi ne bilo besed "will pav to the bearer" ill ako bi imeli popolno zakonitost, bili bi to idealni ban k ovci. Kiju1!) temu pa. kakoršni že so. so najboljši papirnati denar, kar smo ga do sedaj imeli. Rodil jih je kongres ob časti civilne vojne v znesku 450 milionov dolarjev. Sedaj jih še kroži komaj za $346.6*1.01 6. Tudi tem bankovcem st) bankirji nasprotovali iu še danes nasprotujejo kolikor mo rejo. To je nih držav bi moralo izdalo niti za m cent. Privilegij izdajanja denar ja, ki bi moral biti absolutno le pivilegij ljudstva, to je naše vlade, nam je na neki način bil odvzet. In vzeti si p-a meramo nazaj! Ostale bankovce "National ( urrencv Notes" izdajajo privatni posamezniki, privatn» banke. Ti bankovci tvorijo največj; d?l našega krožeče-ga sredstva za izmenjavo; prekašajo vladni papirnat denar dva proti jedrn mu. Kroži jili za $744.871,1283. Ta denar kroži pod In/njivo zastavo. 1 >a«iravno -popolnoma privaten, kaže se, ,a-kor da bi bil vladen. Velik narodni prapor vi h a ua teh bankovcih in zraven ie tiskano; "National Currency. United States cf America. Chas. H. Treat, Treasurer of the United States." Dali je to imelo namen, preslepiti ljudstvo ali ne. i\e moreni reči, vendar učinek je tak. Marsikateri vidi le na rodno zastavo na bankovcu; a pri tem lahko spregleda • al'deče besede, ki so tiskan«; na teh banknotah: "The National City Bank of Chicago will pay tin bearer on demand Five Dollars (Narodna banka v Chicagi izplača imetelju na zahte,-vo pet dolarjev). L. 1!. (Jrimme, Casbier. David K. Forgan, President." Tako torej vidimo, da je bankovec izdala chikaškn banka, n«- pa vlada Ze-• dinjenih držav. Tega privatnega papirnatega denarja mora biti konec. V veljavi mora biti le pravi narodni papirnat denar, katerega izda vlada! BankoVei, ki jih' izda vlada, so edino pravi denar, vse drugo ie le popačena imitacija ali posnemanje. Kako pridemo do tega. da nekaj ljudi .izdaje papirnat denar namesto nas vseh. to je vlade? Zato. ker je dobičkonosno. Zakaj samo vlada kuje kovinski denar? Zakaj ga tuli bankirji ne kujejo? Zato, ker ni dobička v tem! Tukaj smo. Vse, kar je dobičkonosnega, gre v privatne roke; kar pa ne nosi dobička, ostane nam. Zakaj ljudstvo gradi in vzdržuje ceste? Zato, ker ni debička v cestah! Zakaj pa ljudstvo ne sme graditi'ifi imeti železnic? Zato. ker je' v železnicah preveč — dobička! Ravnotako je v izdajanju, reguliranju in v kontroliranju panirnatega denarja velikanski dobiček, večji dobiček kot v katerem drugem podjetju. Standard Oil trust je v primeri s tem kaplja proti čebru vode. *)'Popoln» zakonitost denarja' bi bil »lovenski smi sel za angl. "Ic^hI tender", kar znači kvaliteto «lena rja , * kntrrim «mejo pravoveljavno plačevati dolgovi, bodisi privatni ali .jnvni. Ako upnik znvrne tak denar v plačilo, tedaj *c sme dotičui doltf po postavi izbrisati oziroma propad«' /a upnika. — Op. prev. (Dalje.) Svetovni delavski pregled Kongres francoskih strokovnih organizacij. (M 16. do 21. septembra t. I. je zboroval v Ilavru kongres franco, skih strokovnih organizacij. Ta kongres bo v zgodovini delavskega gibanja trajnega pomena, kajti na tem kongresu so se uživele tendence, ki povedejo k preobnovi francoskega sindikalizma. Sindi-kalizem, kot ga teoretični sindikalisti- predstavljajo, izključuje akcijo organizacije. Sindikalizem računa v prvi vrsti na revolucionarni čut mase. ter smatra, da sta disciplina in solidarna požrtoval-nost manj pomembni, če ž«» ne popolnoma postranski. Mezdne boje omejuje sindikalizem samo na strokovno polje, pa je pri tem nujno prisiljen strokovna polja razširiti, ker se kapitalistična država. čeravno se delavstvo ne briga zanjo, bavi s proletariatom. Zato je sindikalizem v svoji tendenci končno nasproten in samo podjetnikom, temveč t ud i drŽavi, ter vsem njenim oblikam. Kot glavno »redatvo zoper mezdno delo in stavko, mu služi generalna stavka. Iz teb anarhističnih tendenc izhaja tudi podcenjevanje organizacije. Kar je kongres v Ilavru karak-teziral. je njegova stalna skrb za organizacijo. V vseh spornih vprs šanjih se je, neozirajc na principe in tendence, odločil za pospeševanje in veljavo strokovnih organizacij. Pripomniti bi bilo še mir in red — v primeri s prejšnimi kongre-si — s katerim se je debatiralo, in skoraj enoglasen »prejem vseli skle|H>v. Posebno se je povdarja-la potreba skupnega dela. Stališče, ki ga je zavzel kon gres, napram antimilitarizmu, in "angleškemu tednu" nam zagotavlja, da so se francoske strokovne organizacije «tresle anarhističnih fraz. Tarifna določila o dopustih. Pri sklepanju tarifnih pogodb skušajo delavske organizacije spraviti v pogodbe tudi določbe glede na vsakoleten dopust, ki je potreben za odpočitek. Pri nas v Ameriki se da o takih velevažni.i »»otrebah le malo ali celo nič govoriti. V tem oziru nas prekašo celo nazadnjaška Avstrija. Organizacije do zadnjega časa č Avstriji niso v tem pogledu dosezale posebnih uspehov. Kakor poroča "Soziale Rundschali", je imelo ni 2522 tarif, ki so se sklenile v letih 1907 do 1910. določbe o dopustu 155 pogodb. Leta 1907 je sklenilo 29 tarif s takimi določbami, leta 1908, 23, 1909 57 in 1910 46. Število delavstva, ki je imelo te ugodnosti tarif, je znašalo 22.-556. lies. da imajo v pogodbah ta-1v vobče nimajo. Glavno so udeleženi pri dopustih pivovarji in sorodne stroke, gra- Za sodruginjo F. Julius Fany Det je nabrala v Brerc ton, lil. . . .............. $4.50 Ig. Zlemberger........... .25 Pavel Dolenc............ .25 Kosma Separa vieil........ .25 Ivana Rebol............. .25 Soc. Klub, (»lencoe, O...... 2.(K) Listu v podporo. J. Brinšek. Chisholrn, Minn..$ Joseph Oblak, Chisholrn, M inn.................. Blaž Kirn, Pueblo, Colo. ... .lohn Kosmerl, Reading, Pa. L. Boltezar, Pueblo. Colo. .. v » .50 .50 .30 Iz delavskih žepov. Newyorško sodišče je pripozna-!<♦ ženi bakrnega kralja Fritz A. Tleintze-a $1000 alimentov na nre-h < c. Zgubil j«» tudi varstvo svojega enoletnega sina. Za vzrok navaja ločAia žena moževo nezvestobo. Ko je Heintze-a obiskal časniški poročevalec, je bil zelo dobre volje in po njegovi mizi je tekel šampanje. Poročevalcu je rekel, da se ne briga za $1000 vsaki mesec, češ, «ln ni niti z mazin-ccin ganil za svojih $1000, katere dobiva na teden od svojega podjetja. Vse te vsote prihajajo iz delavskih žepov, Vsled tega se ni čuditi, da denar zanj nima vrednosti. Ko bi pa moral vsak cent tako trdo zaslužiti, kakor ga zaslužijo na tisoče rudarjev v njegovih rudnikih, bi pa znal presneto dobro cepiti vrednost dolarja in tudi za dom bi se bolj brigal. Pa pravijo, da socializem razdira dom in družinsko življenje! Menda pn ne bo kdo trdil, da je ITeintzc socialist? Dolžnost vsakega socialista j« podpirati svoje časopisje. Agiti rajte za "Proletarca". Pridobita mu nove naročnike. o*ganizira svoja društva. Na želi 'uičarskem kongresu sprejeta preosnova pravil, j»* bila od kazali a predsedstvu v svrho natančne ure lit ve. Pri-tem pa je sprejel ta nekaj sprememb, dočim je obdržal prejšnja imena. To je pa revoluciona'no krilo porabilo za pre-tvt zo na kongresu in v konfede-raeiji sedež in glas. kar bi pomerilo odstranitev stare železnčar-«ke zveze. Kongres pa je sklenil, r; v pokritje agitacijskih stroškov. Pomembno diskusijo je povzročil predlog sod ruga Renarda, da naj strokovna društva izrečejo >indikalistični stranki simpatijo. Ta predlog j«* bil odmev na manifest, ki so ga izdali nekat< ri vodilni sindikalisti in se je nanašal na neko žuganje sod ruga Ilerveja proti stranki. V debati se j«» rav.vilo vprašanje o še nejasnemu razmerju med stranko in strokovno | organizacijo. Pripomniti .j»*, da so celo anarhisti opustili svoje običajne napade na stranko, ter niso odklonili ponudbe za •skupno delovanje. Na «Irugi strani so sodrugi branili stranko. Vendar pa so se izrekli proti simpatijski izjavi. Nato pa se je tudi obnovila nevtralnost, ki jo je sklenil kongres v Amiensu (1906). ''otem je kongres anvzel stališče napram preosnovi starostno-zavarovalnega zakona. Kongres zahteva odstranitev prispevkov, ki jih plačujejo delavci, ali pn u-vedbo invalidnega zavarovanja. Potem je prišel na razpravo zahtevek nrostega sobotnega popoldneva, takozvanega angleškega tedna. Kongres je prepustil izvedbo teh zahtev strokovnim organizacijam, ki naj si primerno taktiko sanic določijo. Končno se je sprejela tudi primerna resolucija proti draginji. Po pozdravnih nagovorih st« i f^kc» *brti, trgovski yslužbenci. sodrug Bergman iz Belgije in so- pronu.t,,j uslužbenci in slednjič drug Sasenbach zastopnik nemške tudi knjigovezi. Tudi tiskarji i-strokovne zveze povdarjala po- maj0 domala povsod dopust, toda trebo skupnega dela strokovne in tj dopusti ne spadajo v to Štatisti-politične organizacije, j»' prišlo, j<0 j.(,r tiskarji nimajo glede na tarifi, dopu-,ke stro- trgovski in prometni u-službenei v 13, knjigovezi v šestih časopisno uradništvo v petih itd. Dopust navadno ne velja za vse uslužbence v obratu. V pivovarnah na primer imajo dopust samo tisti uslužbenci, ki imajo mesečno ali tedensko plačo. dninarji, ki imajo dnevno plačo, pa nimajo »Io pusta. Mnogo pogodb tudi določa. da o razporeditvi dopustov odloča obratno vodstvo (glede na nujnost in množino delal ali dar se sme jeupiti dopust o slabem času, ko ni preveč dela. Nedelje in pravniki, ki so v času dopusta, se štejejo v pust. Pričet ni dopusti znašajo dva do 21 dni; ob daljšem službovanju so pa navadni dopusti od treh do 30 dni. Povprečni pričet ni dopust šteje največkrat po pet dni. Daljše dopuste imajo grafični uslužbenci in trgovski. 1H5 pogodb določa karenco o do- , , voljevanju dopustov, pa ne. v prihodnje .. . , , • \ 1 v., , Za pneetne dopuste znaša karen- ca v -11 primerih eno leto in v 58 primerih tri leta. Drugih 17 pogodb 2, 5 in 10 let. Nekatere pogodbe pa prepuščajo dovoljevanje dopustov prostemu dogovoru. Plačani dopust dovoljuje okroglo i 100 pogodb izrecno, in pa v nobeni tarifi nasprotne določbe. Pivo-varjem odpade za časa dopusta prosto pivo. Sedem pogodb pa do-! voljuje dopustnikom poleg cele plače še posebne renunieracije v ¡visokosti tedenske plače od 10 do K; to so nastavljenci konsum-nih društev, ekspedicijsko osobje pii časnikih, delavci v tvornieab za kruh. skladiščni delavci, delavstvo s premogom. Nekatere določbe v tarifah še določajo končno, da morajo delavce na dopustu nadomestiti delavci, ki niso na do-limstu. Ideja delavskih dopustov s«> je torej že tudi v Avstriji precej udomačila. Dopusti so sicer navadno prekratki za uspešen od» | počitek; vendar je pričetek na-j pravi jen, načelo je zmagalo in na to, ker je tam industrija malo raj vita Kar je delavskega K>b«nj«, je koncentrirano v At.*,,^, Na Bolgarakein št.jHj0 organizacij,. :{0.0(K) članov, od U jih je največ zidarjev, tiskark mizarjev, kovinarjev, trnovi uradnikov, pekov, transl>0rU-jev in tobačnih delavcev. CentL 1« j«' V Sofiji; tajnik je S0(lru3 Dimitrov. - V Srbiji je 7418 orA ganiziranih delavcev. Ta drža?H je pretežno agrarna. Industrij« *e je šele začela razvijati. Delavske razmere so žalostne. Delovni čas je dolg. V nekaterih krajih delajo do 20 ur na dan. Plače so zel,, nizke, v nekaterih krajih zasluži, jo le 50 vinarjev na dan. Skoro po celi Srbiji morajo delavci napraviti z gospodarji pogodbo, Qa šest mesecev do enega leta, po k«, teri je delavec prisiljen živeti in spati pri podjetniku. Od :*6.796 delavcev je 22.L'»i't ki so ,,„ !,ranf) pri podjetnikih. Nasproti nizke mezde je življenje zelo drago hi sicer zato, ker so davki visoki, ki dosežejo na olju 35.60, na rižu 6.-70. na kavi 1 4 na sladkorju]® odstotkov. Razen tega je velika \ brezposelnost. Vzlic vsemu temu naraščajo in se utrjujejo delavs-inizacije in socialisti ideja. Stranka iij strokovne organizacije imajo svoje skupno gla« silo. Leta 1910 se je pričelo erij banje tudi med ženstvom, ki sT pričele izdajati svoj lis». Najmočnejše so organizacije zidarjev, rudarjev iu kovinarjev. Strokovni tajnik je sodrug D. Lapčevič. Kakor v Bolgariji, tako so tudi v Srbiji delavske organizacije polagoma razvijajo .Sedaj pa še preti nevarnost, da bo vojna delavskemu gibanju za več let škodovala in strokovne organizacije oslabila. dnljevnti se mora delo za dopuste, ki bodo res služili delavstvu, izmučenemu delavstvu in mu pospešili duševne in telesne moči. ki jih potrebuje zase in za svojce. Slab sistem strokovnih organizacij v Ameriki pa je vzrok da v tem pogledu zaostaja am. delavstvo zaostalo za istim v Kvropi. ■1 t Razredne delavske organizacije na Balkanu. . *<>daj. ko ves svet gleda na Balkan, bo prav. če podamo našim čita tel jem nekaj številk o delavskih organizacijah na Balkanu, ki jih posnemamo iz poročila mednn-r od nega tnjnistvn. Na Grškem je delavsko gibanje še v povojih, zn- Nazadovanje kršč. organizacij v Nemčiji. . V saarskem okrožju je društvo krščanskih rudarjev, ki je štelo že na d 20.000 članov, v (mein letu tako zelo nazadovalo, da ne šteje niti 10 000 članov več. V po-renskih okrožjih za rujavi premog šteje dandanes ta ortraniza-ei.ia vse«jra skupaj komaj še eno tretjino '"lardfv, ki jtli jo imela ;*reil nek a i Tr'íi. V vurmskem o-krožjn prej nazadujejo knkorna-i medu jejo. pa tudi v rurskem o-krožju poka na vseh straneh, v rurskem okrožju se je krščanski društvo rudarjev povzpeto po< vodstvom Augusta Bnista do 48.-000 članov, pod sedanjim vodst vom pa neprestano nazaduje, ta ko. da izkazuje za avgust le k 33.000 Članov, ki so plačali prispevke. Ce pa računamo polne pri spevke jih imamo pa okrapb 1* 29.000. To društvo pa prišteva k svojim članom tudi invalide in p* mladostne delavce, in ne inoÄp s«', da smo preveč povedali, & pravimo, da imajo v rurskem o I ju meseca .avgusta članov. Mnogo članov pa i™ društvo le na papirju. Tek] nravzaprav ne smeli šteti, čnna.imo te številke, kakor hfl ino. dejstva ne moremo izbíi lo 10 00® nov. in f ib /adn® dar ski stsvki. ki so jih aH vta v ] i k a.št vo. I ,e manjših H znatnejših okrožjih t< niso na/atlovale ali to4| koliko napredovale. Koliko So nI o. ni gotovo, a' i to je da boda ta društva i>ri kolif resnejših bojih lmstila zopet darje na cedilu. Z veseljem mo torej pozdravljati, da j*' čela najhujša stavkokaška nizacija izgubivati svoje m rim manj bodo te orgaa imele članov, tem težje bo mnogo aH v se. Kdo zastopa delavce. Na izr dnem kongresu ki skih strokovnih organizacij, bil 2H. novembra v Rssrnu, je OtI voditeljev. ííiesberts, i^ bese,le. ki naj siii ji dclavstv^ bro zapomni : " \ko bi nsaf le do tega, da zastopamo gospodarske zahteve dclrf teda i 'ú šli k ii Da zastopa socialna deiij eija goapodsrske eahtetlir \ a. to ji» nam samoposeM no \li da !■) pri/na v< iit^lj čan>k ih strokovni' orgsl to je značilno in pomembna« Iz naselbin. Brereton, m. — Cenjeno umi n ¿nt v o ! — Citata »em v vašein li-titu prošnjo vdove Fanv Juliiui. Nisem si mogla kaj. da bi »e ji ne ociavala. V družbi dobrosrčnih rojakov aem nabrala /anjo $4.50, katere vam tudi pošiljam, da jih ji izročite ob priliki. Želela pa bi, da bi tudi druge Slovenke piiskoèile na pomoč ubogi družini, ker ravno ženska, oziroma mati, si najlažje predstavlja, kako težko mora biti materi pri srcu, ko vidi svoje ljubljence stegovati roke proseč kruha, a ga jim ne more dati, ker ga nima. Zatorej, drage rojakinje, posebno one po večjih slov. naselbinah, ki Čitate delavske liste, povejte svojim sosedam in prijateljicam, katere morda nosijo težko pfislužene cente onim, ki jim ob-ljubujejo nekaj na onem svetu, da store veliko večje in boljše* delo usmiljenja, a ko pomagajo po svojih močeh ubogim in lačnim otrokom, ki so zgubili očeta in reditelja. Zavedajmo se, da smo delavske žene, žene proletareev in da v slučaju nesreče ne moremo pričakovati pomoči od drugod kakor od sodrugov delavcev. Draga rojakinja! Ako tebe danes ali jutri zadene nesreča, da si primorana prositi pomoči, mar misliš, da ti tnr pomagal li gospod" ali kapitalist. Prvi že itak vse dolžnike Bogu na ramo obesi, pa naj mu je tvoj mož znosil polovico svoje plače, v sili te ne bo poznal. Drugi pa se izgovarja. da ^ plačal delo tvojega moža; pri njem nimaš torej ničesar iskati. Kdo je tisti, ki ti bo pomagal? Delavec! On si bo od svojega bornega zaslužka odtrgal ter ti pomagal, on si bo pritrgal pri svojem skromnem kosilu ter dal tvojim otrokom jesti. Na podlagi tega lahko razvidimo. kje je naš prostor! Delavske žene. naš prostor je v vrstah svojih mož in pomagajmo tam, od koder je nam pričakovati pomoči. Tudi bi bilo dobro, ko bi se ženske oprijele etiva in streniile po povečanju svoje izobrazbe. Tej trditvi bi utegnil kdo ugovarjati, češ. da delavski ženi ni treba nikake izobrazbe. Toda temu ni tako. Ravno ona bi mogla poznati današnji položaj. ker kot mati je ona prva učiteljica svojih otrok. Mar-li ni ravno od nje odvisno, v kakšnem duhu bodo odrastli njeni otroci? Ako hočemo, da bodo otroci odrastli v pravem duhu. kakeršne-ga zahtevajo delavske koristi, ako hočemo, da bodo nadaljevali boj svojih očetov, ako hočemo, da bodo koristni člani človeške družbe, potem se moramo v polni meri zavedati važnosti materine izobrazbe. In s»Mlaj kje dobiti izobrazbo? Najboljši vir izobrazbe za delavske žene je v pravem delavskem duhu pisano čtivo — knjige in časopisje. Mesto, «la delavske žene govorijo brezpomembne stvari, naj raje razpravljajo o vzgoji otrok, o delavskem Časopisju in drugih za delavstvo važnih stvareh. Delavske žene! Segajmo pridno po delavskih listih in priporo-čajmo jih tudi drugim. Pokažimo možemrda znamo tudi mč misliti in da se v polni meri zavedamo krivic, ki se nam gode od strani kapitalistov. Ob sklepu pozdravljam vse zavedne rojakinje ter jim želim vesele praznike in srečno Novo leto — Fanv Petje. Lorain, O. — Tu gre z delom še precej dobro. Da pa ne bo kdo I mislil, da imamo tukaj vsega v izobilju! Kaj še! Dela je sicer dosti, a drugega malo, kajti kapitalisti že zato skrbe, da delavci ne žive v izobilju. Oni se ne brigajo za blagor delavcev. Delavec naj t magari od lakote umira za plotom, četudi je prej dolgo delal za enega in istega "bosa". Kapitalisti poznajo delaven le toliko časa, dokler je zdrav, močan in kot tak v stanu večati bogatstvo. Kakor hitro pa so delavčeve mo- Iči izčrpane in je nezmožen za delo, t «Mlaj pa hajd — na cesto z njim! Na eni strani slaba plača, na drugi pa neznosna draginja, potem pa naj človek kaj prihrani za stara leta, za čas brezposelnosti in bolezni, ko niti za dostojno — človeku primerno vsakdanje življenje ne zasluži. Taki so (mč sedanji časi {irosperitete, o kateri vedo kapitalistični/in drugi kori-stolovski časopisi toliko poročati; med njimi je tudi naš za domovino tako "navdušeni" <». N. Seveda, kapitalisti in njihovi podrepniki se pač lahko baba jo i dobrimi časi, kajti zanje je sedanjost čas najboljše prosperitete. Tudi šifkartaši. ki polriio svoje žepe na račun delavcev, imajo u-godne čase. Zato tudi ti lahko govorijo in pišejo o prosperiteti. Sicer je to vse postranska stvar, a da se listj ki zastoja te vrste ljudi, naživlja list delavskih ko-ristij, to pa je hinavščina prve vrste. ere, oprati se ne more. Kdor je črn, ostane črn, pa naj se umiva na kakršen način hoče. Skebstvo je skebstvo. Kdor je proti delavskim koristim, tisti ne more biti zanje. To je tako gotovo kot amen pri oČenašu. Sicer ta gospoda misli, da smo delavci še vedno tako nezavedni, da ne vemo kaj je nam v korist in kaj v škodo. Pa se presneto moti, ako misli, da delavci vse verjamemo, kar piše. Sedaj napada "Proletarca" na vse mogoče načine. Papir je mrtev in si pusti namazlti vse, kar kdo hoče, če je pa to vse tudi resnica je pa povsem druga stvar. Mi Lorainski delavci vprašamo samo to, kdo je prvi začel napadati po konvenciji za Slov. zavetišče. Ali ni list O. N. tisti, ki je dan za dnem prinašal vsakovrstne napake na naše sodrugo in na "Proletarca". Sedaj pa. ko je dobil to, kar je iskal," bi pa rad vso krivdo zvrnil na "Proletarca", češ, da je on tisti, ki na7>ada. Kako malo more očitati sociali- * stom kaže to, da se more posluževati laži in zavijanj. Da O. N. ve-doina laže kaže to. da niti ne skuša zavrniti "Proletarca", ki mu je do sedaj dokazal več laži, tako 0110 o zahtevan ju "farbe" na shodu za S. Z., o skebstvu, o linijskih plačah itd. Ker resnice ne more drugače pobiti, je pričel z psovanjem, da bi s tem nametal peska v oči čita-teljem, a ne boš France! Resnica v oči bode. kaj ne! Dalje očita ti. N. Proletarcii, da ta napada "vladarje in farje". Ako napada vladarje je to v smi-lu socializma, a s duhovniki ima pa "Proletarec " malo opraviti. ako se ti ne vtikajo v socializem, celo dosti manj kakor sam («. N.. ki jih je svoj čas ob vsaki potrebni in nepotrebni priliki napadel, a sedaj očita ta greh drugim, ko vidi, da mu je začela voda v grlo teči! Žalosten zagovor gos[Kxla! No, si cer je pa v popolnem soglasju vaših kupčijskih nagibov! Toliko se mu je zdelo potrebno omeniti, ker Proletarec sam do sedaj ni odgovarjal na to. Ob koncu na j št* omenim, da je bil tukajšnji Rev. Ste^anieli možak. dokler je po Ameriki predaval znani sodrug Kristan. Ta možakar je ves čas molčal o socialistih kakor da bi se ali popolnoma strinjal z njimi ali bi pa sploh nič ne vedel o socializmu. Sedaj pa vemo samo to. da se je bal boja z uma svitlim mečem, v katerem bi padel kot žrtev svoje vedne ali nevedne zmote, kakor je padel njegov kolega v Cbicagi. Sedaj pa. ko je siguren, da Kristana ni več tu, sedaj je pa začel rogovi-liti proti socialistom. Rev. Ste-fanich naj si zapomni, da je tudi zanj blamaža neizogibna, kajti Kristan je sicer res v starem kraju. a njegove ideje so ostale med nami. te ideje se širijo in se bodo širile toliko časa. da bodo zmagale, da si osvoje svoje delavce. Vsaka vaša beseda proti socializmu je za nas agitacija. Zato bo nas zelo veselilo, če bodete z napadi na nas nadaljevali. ("Mani "Proletarčeve" armade. da nam bode kmalu mogoče vsta-noviti tudi slov. soc. klub. Zatorej cenjeni čitatelji l*role-tarča, ne odlašajte s pristopom k soc. stranki, ker s tem pokažemo, da se tudi Slovenci zavedamo svoje stranke. Socialistične ideje so delavske ideje. Zato pa le nVvstra leno naprej in naš cilj je gotov! Sodrug. Coulters, Pa. — (lotovo ni bilo iz te naselbine še nobenega dopisa v "Proletarcii'1 in sera jaiz edini naročnik na tega nevstraše-nega zagovornika in branitelja delavskih pravic. V tej naselbini smo samo 4 Slovenci, a več jih je v sosednih naselbinah. Ko bi se tukajšni rojaki malo bolj zanimali za sebe in svojce, bi tukaj lahko dobil nekaj naročnikov na "Proletarca". Sicer sem že poskusil tu pa tam svojo srečo. Enega ali druzega sem ob vsaki priliki nagovarjal, da bi se naročil, a dobil sem vsakovrstne izgovore. Eden je rekel,»da rajši ta denar zapije; drugi, da "Proletarec" ne prinaša novic in da je dosti, ako ima že enega v hiši; tretji, da lahko živi brez socializma; četrt da se socializem ne bo uresničil ; peti, da on ne bo dočakal socializma itd. Tako ko različna mnenja kakor so različne barve pajacev v cirkusu. Treba jih je le poslušati od stra ni kadar pridejo skupaj pred pre-mogokop. Tu ne boš slišal druzega kakor, kako so pili, kako so darovali bogu Rakhu, kako so plesali, kako se tepli, k večjem še kateri pove, koliko voz je včeraj naložil. To je vse, kar si imajo povedati. Ako bi kdo napeljal govor na delavsko vprašanje ali na socialistično stranko, pa pravijo, da so to čenče itd. nazadnje eden ali drug nevedni zaslepijenec kakšno izbruhne, drugi se mu pa smejejo, češ. da ima prav. Dragi rojaki, jaz in na niiljo-ne delavcev — trpinov, kakeršni ste vi. pa pravimo, opelje v novo človeško družbo, v kateri ne bo ne vojske, ne vojakov brez ]>otrebe, v kateri ne bo razstreli) v premo-gokopih in tovarnah, v kateri bo delavec še le postal človek in bo deležen vseh sadov svojega dela na ta način, da bo dobival pojmi-no vrednost svoj« ga izdelka. — Iv. BI a živ. kanska plast premoga. S tem je bila tudi končana njegova osoda — bil je takoj mrtev. Sodr. Ant. Brenčič je bil v naj-lepii dobi življenja, star 25 let, doma iz Krašč pri Postojni. — V starem kraju zapušča očeta, tukaj ¿»a enega brata. " Brezdomovinee." (Nadaljevanje na zadnji strani.) Listnica uredništva. Johnstown, Pa. J. L.: — Poslane pesmi ne moremo priobčiti, ker vsebuje preveč banalnosti in tudi na logiki je prccej "šepa-va". Ako bi hoteli piliti, bi morali rabiti precej ostro pilo, pod kat cto bi tako malo ostalo, da bi ne spoznali več svoje "prvorojerf-ke". Ako je to res vaš prvi pesniški produkt, potem poskusite še kaj skovati, morda bo vam "Muza" Inilj naklonjena. Torej na svidenje! Varnostna straža. Dasi ne pričakujemo, da bi nas kdo oropal vsako noč, vendar si zaklenemo vrata ter si shranimo naše vrednostne stvari na varnem prostoru. Mi pa tudi ne pričakujemo, da bi nas obiskala kaka r<*s-na l>olezen danes ali jutri. Vprašanje je samo, ali se dovolj brigamo, da preprečimo bolezen ali ne. Prva varnostna straža je, da vzdržujemo redno delovanje naših prebavnih organov. Takoj, ko nastane ktera nereunost v delovanju drobovja, zgubimo slast, postane nam po jedi slabo, počutimo občno slabost, zabasanost, imamo slab vzdtth, kolcanje, gnus, bluvanje, zgago, bled obraz, nervoznost in glavobol. Najhitrejšo pomoč daje Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah--Tos. Triner, 133.1 —1339 S. Ashland A ve., Chicago, 111. Proti trganju v mišicah in sklepih poskušajte Trinerjev Lini-ment. CENE POSAMEZNIH ZVEZ-KOV SOC. KNJIŽNICE 1 i z ti s-------$0.05 10 iztisov------.40 25 iztisov------.85 50 iztisov------1.50 200 iztisov------4.25 500 iztisov-------10.00 SLOVENKE POZOR! Rabimo na sila-gonilnih strojih izučene šivilje RAIKE FRIEDMAN CO„ 1417 W. JACKSON BLVD. Pittsburg, Pa. — Po vseh krajih opazujemo vedno večje zanimanje slovenskega delavstva za socializem. Tudi tukajšnji Sloven? ci se prebujajo. V nedeljo dne i."> .dec. smo imeli v Allegheny Co. prvo takozvn-no "Rdečo nedeljo". Po sklepu hrvtaskega soc. vdruženja štev. 3 se je prostovoljno javilo veČ sodrugov v agitacijo za razširjanje slovanskega soc, časopisja. Vspeh je bil čez vse po vol jen in upamo. Chisholm, Minn. — Žal. da vi pri "Proletarcu" ne morete poslati k nam kakšnega "evangelista". ki bi nam pripovedoval, kako ste bogati v Chicagu. kakor to dela "A. S.", ki ima svojega nuncija, da poroča po naselbinah kako bogati so v Jolietu in kako bi brezobzirno bojkotirali v Jolietu vsakega socialista. Ta gospod hoče cesto tudi s socializmom pokazati svojo modrost in učenost, a ker nima dosti pojma o socializmu cesto zabrede v smolo, iz katere ne more več ven, ako njegov nasprotnik le nekoliko pozna sedanji položaj. Ta gospod ve tudi veliko povedati o urednikih Proletarca in 01. S., kar precej smrdi po izmišljenih lažeh. Poleg tega^pa nas ne brigajo osebe. pač pa principi, katere zastopajo. Omenjeni gospod tudi veliko povedati o velikih koristih njegovega lista za delavce. Ali on morda misli pri tem to. da je njegov list ob volitvah vselej agiti-ral za kandidate kapitalističnih strank. Ali r» s mislite, da smo delavci ** vedru» tako nespametni in nerazsodni, da bi ne znali razločevati slabo od dobrega, škodljivo od koristnega. Tudi slovenski delavci so začeli uvidevati humbug kapitalističnih strank, zato so se pa začeli odvračati proč I od njih. Spoznavajo tudi, da je socialistična stranka edina rešitev za delavca in zato joi vsakdo nasprotnik delavcev, kdor je proti socialistični stranki. Dnevi, ko je rodilo tako seme, kakoršnega seje zast. A. S., so dnevi preteklosti, zapomnite si to! Citatelj "Proletarca » » Johnstown, Pa. — Zopet smo [zgubili pri našem sOe. klubu enega sodruga in ta .fe Ant. Brenčič. Dotičnik se je podal čil in zdrav v premogokop "Supes Coal Co." na svoje delo. Ko je delal kaki dve uri se je vsula nanj veli- Rabimo izučene slamnikarce za ženske slamnike. — Pridite pripravljene za delo! RAIKE. FRIEDMAN CO. 1417 W. JACKSON BLVD. Telefon: Monroe 3447. H. SCHWARTZ ima popolno zalogo trpežnih eblek in druse moške oprave: klobuke, kape. čevlje ter vsakovrstne kufre. 164—166 N. Halsted St., Chicago, 111. JOS. A. FISHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno pive vine, smodke, i. t. d. Izvrstni prostor za okrepčile. 3700 W. 26th St., Chicago, 111. Tel. Lawndale 1701 ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raz nib netipojnih pijač. 1.837 So. Pisk St. Tel Canal 14«* H. COOPER trgovec s živili na drobno in debelo. Popolna zaloga sad.ja in zelenjave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani. 3744 W. 26th St., Chicage, 111 Naročila rapošiljamo na vse strani mesta. - Telefon Lawndale 762. ADVERTISEMENT y Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ta notranje bolezni in ranocelnik. .zdravniška preiskava brezplačno—pls čati je le zdravila, 1924 Blue Islans Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 pe pel.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag* živeči bolniki naj pišejo slovensko. POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON s modernim kegljl&en 8ve*e pivo v sodčkih in buteljk** i* druge raznovrstne pijane ter aaijak« snaodk«. Potniki dobe ¿wloo pr*w liMe u nitko o eno Poetresba totes in taborna. Teem Horeaeeu in dragim HIot&m» ee tnpk> prlpnvnAn MARTIN POTOKAR, 1630 So. Oantr» Ar« Chictfo I. STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago. U lin« večjo zalogo ur, venži«, prêtée v ta dragih drafotla. IsvrtuJ« *»< makovrntna popravilo v tej strok) t e«4«i ni aki <*mi M, A, Weisskopf, M. D. Iakusen zdravnik .l'raduje od 8—11 predpoldn« in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Av«. Tel. Canal 476 Cfaicaffo lil POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |e najceneje in nalbolj sigurno. Nafta parobredna poslovnica je največja i * na Zapadu in ima vse najboljše oceanske Črte (linije). Šifkarte prodajamo po kompanl|sklh cenah. >A _____. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. Kaspar Državna Banka kupu)e In prodala in zamen)u|e denar vseh držav »veta. — Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K6 $1, brez odbitka. — Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Da je 8% obresti. — Slovenci postre-ženi v slovenskem |ezlku. — Banka ima $5,2)18,621.65 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blus Island Ave., K Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. •——-----^ ~--------- DENI DANES NA STRAN IN IMEL BOŠ JUTRI--ZAČNI li NOfiOJ! 44-polletno izplačevanje obresti v nas.-in hranilnem oddelku. Obresti ne kreditirajo 1. januarja. Iste m izplačujejo ali pa vkujižijo v hranilno knjižico, kakor žele vlagatelji, m sicer na ali pa po omenjenem datumom. Nove vloge, vložene pred 15. jan. bodo vlekle obresti od 1. jan. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. Odprto ob sobotah zvečer od 0—8. ure. Pol miliona premoženja. Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri. Trgovina trpežnih oblek za pošteno ceno. K0TRBA BRATJE S. VV. Cor. 26th St. & Millard Ave. Prvi na Lawndale za obleko, klobuke in potrebščine za Može, Mladeniče in Otroke. "Suknje za odradene ali obleke po $8.00 in više. Suknje za dečke ali obleke po % $1.95 in više. i * Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Blue Island Avenue. Chicago, lil. i Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem. Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in '"PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni -:- -:- ZDRAVLJENJE V 5 DNEH Varicocele Hydrocele bkkz noža Ozdravim vsace^a, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljen je, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tičečib se moAkih. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi !»th ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili, zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vn* jezike Debili boste najboljše nasvete in prednonti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni prakni kot upecialiet v boleznih pri moških Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledic« in neprillke ▼ Jetrih (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačs.i), TAJNE moške bolezni Zfuha naroča hcle/m v ledicah in jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba ▼od». PLJUČA naduho, Bronchitis, srč-______ ne bolezni in pljučne (PrtffikoVflriflc» zdravim po moji najno ^r«B»»«van|e vejii metodi brezplačno) Zastrupl|en|e in vseh drugih kožnih bolezni, kakor priAče,| lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v o za ture, garje, otekline, p«-dju in druge organske bolezni zdravim za stal no. (Nasveti zaston) BR.ZINS, 183 med Rsndolph in Clark Vil I v9HO •dprto: S zjutraj da 8 »vo*or. Ob nedeljah «d 8 ijutr. da 4 pop. •ROLETAREC UST ZA INTERES S DELAVSKEGA LJUDSTVA. JZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in iadajatelj. #uroslo*an*ka delavka tiskovna drsiSs v Cbicafo, III. Naročnina: Z» Anr.irico»l.50 u celo leto. 7Sc «a «meta. Z» Evropo li *a c«lo leto,$l «a pol leta. ./710«« po docjvom Pri »prom*mbi bivaliifd *yol4i, *oi4V* mnnanili tudi STA HI naslov. PROLETARIAN % Owned and published Evkmy Tuesday by loath Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske organisacijs /ugosl. sociaJisticne Zvese v Ameriki.______ fcvas^aii'tiom hates: United States and Canada, li SO a year. 7Sc lor half year. Foreign countnei M a year. $1 lor half year. ^v*ltmin0 «atm oo agreement. NASLOV ÍADDKEÍ"^: éiPROLEU RfciC" 214b Blue Islam! ave. Chicago, 111 Po praznikih. Ljudje, ki so se te dni razhajali, so si za slovo voščili vesele praznike. Pisma sorodnikom in znancem in prijateljem so konča-vali z voščilom "vesele praznj-ke". Doma, na ulici, v tovarni, v rudokopih, v trgovini — povaod se je ponavljale to čestitanje. BniTOt je prihajalo od srca, drugi so se izrekali stereotipno, to voščilo, ki se ponavlja dvakrat tisoč let zimo za zimo, v mestu in na deželi, v toplih in v hladnih krajih. In zdaj je minil božič. Za večino ljudi je minil, popolnoma minil. Ta ali oni si podaljša brezdelne dni; nekaterim otrokom ostane kakšna igračka in ž njo nekoliko spomina; tupatSm je kdo doživel nevsakdanjo epizodo. Ali množice so se davi, deloma pa že snoči vrnile na delo in življenje jim teče zopet enakomerno, enolično dalje kikor pred prazniki, kakor da ni bilo praznikov. Božič jim je minil. No da. Kaj naj bi trajal večno? Vsak dan mine in za praznike ne more biti izjeme; samo lenuhi bi hoteli večne počitnice, človek pa je ustvarjen za delo, zato ima dvoje rok. Gotovo. Ali včasih slišimo tudi drugačne besede o življenju, o njega globokejšem pomenu, o namenu in smotru človeka. Tn božični prazniki niso le dnevi brezdelja, počitka in priprave za novo leto. Od nekdaj so bili prazniki človeštva namenjeni užitku, zakaj , .. T . v . . r ti 1 • • 3 proze. Duša ljudstva je žejna nle-duh se ne krepea ob lenobi, m da .... v. • J ... ........; ......alnejsih užitkov, nego jih ške družbe avoje praznike, to ni važno. Ali pomenljivo je, da se lahko pravi "svoje praznike". Zakaj božič bogatinov ni božič delavcev; Velika noč kapitalizma ni Velika noč proletsrista. Krščanstvo se je bilo uveljavilo učeč enakost in bratstvo vseh ljudi iu po dveh tisočletjih krščanskega go-spodstva so razredi Jočeni, da ne morejo biti bolj iu nasprotstva ao se poostrila, da jih ne more ublažiti noben evangelij, BogatStvo in siromaštvo — to daje dandanes praznikom različen, nasproten značaj, prelest pa jim jemlje v visokih in nizkih krogih. Razkošno se lahko obhaja sveti večer v miljarderjevi hiši; ali ves sijaj z električnimi lučkami v vseh mavričnih barvah o-svetljenega božičnega drevesea je brez pomena, darove, ki jih poklanjajo stariši otrokom, znanci znancem, bi si lahko dajali dva, tri mesece prej ali pozneje, pojedino, ki jo ima božični dan, si lahko prirede, kadar se jim «ljubi. Kaj naj jim označuje praznik iz koledarja, ko imajo svoj praznik lahko vsak dan? , A v hiši delavca so praznični časi dvomljivega veselja, često še sploh brez njega. Nepopisna beda, katero ustvarja kapitalizem s svojim brezsrčnim izkoriščanjem med delavskimi masami, onemogočuje vsako veselje v tisočerih in tisočerih delavskih domovih. Vel^e množice nimajo od nraz-nikov nič druzega, kakor tla privoščijo svojim zbitim udom in u-trujenim kostem tisti počitek, ki ga vse leto ne morejo užiti. Kdor pa hoče imeti od praznikov kaj malega več, mora skromni priboli še k, ki ga je privoščil sebi in svojcem, jniplačati drago, odrekajoč si od potrebe toliko, da nadomesti povečane praznične stroške, ('e je o praznikih počival, je i>o-čival za svojega gospodarja, ki bo porabil njegovo osveženo moč šele v bodočnosti; zaradi tega mora poznati svoj cilj in pri vsakem koraku mora vanj upirati svoj pogled. Vsakovrstni "delavski prijatelji", ki se množe kakor gobe izza dežja, odkar ima delavstvo nekaj veljave v javnem življenju, pozabljajo hote ali nehote, tla prole-tariatu ne zadostuje takozvano "zboljanje položaja", temveč gre za nekaj drugega, za nekaj mnogo večjega. Vprašanje ni, če naj doseže delavetj malo boljši košček kruha; to je nekaj; ali ne v«e. Na vsezatlnje je tudi za delavca krudi le sredstvo, ne jva cilj. Vprašanje pa se glasi tako: ali ima delavec enake pravice do življenja kakor drugi ljudje, ali jih nima. To je tista točka okoli katere se suče vse. Dandanašnji ima delavec večinoma premalo kruha; aH vsega druzega ima premalo — razun betic. Te ima več kakor preveč. Na svetu pa je razun kruha šil' mnogo mnogo dobrih in koristnih, lepih in prijetnih reči. Je-li pravično, tla je vse to, kar drugi ljudje lahko uživajo, delavstvu nedostopno. prejiovedano, nedosegljivo? Na svetu so n. pr. različna stanovanja. Po predmestih najde človek luknje, v katere ne hi zaprl psa. pa stanujejo v njih ljudje. Nizke so, tesne, brez zraka in svetlobe, zatohle, amradne, legla vsakovrstnih bolezni. V enem prostoru prebivajo moški, žene in otroei. V sredini mest pa stoje palače s svetlimi saloni, s prostranimi dvoranami, z razkošnimi kopališči — |>o dvoje, troje nadstropij za euo samo družino. Razcajvani, bosi tekajo otroci proletarcev po zimi okrog; kožuh, ki ga obleče fina dama. velja več nego zasluži marsikateri delavec v j>otu svojega obraza od novega leta do Silvestra. Po dve tri irre hodijo nešteti tovarniški sužnji zjutraj na sebi v prid; če si je dovolil iieko-1 (j,,j0 ¡n zvečer domov; v vlakih liko užitka, je moral dati tribut za !uk*us in v avtomobilih se vo- njemu, ki zbira sadove njegovega zjj0 t|rvlgj ljUtIj<» Iia zabave po vsakdanjega tlela, tla mu jih zopet vgej, ,|,.želah. prodaja z dobičkom v porabo. "Prijatelji" privoščijo delav- V kapitalističnem svetu mora ,.em tudi ''boljše" stanovanje, ce- biti vse predmet trgovine, to se j0 0hiefc0 i„ tramvaj. Tudi dru*f- zlasti pri nas v Ameriki, v deželi va «nujejo, ki darujejo o božiču najbolj razvitega kapitalizma, šopkom nogovice in morda ce uveljavlja z vso silo; vse postaja \Q {evlje;,v prMpustu plešejo za v tej družbi blago. Izdelki indu- P,.vr/t. jn tiuH za njih duše se bri- strije in poljedelstva prihajajo na trg, s plodovi človeškega duha se kupen je. čuvstva se prodajajo. Iu prazniki, oropani poezije, postajajo pomembni le še /1 trgovino. se morejo misli odvrniti otl vsakdanjosti. potrebujejo posebne hra ne. Že v najstarejših časih je skrbel zanjo kult. iz katerega se je razvijala kultura; čim višjo stopnjo je dosegla ta. tem večji pomen so dobivali prazniki. Godovi poganskih narodov so bili socialni in tako jih je prevzelo tudi prvotno krščanstvo. Kar je človeški rod premogel lepega in kar se mu je zdelo vzvišeno. kar mu je ustvarjala fantazija in podajala umetnost, vse je služilo njegovim praznikom in jih obdajalo s posebnim čarom. Bili so v najožji zvezi s človeškim življenjem in s prirodo; odtod so dobivali svoj smisel in svojo prelest. Zato so bili ljudstvu pomenljivi in množice so jih obhajale z vdanostjo. ker se je v njih simboliziralo vse, kar se je gibalo v človeških dušah. Vse, kar je človeštvo sanjalo krasnega, je izkpšalo uresničiti ob svojih praznikih; približati se je hotelo misterijam in življenju in hotelo dati tisto lice, po katerem je hrepenelo. • Stari prazniki so bili dnevi lepote. polni poezije. Ali čudo čudovito! Stoletja je napredovala kultura človeštva in naivna duša bi morala pričakovati. da se je poglobil pomen praznikov in povečala njih lepo'a. Toda zgodilo se * narobe. Njih čar se je zmanjšal 'jih poezija ,ie iz- gajo. Ali delavci so drugih misli. Ker delajo zahtevajo od življenja enak delež, kakor ga imajo nešte- vilni postopači; in zahtevajo ga kot svojo pravico, ne pa kot mi-Ali človeštvo ne more trajno ži- loščino veti v suh o pa m ost i kupčijske , ... . ... 1 ' • Io , .. vv , , , , . učil kolikor doktor* Poglavitno puščoba bo pomagala strmoglavi-' I i ostarelo družbo, da stopi nova dajati tovarna in rudnik, prazniki so del socialnega življenja, ki se skoraj obupno izraža v pustih praznikrli sedanjosti je so- kolikor doktor zaradi tega ne. ker ni mogel, za- , . . . . v , v v kaj nauk je drag. in kdor mora s in mlada, ustvarjajoča lepše ziv- • ; • , i „i .. . . _ , . , v, štirinajstimi leti skrbeti sam zase. Ijenje na plan. Takrat bo človest- . , ... A . . ne more hoditi na gimnazijo in na vo zopet imelo svoje praznike. x t^ 1 * w 1 J 1 vseučilišče. Delavstvo pa zahteva tudi tukaj svoj delež. Tudi prole-SEDANJOST IN BODOČNOST. taree ne smatra nevednosti za ide- Socialna demokracija se v mar- «1' če daje družbi vse, kar ji mo- sičem razlikuje otl meščanskih in re dati. meni. da mu je družba kapitalističnih strank, najbolj pa dolžna povrniti žrtve z vsem, kar v tem, tla ji je sedanje dol o pred s> j^ pridobila — tudi na dušev- vst ni priprava za bodočnost, in si- nem polju — in če«ar ne bi bila cer za bodočnost, ki stoji jasno pridobila, ako ne bi delavstvo skr pred njenimi očmi. Cilj socialne demokracijo ni samovoljna slika belo za takozvane nizke potrebe. Pomanjkanje delavske izobrazbe kakšne trme, ne "idila", ki iz- delavstva, temveč je greh haja iz same domišljije, temveč pod resnega spoznanja. Fantazija bi lahko naslikala svet še mnogo lepši od tistega, ki stremi po njem soQialna demokracija: ali vwa tista lepota bi ostala le v fantaziji in se nc bi nikoli uresničila. Ker pa politika ni poezija, se ne sme Lnviti z utopijami, temveč mora iskati resnico in postavljati svoje delo na nje podlago. Ali kakor nc sme ro^a si Tanka družbe. In tudi delež duševne hrane je pravica, ne pa miloščina. Vse to so pa vprašanja, ki se ne dajo rešiti v sedanji družbi. Zakaj ona je osnovana na razredni razliki. Košček boljšega kruha. nekoliko toplejša oftdeka, to vse ni enaka pravica. Sužnost tudi tedaj no postane svoboda., če je vrv, na kateri je suženj privezan. nekoliko podaljšana. Seveda se bojuje delavstvo dan danes, ko je kapitalistična družba zaj>eljevati ljudstva z bobnečimi besedami o bodočih krasotah, ki še živa, za olajšanje svoje usode, puhtela. V kole, arjn so se z.az-|se ne morejo izpolniti, tako je tu-1 Ali njegov cilj je popolna rešitev namovani z rdečimi črkami, ali I di napačno zabavati množice s sa- iz kapitalističnega tlačanstvn. Od ljudstvu so se odtujili. Nc pripravljajo se več s tistim pričakovanjem kakor nekdaj, in kadar minejo, ne zapuščajo več sledov za seboj. Božrč ali Velika noč ali Binkošti —v čem je razlika? Let- ino sedanjostjo in jim jemati po- "zboljšanja" do tega cilja je pa gled za prihmlnjost. Življenje člo. dolga pot, in nobena dnevna pri« ve.štva se ne zaključuje z nocoj- dobitev ne sme delavstva ustaviti šnjim večerom; kdor skrbi samo na tej poti. za današnji dan. ostane vedno na V sedanjosti si kuje proletariat enem mestu. Vsaka nova ura ga orožje. Njegov smoter je v bodoč- na doba je drugačna, v cerkvi se najde enako nepripravljenega ka- noMi. Ime je temu smotru popol- čita drug evangelij in obredi so različni, ali ljudsko čuvstvo ne o-pazi tega. Enim so procesije in božji grobovi paša za oči, drugi se sploh ne brigajo za to. Kako oMiajajo izvoljenci člove- kor vsaka dosedanja. Vedno bo na enakopravnost. In do nje ga presenečen in vodno bo zaostajal, ne vodi nihče drugi kakor soeial- Vsaka resna politika mora biti na demokracija. Ne more ga vo- delo za bodočnost: zlasti pa velja diti nihče drugi. Zakaj edina šo- to za delavsko politiko. Zdaj delavstvo mora doseči svojo rešitev cialna demokracija združuje delavce. Združitev je moč, brez ka- tere se tlelavstvo ne iiio^e bojevati. Tem večja je moč, čim obširnejša iu čim tesnejša je združitev. Sadanjoat, ki uklepa delavce v verige, brani vsa kapitalistična druž ba brez razlike narodnosti in vere. Za bodočnost, ki ima osvoboditi delavca, se morajo združiti vsi delavci brez razlike narodnosti in vere. To je tako jasno, kakor beli dan; zato je tudi jasno, tla je socialna demokracija, ki je medna-narodna in medverska, edina stran ka, ki more delavstvo povesti v svobodno bodočnost. DELAVČEV DELEŽ NA DOBIČKU. Angleški kapitalisti so zadnji dve leti posvečali precej pozornosti sistemu, ki bi delavcu zagotovil tlelež na dobičku. K temu jih je privedlo netnjrno gibanje med angleškim delavstvom. Na Angleškem životari ta sistem že skoraj devetdeset let, a prav ponižno. Zahteve delavstva hočejo kapitalistični teoretiki na ta način "zadovoljiti", da so predlagali kapitalistom, da priznajo delavstvu, da ga pomire, tlel njihove mezde kot tlelež podjetnikovega dobička. Angleška vlada je pravkar izdala poročilo o podjetjih, v katerih dobivajo delavci delež od dobička. Po tem poročilu je razločevati dve vrsti udeleževanja: istiniti tlelež otl dobička in sistem delavcev zadružnikov. Pr vo vrsto označuje poročilo tako-le: "Delodajalec se pogotli z naatavljenci, tla dobe kot delno odškodnino za svo je tlelo in kot doklado k mezdi trdno določen tlelež podjetnikovega dobička." O sistemu delavecv zadružnikov pravi poročilo: "Delavec dobi delež otl dobička in pusti dobiček ali pa del dobička v podjetnikovem kapitalu; na ta način dobi navadne pravice in odgovornosti posestnika akcij." V letih od 1820 do 1865 je bilo na Angleškem samo eno podjetje, pri katerem so dobivali delavci tlelež od dobička. Od tega časa pa je naraslo število teh podjetij na 'J!W .a otl teh je opustilo ta sistem že lf»fi. Sedaj'je najrazličnejših obratov, v katerih je uveden ta sistem. V» odstotkov feh obratov je uvedlo tlelež na dobičku še le v zadnjih desetih letih. V teh podjetjih jo zaposlenih I0fi.189 delavcev, t d kate;ih je ."»7.3 odstotkov udeleženih na dobičku. Od teh L'i'1 obratov ni nič manj kakor 33 plinarn z 28.246 tlelavei. Iz teh številk je razvidno, da trpi sistem ndeleženja na dobičku na precejšni "umrljivosti". Poročilo pove, tla se je opustil sistem v dveh petinah od 166 obratov zaraditega. ker se niso izpolnile nade. s katerimi se je uvedel sistem. Povprečni delež na dobičku je znašal leta 1011 5 in pol odstotkov mezde, prav toliko je znašal tudi delež v dobi od 1001 do 1911. Žal. da poročilo ne pove, ako so dobivali delavci tudi na kraju odgovarjajoče mezde. Ali če bi bilo prav temu tako. je vendar delež na dobičku kaj borna odškodnina za to, tla so se odrekli ti delavci vsem prednostim strokovne organiza-cije. Prav očitno je. da je delavčev tlelež na dobičku le pretkan manever podjetnikov, da plačujejo nižje mezde. Sistema se zlasti o-prijemljejo podjetniki, katerim se uspeva obrat povoljno ali pa ki imajo malo odporno delavstvo. Na to kažejo zlasti sledeča dejstva: Niti enega podjetništva s tem sistemom ni najti med izborno organizirano rudokopno industrijo. Več kot polovica od 166 podjetjih je opustilo sistem, ker je trgovski promet nepovoljen in ni bilo dobička, da bi ga razdelili. Da je toliko plinarn tned podjetji, ki razdeljuje dobiček, je vzrok v tem, da so plinarne na Angleškem monopolizirane. Da se jo sistem olvtlržal v ostalih podjetjih je razlasrati s tem, ker podjetnik zabranjuje delavstvu, tla bi svoje zahteve uveljavljalo. Za to so nam najboljši dokazi sodbe nekaterih podjetnikov, priobčene v vladnem poročilu. Poslovodja gospe \Vantapove, ki ima ."»000 akrov obsegajoče posestvo, piše: "Menim, tla je izplačevanje premije glavni vzrok, da nismo imeli nikdar sitnosti z delavci na posestvu." Tvrdka Tiar-ke piše: "Ravnatelji so večinoma zadovoljni s sistemom. Najsrečnejši rezultat, ki smo ga dosegli i. upelj avo tega sistema, je soglasje med tvrdko in nastavljenci. Nikdar se ne čuje o stavkah ali o kaj sličnemu," Te kapitalistične sodbe so do-velj jasen razlog za to, tla angleške strokovne organizacije dosledno odklanjajo sistem deleža na dobičku. Ta sistem je prav tak, kakor sistem onegu prebrisanea, ki je navezal oslu snop sena tako pred nos, tla ga ni mogel doseči, a spodbudil ga je pa le k hitrejši hoji. ŽRETJE "VlfiJIH ŠTIRISTO"'.* Frank Petrič. Frederick Thouaend Martin, nevvvorški ipiljonar, bela vrana meti svojimi vrstniki, ker javno priznava, da je para/it. je nedolgo tega spisal knjigo, v kateri slika senzačne in naravnost blazne prizore iz zasebnega življenja ameriških miljonarjev, predvsem iz življenja miljonarskih krogov v New Yorku ali takozvanih "višjih štiristo". >Taj sledi nekaj odlomkov iz tega spisa. "Zlato je bilo, razsipnost zlata — nič več in nič manj — ki je položilo v prah slavo Aten, ki je podi lo sijaj starega Rima; razsipnost je bila. ki je prinesla Bour boncem v Franciji strahoto revolucije. In razsipnost pripravlja konec tujji velebogatstvu- v Ameriki." "Nekdaj so iskali ameriški bogataši le ztlrave zabave — danes se jim hoče senzacij. Meti zdravo zabavo in blaznimi senzacijami je pa velika razlika." "Dobro znan miljonarski krožek si je preti kratkim poželol pe-Vsem originalne pojedine. Žrli in popivali so že mesece in mesece in končno so se naveličali. Zakaj ne 'bi aranžirali pojedine, kakeršne še ni brio v New Yorku? Zakaj bi ne presenetili družabnih krogov in svet izven teh? Storili so tako. Priredili so pojedino — na konjih. Vršila se je v najvišjem nadstropju proslulega newvorškega hotela, tvigar ime je znano od severa do juga Amerike. Gostje so jezdili na krasno okinčanih konjih in vsak je imel pred seboj na konjskem hrbtu majhno mizico, obloženo z jedili in pijčo. Konji so se počfiji pomikali v krogu po dvorani. vmes so pa skakali streža-ji in nalagali gostom krožnike in jim polnili kozarce. Da konji niso poškodovali tlaka in delali ropota, st» jim nataknili na kopita posebne gumaste opanke. Koliko je veljala ta pojedina? Najmanj 50.-000 dolarjev!" j "Miljonar K. ima majhnega črnega kužka. Ker je ta kužek pole«r hlagajnice njegov največji prijatelj, je priredil njemu na čast si-| jajcu banket. Pes je vreden morda 50 dolarjev. Gostje, posebno dame. so kar žarele od svile in demantov. Sredi pojedine je posadil gospodar na nmo svojega ljub ljenca — psa in mu nataknil oko-lo vratu ovratnik vreden 15.000 dol a rje v. Gostje so hrupno zaploskali in pasji banket je skončal ob največjih orgijah." Drug miljonar — še mlati smr-kolin — ima posebno slast na dragulje. Vedno je bil ves okinčan z demanti, tla so se lomili žarki liki električne iskre, kadar je drčal z avtomobilom po Fifth Avenue. A to mu še ni bilo dosti. Ilotel je nositi decant ni okras na takem me. stu, kjer ga še nihče ni nosil. In slednjič je prišel na originalno idejo. &el je k zobnemu tehniku, da mu je na vrt al vse prednje zobe, v luknjice pa vdelal demantna zrnca, tako da se mu zdaj tudi iz ust lomijo žarki ..." "Ko je nedavno skončal nek zasebni koncert v "boljših" krogih v New Yorku, je dobil vsak gost po eno cigareto. Delil jih je stre-žaj iz zlatega krožnika. Cigareten tobak pa ni bil zavit v navadni papir, temveč v — bankovce po sto dolarjev. Gostje se niso niti malo zmenili za to: zapalili so cigarete in orkester je zasviral zadnji komad . . ." "Drugi dobro znani metropolitans^ zapravi ji vec izda vsako leto okrog 10.000 dolarjev. Poznajo ga vse večje čevljarske tvrdke v Ameriki in v Evropi. Čim se pojavi nova moda, dobi takoj en par na ogled. Ne nosi niti deseti delj čevljev, ki jih kupi; toda zadoščenje mia. da ne zaosta;i za modo." "Zena nekega rudniškega mag nata na zapadu ima opico. Žival ima svojo posebno sobo, svojo posebno pestunjo, posebno obleko in avtomobil; posebno jedilno mizo Ta sestavek je bil namenjen za S. d. koledar, a je zaradi pomanjkanja prostora izostal. in posebna posteljo, napravljeno iz najfinejšega lesa in je okrašena z zlatimi okraski. Kazen pestunje ima opica še deset drug.h strežajev. Svoji opici na Čast pri-retli miljonarka večkiat gostija ob katerih prilikah ima opica po^ seben sedež med gosti pri mizi in za jemlje iz srebrnega krožnik? Za vzdrževanje tega opičjega luk. susa plača blazna miljonarka 10.-000 do 15.000 dolarjev na leto." "Drug miljonar je nekoč priredil goatijo. Ko 80 bili gostje ie vsega siti, so prinesli na mizo ostrige, in ko so požeruhi školjke odprli, je našel notri vsak po en biser.'' "Soproga dobro znanega new-yorškega miljonarja nosi ovratnico, ki je veljala 100.000 dolarjev. Ko se je temu miljonarju narodil prvi sin, so ga položili v zibelko, ki je stala 10.000 dolarjev. Otrok je hjA otl svojega sedmega leta v oskrbi štirih pestunj in štirih zdravnikov. Zadnji so morali otroka preiskati po štirikrat na «lan in predložiti miljonarju vsak večer buletin o zdravstvenem stanju otrokovem." " Ncda vno se je nastanil v New Yorku kapitalist iz zapada. Kupil je palačo od prijatelja, za katero je dal ti v a miljona dolarjev. Ker pa je palača bila zanj prevelika, jo je tlal podreti skoro polovico, na dotičnem prostoru pa je dal zasaditi vrt z uprav fanastičnimi vodometi in raznovrstnimi kipi, ki ga je stalo pol miljona dolarjev. Višek krasote, leska in potrate je pa bila njegova spalnica. Z opremo svoje spalnice je ta miljonar prekosil najrazkošnejše vladarje in ostale bogatine, kar jih omenja zgodovina in kar jih je u-stvarila bujna fantazija. Za samo posteljo je miljonar dal 200.000 dolarjev: izdelana je iz najfinejše ebenovine in je bogato okrašena s fantastičnimi figurami iz slonove kosti in čistega zlata. Strop in stene spalnice so dekorirane z zlatimi in srebrnimi okraski, kar je stalo 85.000 dolarjev. Zavese na oknih spalnice, vseh skupaj deset parov, so veljala dva tisoč dolarjev par. Oblačilnica te glasovite spalnice predstavlja nadaljnih 150.00 dolarjev in toaletna mizica 65.000 dolarjev. Umivalnik je veljal 38.000 dolarjev in prezreče-valnik vrh stropa s strešico S000 dolarjev. V spalnico vodijo četvera vrata; dekoracija teli vrat pred stavlja zopet okroglih 10.000 dolarjev," itd. itd. Državno nidništvo v Avstriji. Poleg fabrikaeije smodnika itd. se peča avstrijska država tudi z rudarstvom, ima svoje premogovnike, saline in tudi rudnik v Tdri-ji, kjer kopljejo živo srebro, je njena last. Državni proračun za leto 1013 izkazuje 40.700.00 kron potrebščin za državno rudarstvo. Dohodki so proračunjeni na 46.-330.000 kron. Za idrijski rudnik j n. pr. proračuna izdatke na 3.022-400 kron, v tej postavki je 38.000 za zgradbo delavskih hiš. Dohodki tega rudnika so izračunani na 4.085.500 kron. Za rudniško šolo je proračun a nih 58 000 kron, za 14.000 K več kakor lani zaradi n- i vrstitve učiteljstva v višji plačil- jjj ni razred. Vrše se pogajanja, da d prevzame rudniško šolo. ki je edi-na te vrste v Avstriji, natična u- J prava. Vsi v državni upravi sto-1 ječi rudniki imajo 6801 delavcev, 3 kojih mezda je |>r o računana naj 8,475.065 kron. Čistega dobička3 ima torej država 5,630.000 K. kar j je vsekakor lop znesek. '— Socialistično in delavsko gi-' j banje v Z. dr. je zgubilo enega iz-njj meti svojih prvobojevnikov Tho-^ mas .T. Morgana, ki je bil ubit 10.;Bj t. m. v železniški nesreči pri \Vil-*l liams-u, Arizona. Kot delavec^iji kot prolctarce je sodrug Morgar m"( okusil celo hudoto delavskega živ ^ ljenja. S svojo pridnostjo in res- ' no voljo si je pridobil potrebno izobrazbo, katera ga je vsposab-* Ijala. da je mogel nastopati kot agitator z «tovorom in peresom Zlasti chikaško delavstvo mu je ? dolžno trajen spomin. — V Gulfport. Florida, so so- • 1 • rti cialisti zmagali z vsem mestnim tiketom od mavorja doli. Sociali-stična stranka je sedaj strarfka v Floridi; sedaj gre samo^ še za prvo mesto. Sol učni jug se » je začel precej hitro gibati, cj! 3 — V Pennsvvaniji je volilna J komisija ugodno poročala glede i predložitve ženske volilne praM- ! oe volileem pri prihodnjih volit- ] vab. tilated ■ II. redni kongres J. S. Z. (Nadaljevanje s prve strani.) Sodrug Alekaander Bihjev je F «pozdravil delegate v imenu bolgarskih eocialiatov. Po kaiičaiiih pozdravnih govorih je šel kongres tukoj na delo. Izvoljen je bil verifikacijaki odbor iz treh sodiugov, ki je pregledal pooblastila. Navzročih je bilo devet Mano v eksekutive z glavnim tajnikom „ vred, trije uredniki in zastopniki našega časopisja in 35 delegatov, ki so zastopali krajevne klube. Bili so navzroči : dlani eksekutive: Jos. Za vrt -nik st., Tomo Bešenič, M. Lučič, V. Tomašek, H. B. Savié, S. Fabia-nič. Fr. Podboj (namesto Fr. Podlipea) in Fr. Petri«; zastopniki časopisja : L. Za-krajšek, V. Bornemissa in J. Po-lovina. Zastopnik organizacij: Ivan Molek in Jos. Zavrtnik ml. za klub st. 1 ; B. Žikič za udruženje àt. 3; J. Vrbljan in J. Novak za udruženje št. 6; Nik Hinic in M. Džanič za udruženje št. 9; Viljem BažarU in S. Udbijanec za udruženje št. 11 ; Štefan Blagič za d m žen je št. 12; Josip Filipovic za udruženje št. lf>; Frank Bajer za udruženje št. 19; Mike Sošta-ric za udr. št. 22; Mat1 Petrov-čič za klub št. 27; F. Lnkaveeky za udr. št. 35; Frank Novak in • John Reselj za klub št. 37; Frank. Sava za klub št. 45; Mijo Znavor ttza mir. št. 51; Geo. Maravit in B. Bo^danovič za udr. št. 53; J. Mantoni za udr. št. 61 ; Frank Osek za klub št. 64 ; Jos. Lang za udr. št. 77; Frank Bešenič za udr. št. 60; Jos. Ozanié za u*lr. št. 48; M. Kirn za udr. št. 88; M. Božič in D. Popovic za udr. št. 30; refentje izven eksekutive: Ili-ia Šušnjar. Dimiter Ekonomoff, Spasoje Markovič. Ivan Masten in Teodor Cvetkoff. Verifikacijski odbor je pregledal pooblastila m konštatiral, da so vsi navzoči delcgat-je pravilno izvoljeni in da imajo pravico do ' sedeâa. Nato se je zbor konstituiral. Predsednikom je bil soglasno izvoljen sodrug Zikir, dvema podpredsednikoma pa sodruga Mantoni in D. Popovic. Zapisnikarjem so bili izvoljeni 3 sodr. od vsake narodnosti po jeden in sicer za Slovence Fr. Novak za Hrvate V. •Bornemissa in za S; be J. Polovi-na. Sodrug I. Sunjar je opozoril kongres, da se istega dne vsi prvi zbor nemških socialistov v New Castle. Pa., ki ima namen ustanoviti nemško socialistično sekciji v Ameriki. Predlaga, da naš 7/bor brzojavno pozdravi zboru-i joče nemške sodruge. Soglasno I sprejeto, da se takoj odpošlje sle-f dača brzojavka : Milwaukee. Wis. Dec. 25, 1912. German Socialist convention, New Castle, Pa. Comrades:—Greetings and best wishes from Slovenian, Croatian, Servian and Bulgarian Socialists I in convention assembled. The ' future is ours. Committee. ng (Sodrugi! Slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski socialisti zbrani na konvenciji vas pozdravljajo in želijo vam vse najbolše. Bodočnost je naša. Komite.) V razpravo je prišel opravil-nik in razprava je trajala do m opoldne. ol Po mnogih debatah je bil spre-rtjet opravilnik za kongres, kateri Alr>o razviden iz zapisnika.Takisto je ,iXil po kratki debati sprejet tudi %Zi^nevni Ted. h j Nato je tajnik sodrug Petric rtaporočal o delu in stanju Zveze v stil dobi od prvega kongresa. Porodilo je bilo v celosti objavljeno Ifadnji teden v 'Proletarcu', tako ijja ga je imel vsak delegat v tisku ir^red seboj. O poročilu, ki jo bilo Za^kar zanimivo, se je vnela ži-mfaluia debata. Delegatje so z ve-mfceljem vzeli na znanje podrob-tiiostne podatke o lepem napred-\] kn zveze prvih dveh letih. Finanč-r^io stanje ob koncu leta 1912 sicer jI i tako povoljno knkor je moral-rerO stanje .toda prvemu je pripi-piati, da je Kristanova predava-et.rljska tura stala blizo dva tisoč S tfolarjev. Tajnikovo porodilo je ft^ilo soglasno sprejeto. Sledila so poročila osrednjih ¿/narodnostnih odborov. O stanju slovenske sekcije je poročal sodr. Petri?, o stan.u hrvatske sekcije aodr. Bešenič in glede srbske ekeije sodr. Savič. Vsa tri poro- čila bodo objavljena v celoti v zapisniku. Najvažnejša točka dnevnega reda je bila brezdvomno ustrojstvo ali pravila. Referati in debate glede te točke ko trajale brez malega poldrugi dan, l*rvi je referiral sod. Blagoje Savič in predložil svoj načrt pravil. Savičev načrt je obsegal popolnoma drugačno formo organizacije kakor je bila doslej, namreč centralizacijo zveze, to je, da odpade avtonomija narodnostnih sekcij in z njo osrednji odbori z svojimi blagajnami. Za ta centralizacijski načrt so se vneto potezali srbski in zvečine hrvatski sodrugi. Slovenski dele-pratje so soglasno bili proti temu načrtu, ker so uvideli, da z ozi-rom na naše materialne razmere in potrebe še ni čas zadosti zrel za centraliziranje. Podpirali pa so načrt pravil sodruga Petriča, kateri je obsezal ne popolno formo (decentralizacije, temveč formo federativne avtonomije, to je da se združijo Hrvatje in Srbi v srbo-brvatsko sekcijo ,a Slovenci ostanejo avtonomni kot do-sedaj. Vnele so se burne debate. Savičev načrt so zagovarjali v daljših govorih sodrugi Ekonomoff, Cvetkov, Šu&njar in cela vrsta drugih; za Petričev načrt so pa govorili Zavrtnik st. in ml., Podboj, Petrovčič, Molek, Bese-nič in drugi. Pri glasovanju je pa prodre Savičev načrt s 30 glasovi proti 15. Savičev načrt pa je bil v specifični debati dokaj pre-drugačen. Tako je bilo sprejeto, da eksekutiva obstoji s štirih članov od vsake narodnosti,kateri se volijo potom referenduma. Eksekutiva izvoli iz svoje srede tajnika-prevajalca. Iz eksekutive se tudi volijo po tri člani od vsake narodnosti v posebne odseke za časopisje. Osrednji odbori sedaj odpadejo; ostane le jeden centralni odbor za vse tri narodnosti ozir, štiri — ako se pridružijo Bolgari — z jedno centralno blagajno. Mesečni prispevek ostane kakor doslej 2f>c inesečn . Nova pravila gredo na splošno glasovanje članstva, nakar šele stopijo v veljavo. Resolucija sodr. Markoviča za spojitev "Radničke Straže" in "Narodnega Glasa" v jeden nov list, je propadla. Glede zvezne tiskarne je kongres določil, da se sedanja inkorporacija razveljavi, delnice po možnosti odkupijo in potem zveza sama prevzame skrb ter vodstvo tiskarne. V četrtek dopoldne je prišla pismo sodrusra Etbina Kristana iz stare domovine nasldvljeno naravnost na kongres. Sodr. Kristan v pismu pozdravlja zborovalce in jim želi najboljšega vspeha. Ko je sodr. tajnik pismo prečital, za-grmel je v dvorani buren aplavz. Soglasno je bil sprejet predlog, da se takoj odgovori sodr. Kristanu in obenem, da v znak priznanja za veliko delo, katero je sodr. Kristan z vršil v Ameriki. vstane cela delegacija. Obenem je bila tudi sprejeta po sodr. Ivann Moleku predložena resolucija glede sodr. Kristana. II .kongres Jugoslov. Socialistične Zveze, zborujoč v Milwaukee, Wis., konštatira, da je sodrug Etbin Kristan, socialistični svetovalec mesta Ljubljane, na svojem agitacijskein potovanju v. Ameriki pripomogel do velikega moralnega vspeha v razširjanju socializma med tukajšnjim pro-letarijatom, za kar mu kongres izreka iskreno priznanje. Pismo sodr. Kristana in odgovor kongresa se objavi v zapisniku. Kongres je dalje sprejel resolucijo srdbskega sodr. Spasoje Markoviča. katera žigosa balkansko vono in sedanje priprave med Avstrijo in Srbijo. Vsled pomanjkanja časa je moralo izostati več referatov, tako referat sodr. Zavrtnika st. glede podpornih društev, sodr. Kkono-inoffa o taktiki in sodr. Cvet-kova glede discipline. Vsi ti referati se objavijo sedaj v naših glasilih. Kongres je bil zaključen v soboto ob eni uri popoldne Trajal je torej brez malega štiri dni. Na kongres je došlo veliko brzojavnih pozdravov, ki se objavijo v zapisniku. Zapisnik prinese sploh vse resolucije in poročila v celoti, iz katerega bo šele natančno razvidno vse delo, ki ga je izvršil nas drugi zbor. Izide morda že drugi teden. Jugoslovanske socialistične organizacije v Milwaukee na božični večer priredile aodrugom delegatom krasen zabavni večer z dramatično predstavo "Borba" v treh dejanjih, s petjem in tara-buranjem. Udeležba je bila povolj na tako, da je in vsakdo moral biti zadovoljen. Sploh so milwau-ški sodrugi zunanje delegate s svojim gostoljubnim sprejemom in izvrstno postrežbo vsestransko zadovoljili, zakar jim gre iskreno priznanje. Tako je potekel božič zastopnikom razredno zavednega jugoslovanskega delavstva v Milwaukee v koristnem delu in v obči zado-voljnosti. Zakaj so bili Turci poraženi. "Junaške" zmage balkanskih za voznikov v pravi luči. "The Chicago Daily News" priobčuje z dne 21. dec. od svojega posebnega poročevalca v Sofiji na Bolgarskem sledeče poročilo: "Zakaj so bili Turki v sedanji vojni s tako lahkoto tepeni in poraženi na celi črti in kakšno vlogo so igrali Grki, da so zagotovili zmage svojim zaveznikom Srbom in Bolgarom, zvedel sem šele te dni. To skrivnost mi je zaupal nihče drugi kot sam lajtnant Ni-kolaides, grški vojni ataše in diplomat ični zastopnik v bolgarski armadi. Kot tak imel je Nikolai-des priložnost, da vidi in zve več kakor kateri drugi ataše in vse kakor več kot kateri časnikarski poročevalec, kar jih je bilo na bojnih poljanah te menda najbolj tajne vojne, kar jih je še kdaj bilo. Nekatera njegova odkritja so naravnost senzančna. 44 Vojaške oblasti v Evropi" -•ekel je lajtnant Nikolaides -"ki poznajo Turka kot dobrejfa vojaka, se čudijo, na kak način ie mogla biti otomanska armada tako hitro razpršena in dokraja demoralizirana.Povedal Vam bom. kaj je uzrok, dasiravno bi se Grkom v Turčiji slaba godila, če se ta resnica zve tamkaj." Znamo vam je mogoče, da Turčija vsled političnega srodstva v zadnjih letih ni nikdar sanjala, da se bo tudi Grška pridružila balkanski zvezi, vsled česar se je pripravila za vojno samo proti Bolgarski, Srbiji in Crnigori. Ko |jo pa tudi Grčija pričela z vojno, vladalo je v Carigradu veliko razburjenje. Morje, na katero so turške vojaške oblasti veliko računale, jim je bilo naenkrat zaprto; jedina železnica v Mali Aziji — bagdadska črta — katera jim je bila na razpolago, pokazala se je za nedostatno za transport boljših regimentov. Tako torej so bili Turški prisiljeni potihniti v armado vsakega količkaj sposobnega moškega v Macedo-niji, med katermi je bilo veliko število — če ne polovica — krščan skiii Grkov. Ce ste že videli turške vjetni-ke, potem si lahko mislite, kakšna mešanica je tvorila turško armado. Stari, upognjeni možje in golobradi fantalini, ki menda v vsem svojem življenju še niso streljali s puško. Toda grški podaniki so bili še slabši vojaki. Takoj v začetku vojne so pričeli na ga jat i Turkom. Ovirali so topove in v mnogih slučajih so pokvarili mehanizem, da v najres-nejšem trenotku ni bilo mogoče streljati z njimi. Ležeči za obko-pi med bitko klicnli so eden drugemu prej dogovorjena znamenja, nakar so naenkrat vrgli orožje od sebe in pričeli bežati. Posledica je bila, da jc nastala v celi turški bojni vrsti velika panika, ki je u-činkovala, da so za njimi bežali tudi turški vojaki. Ranjen turški polkovnik, precej izkušen v vojaških stvareh, katerega sem videl v tukajšnji bolnišnici, mi je pravil, da nikakor ne more zapopasti, zakaj so njegovi vojaki — večidel krščanski Grki — brej: vsakega zroka zbežali iz bojišča in njega pustili na cedilu. Jaz bi mu bil lahko povedal uzrok. Koso Bolgari zasedli Kirk-Kilisič, poklonil jim je tamošiiji grški konzul celo baterijo strojnih topov, katero so turški vojaki grškega pokolenja skrivoma ostavili in izročili konzulu. Tradniki na turških železnicah so večinoma Grki. Blizo Drino-polja so Bolgari zaplenili cel tur- ški vlak poln živeža in drugih stvari. Turki, ki so bili zadaj, so zvedeli in so brž telegrafirali nazaj, da se imata takoj ustaviti dva vlaka, ki sta sledila prvemu — toda brzojavni operator je bil Grk jn je dotično brzojavko enostavno zavrgel. Poaledica je bila, da sta tudi druga dva vlaka nadla Bolgarom v roke. To ji« samo par vzgledov, da lahko veste, kako so Grki pripomogli do noraza Turkov." Lajtnant Nikolaides je dalje tudi povedal, da so Bolgari v mno-vih slučajih kršili vojne predpise. Tako n .pr. so vdrli z bajoneti nad Turke iz daljave na 800 do 1000 metrov, med tem ko se vojni predpisi glase za naskok z bajoneti le iz daljave 4*00 metrov." "AMER. SLOVENCU." Jolietsko glasilo socialistože-rov in ultra-fanatikov je v svoji božični izdaji — katera je imela na veliki sliki križ prepleten z dolarskim znamenjem v dokaz, da njih katoličanstvo temelji na dolarju — zopet nekaj kvasilo, da linijski delavci zavračajo socializem. Visokokatoliškim frakar-jem v Jolietu povemo na glas, da koder niso unije starokopitnega kova v posesti absolutističnih linijskih generalov a la Gompers, Mitchell etc., je članstvo teh unij po večini socialističnega duha. Seveda, unionistov take baže, kakor šnih je 38 vodij in business-agen-tov, ki so bili zadnji teden v In-dianapolisu spoznani krivim dina-mitne propagande, ne maramo v socialistične vrste. Take unioniste drage volje prepuščamo tam kamor spadajo — med katoliške Irce, republikance in demokrate! Te vrste unionisti naravno nasprotujejo socializmu. Toda jasni se tudi v starokopitnih unijah. Unij-ski delavci bodo prejalislej spoznali. da samostojna politična akcija več zaleže kot pa dinamit in pridružili se bodo socialistični stranki. "Amor. Slovenec," ti pa nadaljuj s svojo prot¡socialistično gonjo. LISTU V PODPORO. 'Op. ur.) — Ker jo prišlo potem, ko so šle notranje strani v ¡tisk, nove podpore, izkazujemo i-ste na dveh mestih.) Ig. Bozovichar, Cumberland, ' Wvo...................$.20 Anton Logar, Monogahela | City, Pa................50 Anton Brunovich, Joliet, 111. .50 Anton Suhjati, Dunkirk, > Kans. . .................25 Joe Opara, Dunkirk, Kans.....25 Joc Snoj, Dunkirk, Kans........05 John Maček, Barton, Ohio......25 Frank Domivšek, Stone City, | Kans..................1.00 Joe Cekjati, Stone City, ! Kans...................75 M at h Komac, Stone City, I Kans...................25 Martin Žajber, Stone City, Kans. Frank Grobolšek, Stone City, Kans. .25 .25 Frank Pogačnik, Stone City, Kans...................15 Joe Kravanja, Stone City, Kans...................10 Mike Maček, Stone City, Kans...................10 Matil. Kravanja, Stone City, Kans.................. * .10 Fanv Kravanja, Stone Citv, Kans...................10 Mike Mikel, StonejCity, Kans....................05 Neimenovan, Stone City, Kans...................50 John Pogačnik, Stone City, Kans...................40 Ch. Pogorelec, Pueblo, Colo. .25 Horoni m Stanich, Forest City, Pa................40 jouis Senk, ker je pokazal bodočega profesora teorije blaženega Antona od Kala-na univerzi sv. Simplicija, gosp. Laknerja v pravej luči....................50 Listnica upravništva. Vsem onim, ki so zahtevali od upravništva točen odgovor, a ga niso dobili, naj upoštevajo uprav-nikovo odsotnost vsled II. kongresa J. S. Z. ter nedostatek o-proste! 1 Upravništvo. Razširite ivoje znanje I Poučite 10 o socializmu l Razvedrita si duha! — "Proletarec" ima v tvoji knjiievni zalogi sledeča knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes: LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: Etbin Kristan: "Samoavoj", mehka vezba.............................§0 "Pod Spovednem pečatom", I. zvezek................................ l.of II. zvezek............................... ..80 Upton Sinclair (poslov. Jo«. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Povest i* ehicaikih klavnie.........................................$1.00 Etbin Kristan: "Francka ln drugo"..................................25 Pavel Mihalek: "Iz niiln iivljenja"..................................6« "Tajnosti Španske inkvizicija". (Ootedaj iaili samo fttirje »opiti). — Snopič po..................................................... . S BROŠURE ZA S00IAU8TIČN0 PROPAGANDO. Vladimir Knaflii: "Socializem"..................................... 1.5« Enrice Ferri: Socializem in moderna veda.............................60 "Država prihodnjoati" ............................................. 20 "Praletariat"...................................................... Etbin Kristan: "Nevarni aeclallaam".................................15 "Strahovi." (Priporočljivo)......................................lf "Komunistični manifest"............................................tt "Zakaj amo aociallati"...............................................l« "Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................1® "Socializem"................ia , 1 ..................................................... .IV "Kapitaliatični raarod"..............................................if "Socijalna demokracija ia kmetako ljudatvo"..........................| MVojna ln aoclalna demokracija"......................................if "Občinski socializem"................«k "Moderni socializem" . . 10 "Naia bogatetva" . « Po C. Clinne ju Iv. Molek: "Soclaliatičnl katekiaem"..................10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): "Katoliiko svetovno nazlranje ln avobodna znanost"...............35 "Krat av. Vladimlrja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25 "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.)...............................90 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konaumnih druitvlh".............................................l« "Narodno vprašanje ln Slovenci"......................................u "Moderni politični razvoj. — Moderni goapodaraki razvoj. — Cilji ao- cializma.'' . ..................................................... jo "Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj ia iivljenja fajmoštra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedei za "nebeško kraljevstvo"............................................... "Kake Je lep vojaški atan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .H Sodr. Kristan doma. Sodrug Etbin Kristan se je povrnil 8. decembra m. 1. srečno v Ljubljano. Kakor je poročal s pota, imel je par dni na morja nemirno vožnjo, drugače pa je imel ugodno potovanje. Vse ta knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOV-NE DRUŽBE NA ZNANJE! V smislu zakonov države Illinois in seje direktorija J. D. T. D. se vrši v torek dne 14. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani Frank Soukupa, vogal 26. ceste in Avers Ave. V. REDNI OBČNI Zbor DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOV. NE DRUŽBE s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zbora po predsedniku: 2. Volitev odbora za pregledanje pooblastil; 3. Volitev predsednika za občni zbor; 4. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 5. Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odbornikov. 6. Poročilo upravitelja in urednika ; 7. V korist družbe; 8. Razno; 0. Volitev direktorija za leto 1913; 10. Razpust zbora. Delničarji, ki z enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zbopu zastopajo. Vsaka delnica ima en glas. Direktorij Jugosl. Del. Tisk. Družbe. Stran Ka Na znanje. Ker se je delo v uradu glavnega tajnika vsled IT. kongresa precej nakopičilo, so vsi oni, ki pričakujejo kaj od tajnika, naprošeni, da malo potrpe. V kratkem pride vse na vrsto. Tajništvo Zveze. Naznanilo. Slov. pevsko in izobraževalno dr. "Bled" Franklin-Concmaugh. Pa., naznanja s tem potom Vsem cenjenim gg. pevovodjem, kateri so poslali svoje ponudbe glede službe pevovodje, da je isto oddano gospodu Ignaeij-u Hude, dosc-dajnem pevovodju slov. pev. dr. "Sava" v Barberton, Ohio. Toliko v prijazno obvestilo. Franklin, posta Conemnugh, Pa. Dne 20. 1012. Andrej Vidri h, tajnik. N. B.: — "Bled'* ima pevovo-djo, ga ne potrebujemo, za pevsko dr. "Bled" Cone-maugh, Pa. John Pajk. Rockwood, Pa. — V tem kraju je malo Slovencev, zato se pa tudi redkokedaj sliši iz te naselbine. Ker je ravno potreba to nanesla, hočem poTočati nekoliko o tukajšnjih razmerah. Z delom gre še precej dobro in tudi zaslužiti se da toliko, da se človek preživi. Delo se sicer lahko dobi, a le malokdo ostana tu, ker je premog prenizek, je namreč samo 10 eol visok. Zaradi tega se moramo plaziti po kolenih za profit naših premogarskih mogotcev. Omenim naj tudi, da je priredilo naše društvo "Kari Učekar" št. 54. S. D. P. Z. v Connemiaugh, > celico pod božičnim drevescem prid društvene blagajne. Veselica se je obnesla nad naše pričakava-nje, k čemur je veliko pripomoglo društvo "Zvesti bratje" iz Gar-ret, P., ki so nas posetili ter pripomogli k lepemu uspehu, -a kar se jim kat najtopleje zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo govornikom, ki so nastopili ob tej priliki in povedali dosti pomenljivega za delavca, Vsem skupaj še enkrat hvalu! Jurnej Hočevar, predsednik. I Mutilated d ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892, Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kar»«. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kan* Tajnik: JOHtf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, K»"« Blagajnik : FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikir: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. Frontenac, Kana NADZORNIKI: PONGRAC J URSE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZIAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Va: dopisi se uaj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku ______ MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. — Raznasalec sem bil, hoje sem vajen. Stric Mihajlo mi je velel : na, nesi! Če si izgubljen, tedaj si sam... .. — Alijjudstvo mnogo čita? — je vprašal Nikolaj. — Vsi, ki znajo... celo nekateri bogatini čita jo... oni ne dobivajo spisov od nas ... hitro bi nas imeli! Dobro vedo, da je to zanjka zanje... Nikolaj je pogledal in vprašal: — Zaka j — zanjka t — Kaj pa drugega? — je začudeno vzkliknil Ignacij. — Kmetje si vzeino zemljo od gospoda in bogatinov, s svojo krvjo jo izpero ... Sami si jo razdele med sabo, in sicer tako, da ne bo gospodov ne delavcev... kako pa! Zakaj pa naj bi se sicer prerekali, če ne za to! Kako da bi bil užaljen, je gledal Nikolaja nezaupno in vpraša-joce; Nikolai se je molče nasmejal. — A če se kmetje danes po vsem svetu upro in če zmagajo, pa bo jutri zopet — eden bogat, drugi pa siromak ... potem, prav lepa hvala! Ali naj se zmerom te-pemo ?... Dobro vemo — bogat-stvo je kakor sipa,*mimo ne leži. dokler živi, se razteka na vse strani, zopet si ugrabi vso zemljo ... Ne, zakaj paî — Ne jezi se! — mu je dejala mati šaljivo. Nikolaj je zamišljeno vzkliknil: — Če bi le hitro ooslali tja letak o Ribinovi aretaciji! Ignacij je napel ušesa. — Danes se razgovorim ž njim ! — je dejala mati. — Ali je letak gotov? — je prašal Ignacij. — Da. — Dajte, da jih odnesem tja !— je predlagal fant z blestečimi oč-ini. — Vem, kaj in kako... le dajte ! Mati se je potihoma zasmejala, ne da bi ga pogledala. — Ampak ti si vendar utrujen in bojiš se, in dejal si, da ne poj deš nikdar več t ja ... Ignacij si je pogladil s široko dlanjo kodrave lase na glavi in je rekel mirno: — Utrujen sem, pa se odpočijem . . . Bojim se seveda tudi!.... Do krvi bijejo človeka, kakor pravite sami ; . . nikomur ni do udarcev ... A po noči se že pri plazim... Le dajte. . . še nocoj se odnravim na pot. . . Umolknil je, premislil in na mrščil obrvi. • — V gozdu se krijem in obvestim svoje ljudi: pojdite, vzemite si! To je — najboljše. . . Če raz našaš sam, pa te vjainejo, je škoda za letake. . . oprezno je treba delati, nič jih ni preveč . . . — Ali kaj pa s tvojim stra hom ! — je znova pripomnila ma ti z veselim nasmehom. Veselila jo je iskrenost kodravega. krep kega fanta, zveneča iz vsafee npe gove besede, in njegov odkrit obraz. — Strah je strah, a delo je pa delo! — je odgovoril.: — Kaj se mi smejete? Ali se vi nič ne bo jite?. . . Če je treba, mora člo vek v ogenj. . . taka je stvar!.. — Eh, otrok moj! — je nehote vzkliknila mati, prevzeta od ra dosti. Fant se je zasmejal zmede no. — Ali sem še celo otrok! Nikolaj, ki je ves Čas dobrodušno, z mežikajočimi očmi ogledoval fanta, je izpregovoril: — Vi ne pojdete tja! — Kaj pa naj delam? Kam pa? — je vprašal Ignacij nemir no. — Namesto vas pojde kdo drug a vi mu oodrobno razložite, kaj in kako. Kaj ne?1 — Dobro! — je dejal Ignacij nezadovoljno. — A vam preskrbimo dobro izkaznico iti vas napravimo za gozdnega čuvaja. . . Mladenič je urno vzravnal glavo in vprašal vznemirjeno: ( — A če pridejo kmetje po dr va, ali kaj podobnega... ka. potem? Ali naj jih uklenem? To se tni ne poda . . . Mati se je zasmejala in Nikolaj tudi; to je fanta zmedlo in užalo-Stilo. - Ne vznemirjajte se! — »a je potolažil Nikolaj. — Kmetov ne bodete lovili.... verjemite mi. . . — Potem je stvar drugačna!— je zamomljal Ignacij potolaženo, zaupljivo in se nasmejal Nikolaju. — Veselje imam tudi za tovarno; tam, pravijo, so pametni judje. . . V njem, v njegovih širokih prsih je ves čas gorel neenakomeren ogenj, ki še ni zaupal svoji lastni sili. Jarko je bliskal v njegovih očeh in odseval iz notrajnosti, pa nenadoma ugašal, pokrit z dimom nerazumljivega nemira in neubra-nosti. Mati je vstala izza mize in dejala zamišljeno zreč skozi okno: - Eh, življenje . . . petkrat na dan se nasmejes, petkrat se raz-jočeš . . . Lepo! Ali si končal Ignacij? Pojdi spat... — Nečem. . . — Pojdi, pojdi. . . — Pa ste, strogi! No pa poj-dem. . . Hvala vam za pogostitev ... za prijaznost . . . Ko je legel na materino postelj, je mrmral: — Sedaj bo vse dišalo po katranu . . . Eh! Ali ni škoda. . . Neče se mi spati . . . Ampak do->ri ljudje. . . Nerazumljivo. . . kakor da bi bil človek stotisoč vrst od vasi.". . Kako je posegel vmes, ko sem vprašal po sredini... A na sredi so ljudje, ki ližejo roke.. . tem, ki nas bijejo v obraz . . . zlodeji.... Naenkrat je glasno zasmrčal in zasnal z visoko privzdignjenimi trepalnicami in z napol odprtimi usti. . . XXI. Pozno zvečer je sedel v majhni izbi pod zemljo nasproti Vjesov-šeikovu in mu dejal z zamolklim glasom in namrščenimi očmi: — Na srednje okno štirikrat. — Štirikrat? — je Nikolaj skrbeh ponovil. — Najrvo trikrat, tako. . . In z upognjenim prstom ie po- t rkal po mizi: — Enkrat, dvakrat, trikrat. Potem še enkrat . . . d 1 * — Razumem. — Odpre vam rdečelas kmetic in vas vpraša: po babieo? Reeite mu: da, od tovarnarja! Drugega nič, bo že razumel! Sedela sta in stikala vkup gla ve, oba krepka in postavna! in se razgovarjala s pritajenim glasom A mati je zložila roke na prsi stala poleg mize in opazovala >Vse to skrivnostno trkanje, do govorjena vprašanja in odgovori, vse to ji je zbujalo notranji smeh in mislila si je: — Otroci so še . . . Na steni je visela svetilka in razsvetljevala vlažue lise in slike iz časopisov; na tleh so ležale pobite posode, obrezine krovnega železa. Skozi okno je sijala s tem-višine velika, svetla zvezda. Duh po rji, oljnati barvi in po vlagi je napolnjeval izbo. ^ Ignacij je bil oblečen v debel jesenski plašč grobega blaga; po godu mu jebil, in mati je videla, kako ljubeznivo je z dlanjo gladil rokav, kako se je ogledoval, obračajoč s težavo svoj trdi vrat. In v prsih ji je mehko razbijalo: — Otroci. . moji dragi. . . — Tako! — je dejal Ignacij in vstal. — Zapomnite si — najprvo k Muratovu, pa vprašajte starca. . . — Zapomnim si! — je odgovoril Vjesovščikov. A Ignacij mi! očividno še ni verjel, pa je znova ponovil trka nje, besede in znamenja in mu nazadnje pomolil roko: — Sedaj smo gotovi! Na svidenje, sodrug! Pozdravite jih! Povejte jim, da je Ignaeij živ, zdrav in vesel! Dobri ljudje — bodete videli. . . Z zadovoljnim pogledom se je premeril, pogladil plašč s svojo roko in vprašal mater: —. Ali naj grem? — Ali poznaš pot? — Gotovo f. . . Na svidenje, sodrug i! Z visoko vzdignjenimi pleči, izpahnjenimi prsi, z novo čepico na učesu, z rokami v žepu, je odšel. A na čelu in na sencih so mu veselo plesali svetli, mladi kodri. — Sedaj sem tudi jaz pri de lu! — je dejal Vjesovšeikov m**h-ko in pristopil k materi. — Dolgočasno mi je že bilo ... iz ječe sem ušel — zakaj? l)rug»'ga nisem delal, kot skrival sem se . Saj sem se tam vendar marsikaj naučil. . . Pavel mi je ulival možgane! Ampak. Nilovna, ali nisi slišala, kaj je sklenieno za stran beera? Ali bo kaj iz tega.' — Pojutrišnjem izvem! — je odgovorila mati in nehote ponovila: — Pojutrišnjem šele. . . Položivši svojo težko roko na njena pleča je dejal Nikolaj: — Reei jim, starejšim, oni te poslušajo, da vsa stvar zelo ahka! Le poglej sama, tu je stena jetnišnice . . . zraven j«* cestna svetilka. Nasproti je trg. na evo pokopališče, na desno ulice, mesto. K svetilki prihaja Iam-pist, — po dnevi, da osnaži svetilke, prisloni lestvico k steni, spleza gor, prtrdi na zid konec vrvične lestvice, pa jo spusti na vorišče jetnišnice in — odide! Tam za zidom vedo kdaj da se to zgodi, pa prosijo kaznjence, da zaženo hrup, ali ga sami napravijo, med tem pa splezajo po estvuH čez steno — en, dva, tri! Mirno odideio v mesto, ker preganjalci se obrnejo predvsem na trg. na pokopališče. . . Pred materinim obličjem je urno mahal z rokami, risal svoj na/*rt — vse je bilo preprosto, jasno in spretno. Kot okornega, neokretnega ga je noznala in čudno ji je bilo videti njegovo koza-vo obličje živahno in gibko. Drobne Nikolajeve oči so gledale prej na vse z mrko zlobo in nezaupljivo, a' sedaj kakor da bi bile na novo urezane, so dobile ovalno obliko in so se svetile z enakomerno, toplo svetlobo . . . — Pomisli vendar — po dnevi .O belem dnevu. Komu kan« v glavo, da ubeži kaznjenec o be-em dnevu, pred očmi vseh, iz ječe?. . . •— Pat če ga listrele! — je «lajala ženica trepetajoče.- — Kdo? Vojakov ni, a pazniki zahiiajo s svojimi samokresi žeb lje. . . — To je vse lepo . . . — In — gotovo! Le govori ž njimi. Vse sem že pripravil, vr-vično lestvico, kljuko zanjo, s svojim gospodarjem sem govo- pokazal visok, krepak človek, za-kašljal, napel obrita liea, pljunil in hrinavo pozdravil: - Na zdravje . . . — Tukaj je, le vprašaj ga! — je vzkliknil Nikolaj. — Mene? O čem? — O begu . . . — Aha! — je rekel otiraje si brke s svojimi črnimi prsti. — Glej, Jakop Vasiljevič, ona ne veruje, da je mogoče. — Ne veruje?. . . To se pravi, da neče. A midva hočeva, zato verujeva! — je mirno dejal gospodar, se pripognil in zamolklo zakašljal. Okašljavši se je prijel za prsi in dolgo stal sredi sobe so peč in ogledujoč mater s široko odprtimi očmi. — Jaz ne odločujem o stvari, Nikolaj! — je pripomnila Nilovna. — A ti govori ž njimi, reei jim, da je že vse pripravljeno! (V bi jih iaz videl. . . bi jih že pregovoril. Široko je razprostrl roke in jih zopet sklenil, kakor da bi nekaj objel, in iz njegovega glasu je zazvenelo goreče čuvatvo, ki je spravilo s svojo silo mater v začudenje. — Kakšen fant! — si je mislila, glasno pa je dejala: — O tem odločujejo Paša in njegovi tovariši. . . Nikolaj je zamišljeno sklonil Klavo. —K enkrat roko in ljubezniv, mil izraz je zatrepetal v njegovem obličju. — Na svidenje, mamica ! Čakala je in ni izpustila roke. — Ne vznemiraj se ... ne jezi se ! — ji je dejal. Te besede in pa trda guba na čelu so ji odgovorile. — Kaj pa ti je? — je zamrmra-la sklonivši e-liivo. — Kaj pa?... 1'rno je odšla ne da bi ga pogledala, da ne izda svojega čuv-stva s solzami v očeh in s trepetom svoiih usten. Spotoma se ji je zdelo, kakor da.bi jo bolele ko sti v roke, v kateri je tiščala si nov odgovor in kakor da bi ji vsa roka od udarca po plečih odreve nela. Doma je stisnila listek Ni kolajevu. se vstopila predenj in čakajoč, da V razgrnil zmečkani Papirček, je še enkrat začutila trenet upanja. A Nikolaj je dejal: — Seveda! Piše: ''Ne uidemo, sodrugi, ne moremo. Nihče od nas. Izgubili bi samospoštevanie Zanimajte se za kmeta, ki so ga nedavno zaprli. Zaslužil je vašo skrb, vreden je napora vseh sil. Molčala sta. nenadoma pa je rekla mati medlo in potiho: — Ne razumem... zakaj noče ... ko more ? Nikolaj je skočil na noge ja, da utopi v po tokih H&mpanjea svoje žalostne spomine in se izfci- vi ter izdivja v omotniei razkošnih gostij ... Naši pisatelji, kakor pravim, ne poznajo veljave denarja. Manjše zneske načelno zametu-jejo. Če navajajo svote, «o vedno milioi^i, dvajset do trideset letnih dohodkov — manjše številke se jim ne zdijo vredne, da bi »e o njih govorilo. Ali je kdo od vaa ¿e kdaj bral. tla je imel Artur na primer 90 kron mesečnih dohodkov? S tem je pa v zvezi še neka druga napaka. Prj opisih oseb vedno izpušča jo bistven znak. Na dolgo in široko opisujejo postavo, lase, nos, obleko in značaj — samo ene, ja ko važne stvari se pa nalašč izogibljejo. Privoščijo na m u pogled v skrivnosti ob lačilnice svojega junaka, v tajno delavnico njegovih micli, v najtemnejše kotičke njegove duše, skratka v vse, le na njegov denarni mošnjiČek. In baš to bi morali storiti najpreje. Tako bi či-tatelj najpreje spoznal s kom ima čast, in oris značaja bi na mah bil postavljen v najsvetlejšo luč. Jaz hočem napraviti prvi skromni poskus v tej smeri. Evo denarnico mojega junaka, gospoda Alfreda N.! Prosim, poglejte notri — tu vidite par priedelčkov in v njih — nič; tu poseben predelek . . navzgor. jo stresemo . . . kaj pade iz nje? Nič . . ; Druge osebnosti zdaj hitro od-jyravim. Deloma sledijo že iz brez-vsebinskega uvoda. Vitka, pravilno vzraščena postava . . . upad- 4 io, sanjavo obličje ... na ustnih grenkoben nasmeh in v glavi svet pretre«ujoči nazori. Na nogafo par ponošenih škarpov, na sebi dvomljive hlače in tri četrtine nekega suknjiča, v roki dva vatla dolgo pipo, ki se iz nje vije zad-. nji vzdih v podobi sinjega toba-kovega oblačka. Dim se dviga in vije. domišljija vpleta vanj svojo zadnjo podobo, ta pobledi, ugasne in se razblini z oblačkom . . . In pipa in fantazija ugasneta. In katera |>odoba se je razbli-* uila z dimom ? Podoba krasne brezčutne deklice . . . ''usto je zdaj v glavi, kakor v sobi. V prazne kote se je naselil mrak: iz omare za obleko zeva brezumna praznota: postelj sanja lepe sanje o blazinah; na jx>li-ci manjkajo knjige — in pomanj-Ribinovo fcanjp re/j iz vseh kotov: "Iii. hi! Svet te je zapustil, ljubica te je osramotila, jaz te pa ne o sta v im, ljubi moj dečko-" 1'gasla pipa zdrkne iz roke, z usten izgine grenkobni nasmeh, trepalnice se skrčijo in proč je zlati sen. Nekdo je nalahno potrkal na j po-1 vrata. Alfred je skočil pokonci , zvonilo je; Nikolaj in mati sta se Ali naj odpre? Nedvomno se jf j kdo zmotil jnjegovih znancev*go-i je izpre- tovo ni nihče, kajti te vedo, daj pogledala. — Saša je... hm! -govoril Nikolaj potiho Kako bi ji povedali? — je vprašala mati prav tako tiho. — Da-a. ali veste .. . — Iludo se mi smili . .. Pozvonilo je vdrugič, manj on ne more ničesar posoditi. To-jj da v božjem imenu- Previdno je j odprl vrata, s primernim ozirom na svoje dvomljive hlače in tri četrt inke suknjiča. V sobo je smuknil možic, čigar glasno, kakor da bi se človek pred saneanarjena zunanjost se je iz.- r durmi pomišljal in se ne bi mogel vrstno podajala k besedam, s kenj odločiti. Nikolai in mati sta vsta- terimi s0 npeljal : "Stare obl(j je zavrnil Alfred britko. ''Tu mara za obleko, tu poljiea za kn tu . . 0 go íol 1 î . j a I Naši pisatelji trpe na enaki napaki — vsi zapravljajo preveč denarja — seveda le na papirju. Le stopimo za junakom po njegovi deset pol dolgi poti: kaj vidimo? Navadno je brez službe, ne zavzema nobenih dohodkov bogate stopnje, pa kljub temu stanuje po najboljših hotelih, uživa najdražje jedi, puši izključno le dehteče havanke, ima za stare prosjake vedno eekin pri roki, za j žvenku; njegove oči napitnino stresa vselej le cekine, za ježo v temno noč mu je na razpolago vsak trenutek isker, osed-lan vranec, koplje se v morskih kopališčih, potuje po Italiji, in ko je tako zapravljivo preživel devet pol, razpolaga še vedno z zadostnimi svotami, da se iz obupa na nezvestobo svoje ljubimke vrže v burni vrtinec razveseljevan- im gre, tu . . ." Hlil "Bog zna, nie, čisto nič!" se čudil zid. "Kakor izpihano. Sk da. mladenič! Skoda. Aron dob' plača." Pri teh besedah je pote nil iz umazanega kaftana usnj 1 to denarnieo in jo stresel. k' Tedaj se je začni čisti jasi» evenk. mamljivi glas kovine, z J* pelivejši od pesni morske deklic 11 Alfred j»- vztrepetal ob teM so se |MV/.tnl 1 ji vo zalnxlle v umazano mošnjo0 Preko obraza židovega je kakor blisk zadoščenja in prezflfl ljivosti. Božajoč z roko kvišl^ molečo mošnjo, je klepetal daljni Aron dobro plača, mladi mozfl Aron kupi vse, vse, vse i»» •i] "Saj vendar vidiš, da nié nr* mam!" je zakrival Alfred jezno** "Flj, gospod, saj ni treba, d Itakoj vzrautete! (¡oh|k>i Aron dal iiiiioko škatljieo, v mraku je pnslcnkal fkiiiov ..." . njen napi»: "Ne norftuj ae, eifut! Sieer «fr- 44Plemeniti značaji!" po stofvnjieah naravnost v "Vidite", je klepetal Žid da- obraliaiuovo naročje ! "Aron zna, kaj govori," ga je miril zid z zoprn«} ponižnostjo. OoNpod poseduje r»*(lko drago Ije, "kako časten naslov je dodeljen N ašemu značaju. Razdeljene imam namreč po vrednosti. Tukaj — in izvlekel ji« drugo škatljieo cenost ,za katero bi Aron plačal, —"imate poštene, staročeške /na karkoli bi gospod zahteval." čaje, nahajajo se običajno pri i Pri teh besedah je segel s prsti ljudeh z dolgo brado, ki niso ni-/ v mošnjo. Alfr»nl mu je sledil z kogar* ubili; tnkaj so "Čisti zna ŽareČhn pogledom, govoreč: f "Dobro, govori, kaj imam, za kar ne vem t Kaj naj ti prodani t" ' Žiu »topi korak bliže, se skloni [k njemu in mu «ašepeče na uho: "Značaj!" Alfred se je ozrl vanj s široko izbuljenimi očmi: "Značaj? Ali noriš ?'' Žid se je odmaknil, se zravnal in govoril ponosno: "(Jospod so čudi. Ampak Aron kupuje vse»: ponošene obleke, dekliško krep-kost, stare dežnike, čast, kite, u-ttrinke, misleeev, zajčje mehove t aji", razmeroma po ceni, ampak manj trpežni; skriti se morajo prav posebno pred vetrtfm. Sieer si jih dajejo politični somišljeniki za darilo. V tej puččiei imam v zalogi, dobrodušne značaje — ve-čidelj izmeček . . . toda kaj je gospodu za moje škatlje. Rajši denar na mizo. kajne T" Zopet je izvlekel mošnjo ter položil svetle cekine drug na drugega. V hipu je obstal. 4k('ez pet let v tem času se /najde Aron zopet |vri vas, pa bodite kjerkoli. Ak<* mi vsote, ki Vam jo zdaj izročim. Aron kupi cel svet. (Vinu naj bi ne vrnete z obrestmi, bo značaj potem ne kufmval značajev? Zna- moj. Ste zadovoljni? čaji so dandanes redki. Ljudi | Alfred j»1 pritrdil. In pošastni brez značaja je povsod dosti..."' Alfred je strahoina zrl v pripovedovalca. Skozi okno so se pravkar izlivali zadnji prameni zahajajočega solnca, spreminjajoči Žida v pošast. Mošnja v njegovi roki je pekoče zaiela, skuštrani lasje in brada so se mu spremen.1 i v zlate niti, in guib njegovega kaftana in nepravilnih potez v obrazu je bleščalo zlato, njegove velike oči So žarele kovinast sijaj kakor ee-kina. Zdelo se mu je, kakor da gleda pred seboj zlatega demona z upognjenim tilnikom, s pohlepno skrivljenimi prsti, ki se hoče vreči na upehano žrtev, da izsesa iz nje živo kri in ud uši v njej poslednjo božansko iskro . . . Zastrl je obraz z obema rokama. Ko se je zopet ozrl, je videl Žida v prvotni podobi, brez »tirahotne-g^ sijaja — solnce je že zatonilo. t ."No, ali mi gospodek proda zna čaj? Arbn dobro plača. Povpraševanje za njem je veliko; kajti volitve so pred durmi . . . No. ali prodaste, gospod ? Airon plača silno svoto." ¡L Nato je potegnil Žid i/ mošnje l cekin, držeč ga med pisti kvišku, i Alfred je nekaj hipov poželjivo I zrl na lesketajoči se kolobar, ki | ga je bil zid v mraku bleščeče za-I ri^al, toda v trenutku se je okre-nil in dejal s krepkim, odločnim glasom: "Nikakor, ne prodam ga!" Žid je zmajal z glavo: "Ej. ej. ne prodaš ga? Bog zna. lep značaj! Dam dvakrat toliko! — Se ne? Trikrat toliko — čist značaj! [•— Tudi ne? Zn miljonarja vas napravim — bivali bodete v palačah. pili najžlalrtnejše vino. po-ljubovali najslajše uatnice ..." Alfred je strmel nekaj trenutkov v zrak. kakor da mu je priplaval pred oči krasen ideal, nato pa je potegnil s plosko roko pre-o oči in ponovil z vzdihom: "Ne proda m ga! t** "No, kakor gospod hoče. fio->od imej svoj značaj v družbi z bedo iu pomanjkanjem, Aron pa i svoj denar. Se priporočam!" Tu vrgel je cekin k ostalim, da so jas? 10 zaevenkljali, mošnjo pa po-asi spravil v kaftan, ter se odpravljal. I*ri vratih se je obrnil. B "Aron ima dobro srce", je mo-knljal, "in ne more ostaviti popisnega človeka v nesreči. Cujte. a/ Vam denar posodim, zastavi-e mi svoj značaj. Posodim na niz-* obresti. 50 do 100 — malenko-?!" Alfred je pomislil; ozrl se je po bi: v omari za obleko zevajoča >raznota. postelj brez blazin, |x>-;ica brez knjig, in naokolo se reži da: "Nikdar, nikoli te ne za-ustim!" Odločil se je. Zamahnil je z rp-po, kakor da se hoče otresti neprijetnih misli, iu zaklieal: "No, pa ga vzemi — zastavim ga!" Za trenutek je pa obstal. Kako' je mogoče značaj.zastaviti? To j*' vendar iarodek bolehnih m ožgan. Zatisnil je oči, jih odprl — Žid je stal še vedno tu; vičipnil se nad obrvi — žid ni izginil; nahajal •e je še vedno na prostoru, govoreč : "Jaz vem, kt\j dela gospodu preglavree. Ampak Aron ve za tvet." S temi besedami je potegnil iz kaftana navadno škatljieo za pi-lule, jo odprl in čez trenutek zo-PH zaprl. "Tako, Vaš značaj je zdaj notri!" je dejal porogljivo, trkajoč na pokrov škatljice. žid je sejjel globočje v mošnjo, s čudovito naglico so rasli zlasti stebriči do stropa i»be, in brezdaj-nja mošnja se ni izpraznila, vsebina njena je bila neizčrpljiva. Obdaruj nas nebo vse s takim mo-šnjičkom ! Potekli je pet let. Alfreda vidimo sreili onih vrtincev, kjer se v potokih peni šampanjec, blišče briljanti. šumi žamet iu svila. Sijaj, žareč kakor dan, peneči vo-dopadi, pestre senee, v vodah ma-meči vonj. sijajni vrtovi — vse to je nanizal zlati demon na e-nem prostoru. Alfred izgleda ja-ko dobro. Obrisi njegovega telesa so se zaokrožili, lica so napeta in zdrava, oči mu žarijo zadovoljno-sti. Pozna se mu, da srka v zmernih |K>žirkih iz čaše razkošja, s premislekom pravega samopašni-ka. Pomanjkanje značaja se mu izvrstno pot laja Tam je njegova žena. Toda ali je to še tista krasna. brezčutna deklica, katere podobo je bila njegova donršljija pričarala pred petimi leti'v dimov oblaček? Ne! Led njenega srca se je bil sicer otajal v blesku Alfre-dovih cekinov, ali Alf redov o srce se je nenadoma spremenilo v led. Ni ga več mikala «Iražestna podoba deklice, ki se mu je bila nekoč smejala i/, sinjine dehtečih oblačkov. ne — zdaj je bila v okvir-iu lesketajočega zlata. On svoje žene sicer ni ljubil, in tudi ona ga ni ljubila ; to na rvbeh ni najmanj motilo. Pred svetom sta se ljubila. v miru zasebnega življenja pa . , . Eh ! bedak, kdor si greni užitke življenja s starimi predsodki! Neznačajnost Alfredov o je javna tajnost ; vsak jo poxna, vsak mu je bere na obrazu. Pa vendar nosi svojo čelo ponosno |>o konci in vse se mu pokorno uktanja. Njegove prsi so odičeiie z redovi ; izkazujejo se mu največje časti; dostojanstvo, lepota, prekatijc-nost le/i pred njim v prahu. Pravični očetje ga sta vi ja jo svojim sinovom za sijajen zgled: glejte, kako visoko se je povspel! S kakšnimi sredstvi — ej, kaj za to, le da se mu vse klanja. Osiveli starci. ki se hudujejo nad pokvarjenostjo sedanjega sveta, se čutijo pomlajene ob stisku njegove roke; čemernim filozofom zjasni njegoy milostni jmgled obličje, srdito sp bojujejo zanj politične stranke, njegovo ime se vsiljuje ljudstvu s poveličevalnimi članki, v listih, brošurah, besednjakih in čitankah — in v oni podstrešni iz-^>i<*i, kjer je bil zastavil svoj značaj, sfdi zopet slok, bled mladenič v ponošenih škarpih in v razdejani obleki ter kuje nanj pri zadnjem zdihu lojeve sveče dolgo pesen, polna zanosa na vzvišene eilje človeštva . . . In jaz . . . jaz bi raje zložil spev na zlato! Tak spev bi bil času primeren. Deržavina visoka pe sen na boga se je že preživela ; za našo dobo nima nobene vrednosti več. izven v obliki, kakor jo je bil ovekovečil eesar Kitajske, namreč z zlatimi črkami na svilenem za štoru. Da, zlato je mal i k našega stoletja ! Nebo označuje njegovo slavo; nad mesecem — (tolarjem) — in zvezdami — (srebrnim drobili) — žari velikanski cekin — solnee. In na zemlji se pripogiba pred zlatom vsako koleno — v monštrancab in na križih ga molimo. Pod različnimi imeni, na najrazličnejše načine mu služimo: ♦..................................... Predno Vam predam, Vam povem to-leli; < Kadar sami ne veste, kaj " bi kupili za darilo, pridite " in pogovorite se z menoj;" pridite zagotovo in jaz Vam hočem pomagati pri izberi v svoji bogati zalogi krasnih daril Archie Tegtmeyer Diamanti - zlatnina 392 National A. ADVERTISEMENT Odprto zvečer. Pričnete lahko tudi I Vogal Grove Street. račun pri nus. Milwaukee, Wis. î It doesnt pay to neglect your Health îV^rrm Mur • ("'e pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov? Dr. Ricliterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25o. in 5()o. stekleuice. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime. r AD. RICHTER ô CO., 21$ Pearl St., New York. N.Y. I>r RiehterJ»v#» Con«o PtluU ol»J&aJ«. (2V. all 50a.) » v Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko dflo To pa najlažje storite, ako se na rt5čite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je iz vrsten in metropol i ta k i časopis, ki prinaša vse novice, najve'Č po» zornoeti pa posveča delavskim in tereeom. Naročnina za celo leto znafta $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau kee. Wis. M JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojav no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA. * i Kadar hočete kupiti < uro ali zlatnino * m vselej obruite na Anton Grandllch-a 374 Reed St., Milviuki«, Vit. ]\ Njegova velika zaloga vas bo vielej zadovlojila * > * > eni imenujejo to vero, drugi ljubezen. tretji pravico iu resnico, trti zopet za pregrešnega marno-na, vsi ga pa obožujejo z enako gorečnostjo. Zaradi zlata pridigu-jemo moralo, prelivamo na bojišču kri, se žrtvujemo za domovino, ljubimo človeštvo, delamo z limoni iu rokami, ose dlani o pega za . . . zaradi zlata pisem tudi .jaz s skrhauim peresom to svojo satiro. O jasna, mogočna božanska kovina — jaz te cenim, ležeč pred teboj v prahu! Dan in noč bi hotel prebirati na zlati harfi zlate strune in spremljati slavospev na Tebe s Tvojim lastnim nebeškim glasom! tiotovo mi oprostite, premeno ljubljeni bratje v zlatu, to odstranitev od moje prijtovedke, ki sem jo p/hsvetil temu, kar je meni in vam pod solncein najdražje. Razkošno opravljen služabnik je javil Alfrevln, da čaka zunaj umazan žid, zahtevajoč z vso silo vstop. Alfred se je spomnil svoje pred petimi leti zastavljene stvari. "Povedi ga v moj kabinet", je velel. ♦le*arčkaua, pielest dihajoča sobica. Stene so od tal do stropa o-krašene s slikami lepih, ognjevitih. finih, ponosnih, nežnih, razkošnih žensk, vse v položajih in toaletah, ki jih sramežljiva deklica ogledalu ne zaupa drugače, nego pri zaprtih durih. In zopet sta se zrla Alfred in pošastni žid iz obličja v obličje. "Zakasnil si se", je dejal Alfred, pogledavši na uro. "Da, pri podkupovanju, je odvrnil žid. "in pri tem sem prišel ob lep značaj, ki sem ga bil kupil v inozemstvu. Na meji so mi ga konfiscirali. Niso natanko vedeli, če spada nakup značajev v področje države. In tako so jmšiljali ljuhi značaj suh sig 1/1 iz urada v urad — bog zna kod povsod — le toliko vem, da se je začel v prvi pisarni tajati kakor led, če posije nanj sonce, in preden je prišel v tretjo, ni ostalo drugo kakor sig 11 in nekaj sipine na njem . . ''Ti mi vračaš mojo zastavl»o, ka lit" mu je segel Alfred v besedo. "Seveda, Vaša milost!" je odgovoril žid. potegnivši s kaftana umazano puščico. "Zdaj ga le obdrži. Jaz se zato nič več ne brigam .Prepričal sem se, da se brez značaja prav dobro živi, da, še boljše kakor z njim. Toda nekaj bi ti še prodal." "Tn sicer?" "Nekaj sramu mi je še ostalo, kar mi je tupatam. neprijetno. Tega bi rad prodal.'* Aron je skomizgnil z rameni, odkimal z glavo in odvrnil z zoprnim niwmwoin : "Ne bo kupčije. Predmet je prišel že davno iz mode. trosim, blagorodje, ozrite se le po stenah sVoje sobe ..." AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. TUJCEM priporočam svoje do bro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 229-lint Ave. MILWAUKEE. WI8 SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Strokovnjak v popravljanju. O d p o i i 1 j a tudi po poŠti. ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoča Andre) Makarovfič svoj premog, drva in eksprea. 306 1st AVENUE. NaroAa se tudi pri Ig. Kuiljanu —22» 1st Ave. — Telefonska iveza. mi opravi najbolj« m Mjccnije VVažno uprašanje! Do Konzularne »t arokrajske ~ sodnijske vojaške zad«v« 'o: ÎF 2201/* Grove st Milwaukee, Wis., Velfke ugodnosti: električna luč, izvrstna, kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parntku Kaiser Franz Jožef I. in Martha Washington Na krovu se govorijo vsi A vstro-ogerski jeziki. . T JL CLEVELANDČANI POZOR! BELAJ & MOČNIK ♦ 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO Družbe no ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah iu Canadi. Milwaukee. Wla Sodra g LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom «vo* dobro založeni SALOON. Obuvala zrn moAke: ud $1.60 do $4.00 ca t#nake: od $1.00 do $3.80 za otroke: od 6<>c do $2.60 Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. v Waukeganu! Če kočete piti dobre pijače in se zahaviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 709 Market Street, Waukeoan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. ROJAKI LOUIS RABSEL moderno urejen «alun NI 460 6RAN0 AVE., KENOSHA, WIS Telefon 1199. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KRAINC, 317 Florida St., Milwaukee, Wit. Ter popravlja, čisti pegla in barva stare. Najboljše dfelo in najnižje cene. KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako vrstno moško opravo. Izdelujeva obleke po najnovejši modi. Lepo osebno sliko prijatelji vselej z veseljem sprejmejo. Naši jesenski vzorci modernih fotografij so še posebno privlačni. — Ako nas izvolite posetiti, smo prepričani, da vas bomo zadovoljili. Obiščite nas, da se dogovorimo! -------S spoštovanjem - L. HAGENDORFF, fotograf 173 Reed St., vogal Oregon SI. Tel. S. 160. Milwaukee, Wis. POSEBNO NIZKE CENE NA POROČNIH SLIKAH. l POZOR BRATJE SLOVENCI! ¡1 JL ' ' Ali že veste kje je dohiti najboljše mes po najniiji ceni? — Ootov« ▼ novi prvi Slovenski moderno urejeni meeniei Ferko Bros., 270—lsl Ave. In Park SI. J Tu ne dobijo najo-kuenejie eveie in prekajene KRANJSKE KLO- x BASE, kakor tudi Jetrne in krvave domačega iadelka ter najokuAnejie o FREKAJENO MESO; vae 1>0 najnlljih cenah. J * Pridite in prepričajte se sami e naiih cenah kakor tudi o kakovosti načega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je na*e geelo. Ne pozabite na« torej obiskati v naši novi mesnici v Jo«. Tratnik«-vem poslopju. ^ MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3511 Marshall & Ilsley Banka ■odružnira na |nžni strani 371 National Ave.. Milwaukee. Wis. KUPUJEMO IN PRODAJAMO AVSTRIJSKI DENAR. Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potr/ navodilo za angl. |>."»avo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerik. i državljan. Vr-K"U-ga ima knjigadozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovi». Kn|lga. trdo okusno v platnu vezana (nad 420 strani) stane ^ dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 SI., New Yor«, N. Y. Edino In nn|ve£|e založništvo slov. angl. In raznih slovenskih kn|lg. Plftlte po eenlk. "Proletarčeva" armada. (Nadaljevanje s prve strani) napredkom, z vspehi stojimo, z odnehanjen, s počitkom, z brezbrižnostjo in nedelavnostjo padamo, nazadujemo! Za nas socialiste ne sme imeti beseda'počitek nobenega pomena, sicer se ne smemo nazivati rezrcdno zavedne delavce in ne socialiste! Kdor hoče počivati, komur ni za resno agitatorič-no delo, kdor nima resne volje in ne čuti vzvišenosti svojih, to je, socialističnih idej, ta naj gre tja. kjer je vse to doma, pri naših pro-tivnikih in nasprotnikih, ne pa v socialističnih vrstah. Kdor ne napreduje, ta nazadnje, pravi pregovor in velja v polni meri za „vsakega zavednega delavca. Velike so naloge, ki Čakajo socialiste v bodočnosti. Od našega dela .od nase agitacije je odvisno, kedaj bodo te naloge izvršene. Ves svet je naše delavno polje in veliko, veliko je še ledine, ki čaka našega dela, naše požrtvovalnosti. Zatorej je dolžnost vsakega socialista, vsakega zavednega delavca, ki je do sedaj le od strani opazoval in se čudil uspehom drugih, da takoj zaviha rokave ter gre tudi sam na delo. Težavno je to kulturno delo, marsikatero poleno prileti pod noge, marsikatero grenko je treba požreti, a kdor je mož, kdor se zaveda svojega razreda, kdor ima resno voljo in navdušenje, ta se ne vstraši nobenih zaprek, kadar je treba dvigniti prapor socializma ter iti na delo za njegove cilje. Eden ali drugi bi utegnil vprašati: Kje naj začnem, kaj naj storim, kako naj delam, da bom kori-atil socializmu? Prijatelj delavec! Povsod je dovolj prilike, povsod dovolj a#itacijskega dela treba! Doma, v tovarni, na ulici, v salonu, na veselici. V prvi vrsti glej, da bodo vsi tvoji tovariši, prijatelji in znanci naročeni na "Prole-tarca", ki je edini pravi delavski list, boreč se neprestano za delavske koristi. Razširiti "Proletar-ca" tako, da ne bo noben slov. delavec v Ameriki brez njega, bodi prva naloga nas vseh. Kdor začne čitati socialistične liste in soc. literaturo, postane kmalu razredno zaveden in kot tak bode tudi vedel, kaj je njegova dolžnost. "Proletarec" mora postati dnevnik, to je arena želja vseh raz-redno-zavednih slovenskih delavcev v Ameriki. Ta zahteva se vedno pogostejše izraža, kar znači, da je potreba po socialistic. dnevniku vsak dan nujnejša. Našim trpinom so se začele odpirati oči in začeli so spoznavati resnico od laži, svoje interese od privatne samo-pašnosti. V dosego tega namena so pripravljeni žrvovati svoj čas in denar. Predno pa moremo pričeti v kakršno koli akcijo, moramo število 14 Prole tarče vih" naročnikov pomnožiti najmanj na 4000 kajti le naročniki so tista moč, ki zamore listu garantirati trajen obstoj. S 5000 naročniki in s primernim fondom moremo priti na dan z dnevnikom, kajti mi hočemo dnevnik, a ne samo papir. Od vas, sodrugi agitatorji, je odvisno, kedaj se uresničijo naše srčne želje, — kedaj bomo v stanu pričeti z dnevnikom! Zatorej vsi na delo za nove naročnike "Prole-tarcn", vsi na delo za dnevnik v letu 1913! Kontest za 1000 novih naročnikov Skoro sami sebi ne moremo verjeti, da je naša neutrudljiva "Proletarčeva armada" v tem kratkem času kontesta pridobila skoro 600 novih naročnikov. A ker pravi tako sodrug upravnik "Proletarca" in ker je Naročnina v blagajni, mora že res tako biti. Zato pa si ne moremo kaj, da bi ne izrekli javnega priznanja našim vrlim prvoborcem ter jim zaklicali tisočkratno: Živeli! Nekaj, kar nam leži na srcu, je to ker moramo pred vsemi čitate-lji priznati, da smo v svojem prevelikem navdušenju vse preveč pričakoyali od naše zinogoslavne 44Armade", ko smo hoteli od njo celih 10(J0 novih naročnikov v do-brih šestih tednih. Kaj takega je bilo seveda nemogoče. Ker pa hoče naš sodrug upravnik "Prole-tarea" na vsak način 1000 novih naročnikov kot garancijo za obstoj tednika na osmih straneh, se moramo tudi drugi ukloniti njegovi opravičeni zahtevi. Proleta-rec mora imeti nad 3000 dobrih naročnikov, ako hoče vstrajati na osmih straneh. To" doseči je bil namen kontesta za 1000 novih naročnikov." Kontest nam je dose-daj pridobil blizu 600 novih naročnikov; manjka jih torej še 400. Zato pa si ne moremo kaj da podaljšamo kontest do tlej, da bo pridobljen cel tisoč novih naročnikov in zato tudi ne moremo še deliti razpisanih daril našim vrlim kontestantom, dasi bi jih prav iz srca radi in dasi smo prvotno mislili, da bo mogoče to storiti ob novem letu. Sicer pa čim popolnejša, čim večja zmaga, tem slajše veselje! Le vrlo naprej! Stanje glasov v kontestu. J. P. Novljan, Aurora, Minn. 6800 Fr. Pavlovčič, Coneinaugh, Pa. 6300 F. S. Tavchar, Rock Springs. Wyo. 4800 Louis Glaser, Piney Fork, O. 4600 A. Drasler, Forest City, Pa. 3500 M. Petrovčič, Cleveland, 0. 3400 John Teran, Ely, Minn. 3200 J. Zakovšek, Waukegan, 111. 3100 Frank Daniček, Bear Crcdc, Mont, 2900 Jos. Ferjančič, Panama, I1J. 2800 J. Kvartich, Morgan, Pa. 2800 Val. Razbornik, Milwaukee, Wis. 2800 Baž Novak, Pittsburg, Pa 2600 John Merzel, McMechen, W. Va. 2000 J. Pogačnik, Stone City, Kas. 1900 Ant. Stražišar, Lloydell, Pa. 1800 Fr. Rataic, Vandling, Pa. 1500 Ant. Ausec, Stanton, 111. 1400 John Koklich, Canonsburg, Pa. 1300 Anton Skofar McDonald, Pa 1000 Miss Mary Strainer, E. Helena. Mont. 1000 Louis Korošec, Pueblo, Colo. 1000 M. Meznarieh. Klein. Mont. 1000 M. Kulovec, Chicago, 111. 900 Fr. Ya#er, Keevatin, Minn. 800 J. Zakšek, Ralphton, Pa. John Oartnar, Fayette Citv, * Pa. Jos. Hočevar, Pueblo, Colo. Vencel Obid, La Salle, 111., Jacob Selak, Pittsburg, Kas. 600 Math Rihter, Chisholm. Minn. 500 Blaž Mezori, Carona, Pa. 400 Jos. Petrov«ic, Watikegan, 111. 400 A. Podlesnik, Pittsburg, Kas. 400 J. M. Majcen Sheboygan Wis. 300 Louis Sporar, Butte, Mont. 200 Tho« Petrich, Youngstown O. 100 John Aubel, Pittsburg, Kas. — Ant. Tomsich, Aurora. Minn. — Fr. Bregar, Springfield, 111. — Minnesota zopet prva. Hud in ljud je bil boj, kaj ne sodrug Novljan, a šlo je vse eno, Minnesota je zopet prva. Celih par tednov je trajal boj, boj kakršnega ne pomni "Proletarčeva armada", boj med Minnesoto in Pennsvlvanijo, boj med sodnigom F. Pavlovčičem v Conemaugh, Pa. ter med sodrugom J. P. Novlja-nom v Aurori, Minn. Dobro in dolgo je branila Pennsylvania svoje prvenstvo v kontestu, cele tri tedne je vstrajal sod. Pavlov-ič na prvem mestu in že je izgledalo, kot da ga ne prekosi noben kontestant in da je njegova zmaga popolna, a glejte, Minnesota s sod. Nodljanom si je nenadoma izsilila pot na vrhunec. Za celih 500 glasov je Minnesota naprej. Vedeli smo sicer, da imajo nasi sodrugi v Minnesoti dosti a-gitacijskega ognja in navdušenja ter sposobnosti, a da so v stanu 800 600 600 600 Kontest za 1000 novih naročnikov Upravništvu "Proletarca", Ohicago:— Sodrugi! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta za 1000 naročnikov do 31. dec. 1912. Pošljite mi naročilno knjižico in bodite uverjeni, da bom storil vse, kar je v mojih močeh. Imo . .......................................... Naalov.................. 4,bitati" Pennsylvanijo. Tega pa gov cilj in namen. Ne samo to. ura v res nismo pričakovali. No, V tem hinavskem napadu od U. dvomimo pa, da bo Pennsylvanija X. «e je čutil prizadetega, /usta-dolgo pustila v Minii. prvenstvo, movanega ui ponižanega vsak ki Bomo videli. je smatral /a delavca. To Nepričakovano dobro so se nam apptfujejo nebrojui protesti odrezali sodrugi F. S. Tavčar, od posameznih oseb in celih druš-ltock Springs, Wyo., Louis Gla- tev S. N. P. «J., nadalje tudi pro-ser, Piney Fork, Ohio in dr. llurej testi članov in društev S. 1). P. Z. našim vrlim prvoboriteljem 1 katere glasilo je (J. N. Ni mi'zna- --no koliko časa misli še gos|K>da Kako so praznovali naši sodrugi ua Cortlandtu s to taktiko voditi božične praznike. boj proti zavednemu delavstvu, Nov rekord je bil dosežen boži- socialistom, in njihovemu časopi-čni teden, rekord kakršnega ¿e ni HJU- ^clel bi, da ne preneha še ta-dosegel noben slovenski list do se- ko hitro. Ker so se tako odprto daj. Čujte in strmite! Nič manj izrazili, da se ne strinjajo z nami, kakor 223 novih naročnikov je bi bilo prav umestno od njih, da pridobila 4' Proletarčeva armada" nadaljuje s temi napadi na raz-božični teden. To je najboljši do-Vedno zavedne delavce toliko ea-kaz kako so socialisti praznovali »a, dokler ena ali druga stranka božične praznike. Zato jim bodi popolnoma ne podleže v boju in na tem mestu izrečeno priznanje! nripozna svojo zmoto, svoj poraz. ,Ker je pa že davno znano, da so Iz naselbin. gospodje pri O. N. neznačajni in __, brez vsacega principa ne verja- , . ^ , inem, da bodo vstrajali v boju. Cleveland, O., 22. dec. - V so- ,)a pa ue ,)0 ta boj eu0. boto, dne 21. decembra, zvečer stran.ski je pml vgem p0trebll0) ob 8. uri, se je vršil shod v Knau sovi dvorani zaradi vstanovitv* zadružne prodajalne. Navzočih je bilo kacih 350 rojakov. Glavni govornik je bil predsednik polj- da bi imeli tudi mi delavci socialisti svoj dnevnik, kakor ga ima naš nasprotnik v New Vorku. To niso špasi, to mora postati resnica. Sovražnik nas sedaj lahko ske zadruge "The People's Pro- vdari šestkrat mi ga moremo na-vision Co.", kateri je poročal o /aj |e e||krat To m pravilno gi. lepem napredku njihove organi- cer raJ prip02namf da 80 nam zacije, katera, dasiravno obstoji V(lard dogti bolj km|ki m ob komaj par mesecev ,ima danes gutljivi vgemQ ni8Q zailoiitno ite. dve prodajalni in namerava te- yilni ZatQ gem zatQ da 8e ^ kom meseca- januarija otvoriti tak()j z regno ftKiUcij da ta_ nadaljni dve. Podal je rojakom ne m «Proletarec» v najkraj. nekaj nasvetov, katerih naj se ^ ^ ^^ ^ ^ ^ držijo, da premagajo zapreke, 8to akdjo ^ ne m katere se jim bodo stavile. Med slovenskimi delavci vlada majem "Proletarec dnevnik dam .. ... . . takoj $50.00. Želim, da bi vsi so- zato podjetje veliko. "nimnje, drugi in tovariši delavci, o tem in do danes je že pr.rtop.lo 180 ri.8„(, premiiljevali in r4Ipravlja. članov. To itevUo bode »otovo u Da potrebujemo ivoj dllev. naraslo na 500 ali se več, kakor „ . ........, J . , .. .. ,. . ... , nik v tem mislim se vsako strinja hitro ljudje spoznajo veliko vred- • „ . , , . . . . j v 4 , , z menoj. Potreba je, da takoj nost te zadruge, posebno ako pc- - * . , . , . ... j • Vm i j - začnemo zato potrebnim delom mislimo da je v Clevelandu tisoče r/o. _ ^ . . . , i j ai t i i moramo vsi, ki smo zato, v slovenskih druzm. Ako bode vla- . . . , , , , , , .... . , . . bojne vrste, vsi na delo! dala med nj.m. sloga tedaj je Nmm žle.nberger. vspeh zagotovljen. Da bi bil ta shod kolikor mo- Opomba upravništva: Predno goče dobro obiskan je odbor skle- moremo imeti svoj dnevnik, mo-nil, naj se da oglas v list "Clev. ramo imeti gotovo število naroČ-Amerika." Toda oglas je bil od- ni kov. Sedaj jih imamo 2800. klonjen stem, da v listu ni prosto- Kadar jih bo pet tisoč bo "Pro-ra. Odbor je bil pripravljen da letarec" dnevnik. Dobiti jih to-plača kolikor bi se zahtevalo, rej moramo še 2200. To število Toda, saj veste kako je. "Neod- se bo morda marsikateremu vide-visni delavski" list ne sme pre- lo veliko in marsikdo si bo mislil, jemati oglase take vrste, ker bi da bo vzelo to še dosti časa, isti škodovali našim "veleugled- predno se bo doseglo. Temu ni nim" gg. trgovcem, od katerih tako; treba je le, da so naši za-dobi 4 4 Clev. Amerika" precej stopniki še za neka i mesecev ta-grošev. Geslo tega lista je: "Slo- ko aktivni kot so bili zadnji me-venski delavci podpirajte sloven- sec, posebno še zadnji teden v ske trgovce, kateri podpirajo katerem so pomnožili list "Prole-mene." jtarec" za 200 novih naročnikov, Ko je odbor na shodu poročal, pH je zmaga naša.) da je bil oglas odklonjen, in da _ je bilo v listu, mesto oglasa samo par vrstic postavljenih v tak kraj Loydell, Pa. — Zadnji čas se Je da jih je težko zapaziti so se za- tu vstanovil soc. klub z 42 člani culi povsod po dvorani klici ogor-'različnih narodnosti; najaktivnej-čenja. Na sredi dvoranje je stala ši 80 Francozi in Italijani, vsi sa-miza ni na njej je le/al en iztis mj "brezdomovinci". V zadnjih tega lista. Nek Tojak je planil k volitvah je bilo v tej malej nasel-mizi, zagrabil list in ga raztrgal, bini odanih 256 glasov iz med ka-Slovenski delavci si hočejo dobro terih jih je Deba dobil 51 in vse zapamniti to neprijaznost od druge stranke pa 205. Socialistjč-strani tega lista ter hočejo pod- ne ideje se jako dobro in hitro ši-pirati samo one liste kateri so na-' rijo med tukajinimi delavci. No. klonjcni delavcem in jim poma- 8aj vzroka je dovolj med delavci, gajo kadar delavci potrebujejo' da začnejo resno misliti o svojem pomoč. žalostnem položaju. Človek dela V nedeljo, dne 22. dec. je bil ^ 8e muči celo svoje življenje sa-shod, katerega so oklicali slo-jmo za borno ekzistenco. Posebno venski strajkarji. Govorilo se je na£e premogarsko življenje je v slovenskem, hrvatskem in an- kaj žalostno. Časopisje zmerom gleškem jeziku. Shod je bil bolj poroča o eni ali drugi krasni ali slabo obiskan. Vzrok je črna ne prodorna megla razredne neza- znameniti reči, o razkošnem ži vljenju in zabavah gotove vrste vednosti, katera pokriva našo na- ijluli yae(fa tepa mi nepoznamo, 8ell)'no- nam j^ tuje. Rano zjutraj gremo, _M. Petrovcrc. kot (la bi bili zakloti in zavrž(>ni jod človeške družbe, v rove pod ze- Olencoe, Ohio. — Dokler ni mljo. kjer potem cel dolgi dan ko- "Glas Naroda" tako nesramno pijemo in rijemo kot krti, da, kot napadel delegate pete konvencije črna živina, da preskrbimo člo- S. N. P. J. in na splošno tudi član- veško družbo z eno najvažnejših stvo iste, ae je včasih prav teško in potrebnih reči v sedajni indu dobilo nafočnike na naš list "Pro- striji — s premogom. Vsakemu letarec". Vse drugače je sedaj, je znamo, da je premogarsko delo Sedaj ni prav nič teško dobiti na- zelo naporno in v zve/.i z tisoči ne- ročnike. Da je to resnično Vam varnosti. Pri vsem tem se pa vi v prigibu pošljem poštno nakazni- di, da človeška družba za nas naj- co za $17.50 kot naročnino za list slabše skrbi. Že iz naravnega sta- 4 4 Proleta rec". Naši trpini de- lišča so premogarske naselbine lavci so naaplošno mislili, da je po bolj samotnih krajih, zdraven O. N. naklonjen delavcem in nji- tega imajo najslabše bivališča in hovi socialistični stranki. To druge stvari, katere so neizogibno mnenje so podpirali s tem, da G. potrebne za sedanjnega človeka. N. prinaša tudi soc. članke, kate- Pa nam pravijo, da smo brezdo- re izreze iz raznih soc. časopisov, movnici. Vresnici smo, pa ne en- Da so se delavci pošteno varali, je krat, ampak tisočkrat. Žalostno dokazal G. N. s tem, da je na naj- je le to, da se večina delavcev ne bolj nesramen in podel način na- zaveda tega, ko bi se, potem bi bi- padel »se razredno zavedne de- lo kmalu drugače. Bi ne imelo layee. Ta nesramni napad je bil na eni strani pest ljudi, vsega v tako nizkoten, tako sebičen, da je izobilju, ne da bi jim bilo treba s vsak delavec takoj spoznal nje-!prstom migniti za to; na drugi strani pa za milijone in milijone tistih, ki zmeraj delajo in ustvarjajo s svojim delom vse bogastvo tega sveta, sama revščina in po-tnanikanje. Le na i pišejo, nam nasprotni listi, o brezdomovincih, to je brezplačna reklama za razredno zavednost. Kolikor bolj boste pisali toliko več nas bo, toliko prej bo konee krivičnega «i-stetna aedajne človeške družbe, V prigibu Vam pošiljam denar za 14 novih naročnikov, mezdnih sužnjev, na list 44 Proletarec". Vpišite me tudi med bojevnike, kontestante, za 1000 novih naročnikov. Sicer sem že malo pozen-morda ste celo mislili, da me ne bo. Nič ne de. Bom pa sedaj toliko bolj aktiven, da bom nadomestil, kar sem zamudil. Zavedam se. da moramo dobiti slehernega delavca v naše vrste, ako hočemo, da se* popolno izvrši so-sialni preobrat v obstoječi človeški družbi.. \ si v vnste, za socialno revolucijo! Anton Stražišar. te konvencija H. N. I*. J. ker so snrejeli. Molekovo resolucijo. Gotovo niso pri G. N. znali, da^ so bilo to razredno zavedni delavci, pri katerih molitev, *• kakor je bilo od začetka sveta, tako naj- bo ua v s»* večne čase", vee ne drži. Toliko v pojasnilo gospodi pri G. \, v New Vorku in vsem tistim ki mislijo, da mora na svetu biti zmerom enako. Socialističen pozdrav vsem razredno zavednim delavcem. Anton Mrak. Hackett, Pa. — Ker sem dobil obvestilo, da mi je naročnina na list 44Proletarec" potekla, Vain pošiljam poštno nakaznico za $2.10 kot ponovno naročnino za 44Proletarec' in za dva družinska koledarja. Ko imam pero že v rokah nemorem si kaj, da ne bi G. N. povedal, kdo je hijena. List G. N. je v svojej 287 štv. imenoval vse delavce, kateri so združeni v socialnodemokratični stranki hijene, zato ker so protestirali proti krvolitju na Balkanu. Hijena je znana kot krvoločna žival. Krvoželjni so se pokazali pri G. N. ko so se navduševali za klanje na Balkanu, ne pa socialisti, ki so protestirali proti barbarskemu klanju. Ako se hočemo držati logike, moramo priznati, da so se pri G. N. pokazali kot prave krvoločne hijene. Nadalje.G. N. piše, da je Proletarec lagal, koje isti pisal, da je vojna na Balkanu vojna kapitalizma. Da je to istina je G. N. priznal sam ravno v istej številki, ko je pisal da sa grške zahteve "po zavzetju Soluna zelo narasle. Vsled česar je nespora-zumlienje med Bulgarsko in Grško zelo narastlo. Ce je to resnično potem sta si Grška in Bolgarija v laseh, katera bo dobila večji del plena. Ni li to kapitalistično T Vou see, Proletarec ni nič lagal. G. N*. se zelo jezi nad delegati pe- Neffs, Ohio, 22. dec. 1912. — Cenjeni sobrat tajnik S. D. P. Z ! Mi člani društva 44Sokol", št. 39 S. D. P. Z., zbrani na izvanredni seji, dne 22. decembra 1912., odločno nrotestirarno proti listu "Glas Naroda", ker ta list v zadnjem času nesramno in neopravi-čemo napada socialiste, dasi ti niso storili drugega kakor izvršili svojo dolžnost. Kdo pa so socialisti? Ali niso to zavedni in organizirani delavci iz kakeršnih sestoja veČina članstva S. t). P. Z. Socialisti — tVQrijo tisto velevažno organizacijo, ki edina je v stanu rešiti delavce iz sedanje gospodarske aužnosti. In -kdor je proti socialistom in proti socializmu, ta je proti delavcem in njihovim interesom in vsled tega ni vreden podpore od delavcev; najmanj pa zasluži, da bi bil tak list glasilo tako napredne in zavedne delavske organizacije kakor je S. D. P. Zveza. Ob enem pa poživljamo vsa društva S. D. P. Z., da kar naj-energičnejše protestirajo in zahtevajo, da preneha biti G. N. se naprej 44Glasilo" naše organiza* cije, temveč, da postane 'Glasiloj list. ki je delavski list in kot tak vreden podpore od strani delavk cev. Kot razredno zavedni delavci smo dolžni, da ne dopuščamo — neopravičenih napadov naj svoje razredno zavedne tovariše pa bodisi že od katerekoli strani, najmanj pa od takega bisneške-ga in skebskega lista kakor je Glas Nar. Zahtevamo, da glavni odbor vzame naznanje in vpošteva ta protest. Z bratskim pozdravom — Predsednik — Joseph Brantz, tajnik — Joseph Dermač, blagajnik — Leopold Plahuta. Socialistični družinski koledar kojega AMERIŠKO IZDAJO je naročila Slovenska sekcija J. S. Z. v A. je na potu in bo vsak čas tu. "Družinski koledar" Ima naslednjo vsebino: a) SPISI: Libertaire: V za slik). — Slike ii l'